Maribor = Marka Marko = prebivalec Marke

poslano v temi :: GOSPODARSKA KRIZA 2020 - jo že čutite?

Marko, plevela tud.

poslano v temi :: GOSPODARSKA KRIZA 2020 - jo že čutite?

Potem sem pa kupil svoj prvi aparat. Bil je na film. Takšen kot je na videu spodaj na 3:03 minute. Le da je moj Zoomate 105. https://youtu.be/w5HNDtBublI

poslano v temi :: Strašna novica

Ko sem eni sodelavki pred leti bral iz tarota je potem čez par let djala, da se je vse uresničilo. Zdaj se pa s tem ne ukvarjam več.

poslano v temi :: Strašna novica

Tarot.

poslano v temi :: Strašna novica

Veselo je tu na deželi, Moj hramek na trati stoji, Okoli so griči zeleni, V srce me to veseli. Kdar v jutro na prvo spregledam, Si zmislilm na svoj'ga Boga, Hvaležno zamolim in vzdihnem, Da toljko mi dobrega da. Ter urno se k delu pripravim, Katero mi kaže moj stan. Zvečer pa Boga spet zahvalim, Da varoval me je črez dan. Zemljico nam solnce razsvetli, Ogreva jo krog in okrog, Kak lepo je pač na tem sveti, Oh bodi zahvaljen moj Bog ! Slaviček si v grmi prepeva, Škorjanček se v zraku glasi, Žabica na vrbi odmeva, In kosek v host' žvrgoli. Vsak kmetič 'ma lahko veselje, Kateri pravično živi. Črez dan si on žvižga in poje In zvečer pa sladko zaspi. Res grenko je večkrat življenje, Pa nič ne porajtaj moj brat, V nebesih te čaka veselje, Oh naj bi ga vžival enkrat !

poslano v temi :: STARA PESMARCA

Nehal sem, ker sem našel drugo zanimanje.

poslano v temi :: Strašna novica

V srednjem veku sta bila dva glavna obeda. Ob 9 uri je bil prvi obed, med 16. in 18. uro pa je bila večerja. Čas obeda je bil odvisen od letnega časa. Podprli so se s tremi do štirimi jedmi. Preden so šli spat, so se okrepčali še z večernim požirkom ali manjšim prigrizkom. V 16. stoletju so jutranji obed premaknili na deseto uro. V 17. stoletju so imeli južino ali kosilo ob 11 uri. Med šesto in sedmo uro so imeli zajtrk s proseno ali ješprenovo kašo z močnikom ali zelenjadno juho. Večerjo so odložili na poznejši čas, zato so med kosilo in večerjo vpeljali malico. K malici so rokodelski pomočniki ob praznikih zahtevali še vino. +++ 6 JUN 1615 Na rotovžu so določili, da bo 14 dni sedel v stolpu ali na Tranči, kdor bo ob delavnikih posedal po krčmah, zato pa ob nedeljah in praznikih delal v svojih delavnicah in hišah. Nekateri se ob nedeljah in praznikih napijejo žganja in gredo v cerkev in širijo tam zopern duh, ker je mnogim zelo neprijetno in lahko pri kom od smradu in studa povzroči bolezen. Tudi takim so obljubili 14 dni zapora. Glede pretiranih pojedin so določili, da ne sme na ženitovanjih nihče nuditi več kot 20 jedi, pri drugih gostijah samo 10 ali največ 12, pri botrinah pa nobene tople jedi. Odpravi naj se razvada, da se novi mojstri silijo, da morajo po 2 ali 3 dni gostiti in napajati svoje tovariše, nato morajo pa stradati, da nadomestijo izdatke, ali pa podražiti svoje delo. Ob takih prilikah ne sme poslej nihče zapraviti več kot 10 goldinarjev. Pri mnogih rokodelcih se opaža, da vse, kar čez teden zaslužijo, ob nedeljah zapijejo. Ni jim za okrepčilo dovolj pol ali 1 bokal dolenjca, marveč se nalivajo samo z najdražjim in najboljšim in prihajajo potem čisto nasekani domov in trpinčijo in pretepajo ženo in otroke, ki včasih nimajo niti kruha pri hiši in trpijo zaradi moževega in očetovega pijančevanja revščino. Kdor bo malopridno zapival denar in kogar zasačijo previnjenega, bo kaznovan s 14 dni zapora v stolpu ali na Tranči. Tudi pri nakupovanju na živilskem trgu naj kažejo rokodelci primerno skromnost, ob tržnih dneh naj ne kupujejo kopunov, piščancev, divje perutnine in drugih najboljših reči. S tem dražijo živila ter sebi in otrokom odtegujejo potrebno hrano. Zadovoljijo naj se z govedino in drugo nasitljivo hrano. +++ 1786 Magistrat je ustregel prošnji za prodajo želv, ostrig, limon, pomaranč, školjk, morskih rib, česna in smokev. 1790 Ljubljanski policijski red je določal, da je ob nedeljah in praznikih le do 9.00 dopoldne dovoljeno prodajati kruh, meso, prekajene in druge klobase, ribe, zelenjavo, sadje, branjevsko robo, moko, mast, dišave, začimbe, lect, kopune in drugo perutnino, sir, mleko, zelje, repo, tobak in sol. Prodajalna je smela biti le na pol odprta in brez kakega izveska. Po deveti uri so morali ob nedeljah in praznikih živilske trgovine zapreti do tretje ure odnosno poleti do štirih popoldne. Tedaj so smeli peči tudi kostanj na ulicah, če ni bilo vetra. Dva švicarska Italijana sta prosila, da bi smela peči marone. Ker tega ljubljanski branjevci niso prodajali, marveč le navadni kostanj, je magistrat njuni prošnji ugodil. +++ Meso je spadalo v vrsto živil, ki so morala biti vsaki dan na mizi meščana. Na prvem mestu je bila govedina, ki jo je prišlo dnevno povprečno 40 dkg na osebo, potem je sledilo koštrunovo, telečje, kozličje in svinjsko večinoma prekajeno meso. Prvotno so pekli kruh doma. Za pust so klali prašiča, od katerega so znancem poslali koline. Priljubljeno je bilo meso divjačine, zajcev, srn, jelenov, divjih kozlov, divjih prašičev, vider, medvedov od katerih šape so bile Ljubljančanom posebna poslastica podobno kot polhi. Alpska posebnost je bila poprovka iz mesa divjih koz in slanina z zeljem. 1485 Italijanski potopisec je zapisal, da slanina z zeljem južnjakom ni šla posebno v slast. Vse je razmeroma poceni. Ljudje živijo dobro in pojedo obilo mesa zlasti gosi in rac, katerih ni še nikjer toliko videl kot na Spodnjem Štajerskem. 1489 Cesar Friderik III. je prepovedal, da graščaki in njihovi oskrbniki silijo kmete, da samo njim prodajajo živino in pridelke, ker da to ovira prehrano mest.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

Jaz pred umetnimi ženskami bežim.

poslano v temi :: Umrl je Franc Planinšek

Če analiziramo kako ljudje volijo na volitvah, bi rekel da Slovenci nimamo zdravega razuma.

poslano v temi :: Levičarske prigode in zablode, kolesarski protesti, smešno