https://youtu.be/P2NXV92LjHo

poslano v temi :: Vaše mnenje o Kori Potočnik

Kakšno je vaše mnenje o Kori Potočnik? Če sploh veste kdo je bil to.

poslano v temi :: Vaše mnenje o Kori Potočnik

Ko dan se zaznava, Danica priplava, Se sliši zvonenje Čez hribe, čez plan : Zvonovi zvonite ! Na delo budite, Ker naše življenje Je kratek le dan. Kdor hoče živeti In srečo imeti, Naj dela veselo, Pa moli naj vmes : Zvonovi zvonite ! K molitvi vabite, Ker prazno je delo Brez žegna z nebes. Če delavc se vpeha, Trpljenje mu neha, Ga delapust vabi, Večer ga hladi : Zvonovi zvonite ! Nedeljo znanite, Gospod ne pozabi, Plačilo deli. Oh naglo nas mine Ves trud, bolečine, Utruden se vleže Na pare trpin : Zvonovi zvonite ! Domu ga spremite ; Gre z dela in teže Adamovi sin. Blaž Potočnik 1799 - 1872

poslano v temi :: STARA PESMARCA

Preljubo veselje, oj kje si doma, Povej, kje stanuješ moj ljubček srca ? Po hribih, dolinah za teboj hitim, Te videti hočem, objeti želim. Te iščem za mizo, kjer dobro jedó, Na plesih pri godcih, kjer sladko pojó ; Al' prav'ga veselja na rajanji ni, Pijance, plesavce veselje beži. Te po polji, kjer rožce cvetó, Po logu zelenem, kjer ptice pojó, Pa ptice vesele in rožice vse Le 'majo veselje za mlado srce. Poslednjič veselje še le osledim, Na vaško ledinco pridirjam za njim ; Glej, tamkaj z otroci prijazno igra, Jim kratek čas dela, pri njih je domá. Oh blažene leta nedolžnih otrok, Vi 'mate veselje brez težkih nadlog ; Oh kako vas srčno nazaj poželim, Alj vi ste minule, zastonj se solzim. Le eno veselje še čaka na me V presrečni deželi, kjer mlado je vse ; Trpljenje v taisto deželo ne zna, Le tamkaj je pravo veselje domá. Anton Martin Slomšek 1800 - 1862

poslano v temi :: STARA PESMARCA

Postrvi so lovili v zgornjem toku za obzidjem, kjer ni bilo hiš. Poleg tega pa je od Zmajskega do Šentjakobskega mostu le kake dva kilometra reke.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

DENAR Ime DENAR izhaja iz rimske denarne enote DENARIUS, ki je bil rimski srebrni novec. Za denarno vrednost je pomembno razmerje med količino denarja in količino dobrin. KVINAR Kvinar je bil rimski srebrnik. Sprva je bil vreden pol denarja, kasneje le še osmino. DENARIČ Denarič ustreza 1/240 funta. V virih se navaja kot DENARIUS ali PFENNIG. Od 16. do 18. stoletja se je dunajski denarič ali vinar imenoval tudi beli denarič. Črni denarič je bil le v slovenskem prostoru kot računska enota, ki je predstavljala polovico beneškega solda. GOLDINAR Goldinar je bil na ozemlju severno od Alp prvotno oznaka za zlatnik ali GULDEN. Ker so ga kovali po zgledu florentinskega dukata, so ga imenovali tudi FLORINT. Konec 15. stoletja je bil vreden 60 krajcarjev. Leta 1851 je zakon določal, da učitelj ljudskih šol na deželi ne sme imeti na leto pod 130 guldnov plače. Takrat je južina duhovnika prišla na mesec 8 guldnov, nova jopa pa je stala 50 guldnov. GROŠ Groš je bil avstrijski srebrnik v vrednosti treh krajcarjev. Okoli 1300 so na Češkem začeli kovati debelejše in težje srebrnike, ki so se kmalu uveljavili po Evropi. Poimenovanje izhaja iz latinske besede GROSSUS ali VELIK, ki je bila del napisa na praških groših. Groše so kovali do leta 1857. KRAJCAR Krajcar je avstrijski srebrnik, ki je bil v 15. stoletju vreden 4 dunajske pfenige. Izvira iz tirolskega groša. V Avstriji je srebrnik uvedel cesar Friderik III. MARIJAČ Marijač je bil madžarski srebrni denar v 17. stoletju s podobo Device Marije. Vrednost je znašala 17 krajcarjev ali četrtino groša. PETAK Petak je po vrednosti ustrezal petim črnim pfenigom. REPAR Repar je bil srebrnik za 4 krajcarje. Na eni strani je imel podobo repe. Kovati so ga začeli v 16. stoletju v Salzburgu. Bil je davčni denar za gomoljčne rastline kot so repa ali redkev, ki se je plačeval gospostvom. SOLD Sold je bil značilen za beneški in veronsko tirolski sistem. Bavarsko avstrijski sistem je imel namesto solda šiling, ki je bil dvainpolkrat več vreden od beneškega in veronskega sistema. Konec 16. stoletja je bilo 8 šilingov vrednih 90 soldov. KRONA Krona je bil srebrni kovanec s podobo cesarja Franca Jožefa. Do 1922 je bila v veljavi tudi v Kraljevini SHS na ozemlju bivše monarhije. Krone so menjali v razmerju 4 krone za 1 dinar. Med prvo vojno je bil kilogram mesa 7 kron, petrolej pa 11 kron. Leta 1921 je bil kilogram mesa 32 kron, petrolej 31 kron, liter mleka 4 krone, jajce 2 kroni in klaftra drv 450 kron. VIR: Tam v Dolu roža rase Alojzij Grebenc Salve Ljubljana 2012

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

Od leta 1754 je bila uradna valuta Habsburške monarhije goldinar (nem. Gulden, madž. forint, lat. florin). Z oblikovanjem Avstrijskega cesarstva (leta 1804) se je goldinar obdržal, kot tudi z avstro-ogrsko nagodbo 1867. Prvotno (do leta 1857) se je goldinar delil na 60 krajcarjev (nem. Kreuzer, madž. krajczár) – 1/60), pozneje pa na 100 krajcarjev (1/100). Leta 1892 je goldinar prepustil mesto novi valuti – kroni. Avstro-ogrska krona (nem. Krone, madž. korona) je bila v rabi do razpada Avstro-Ogrske, to je do konca prve svetovne vojne. Krona se je delila na 100 vinarjev oz. helerjev (nem. Heller, madž. fillér). Tečaj med goldinarjem in krono je bil 1 goldinar = 2 kroni. Nekaj besed o cenah Liter mleka je v Mariboru januarja 1902 stal 18 vinarjev (0,18 krone). Številka mariborskega tednika Slovenski gospodar je veljala 10 vinarjev, letna naročnina skupaj s poštnino pa je bila štiri krone. Časopis Slovenec, ki je izhajal dnevno, je leta 1903 stal 0,10 krone, letna naročnina je bila 20 kron, s poštnino skupaj pa 26. V Kmetijskih in rokodelskih novicah iz februarja 1902 so navedene tržne cene za nekatere kulturne rastline (vse cene veljajo za 50 kilogramov): pšenica 9 K 30 h, ječmen 7 K, ajda 6 K 50 h, fižol 8 K. Vožnja s parnikom iz Trsta v Ameriko je v tistem času potnika v tretjem razredu stala 180 kron.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

Groš je bil vreden 5 krajcarjev. Nimam nobene tabele.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

Na voljo imam burek s klobaso.

poslano v temi :: Danes bi blo pa fajn

Kot Ogrska je mišljena Hrvaška in Prekmurje. Istra in Dalmacija pa sta bili pod Avstrijo.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA