lelj :: 30.10.2021 ob 17:39
KRČMAR BOLJŠE VRSTE Čigar pivnica je že manj olepšana. Mize so še pogrnjene ali vsaj z usnjenim blagom prevlečene. Tudi ob stenah visi še kako zrcalo ali podoba. Morda je še celo plinova razsvetljava ali vse je na nižji stopnji. Prav gosposkega ni veliko. Postrežbo opravlja gostilničar sam ali njegova rodbina, le če je ni, kak posel bolj kmetiškega stanu in poštenega obraza. Vse je bolj po domače. Krčmar sam je večidel narodnjak, takisto njegova rodbina. Gosti mu niso tuji ljudje, marveč dobri znanci. Govori se navkriž in tudi krčmar včasih katero reče. Pijača je boljša, če ne, prav dobra, ker se toči nepokvarjeno vino, jed je okusna in porcijoni veliki, pa ne predragi. Razen tega že mamka, ki vodi kuhinjo, ve, kako je temu ali onemu všeč. Jedilnega lista ni, kakor v gosposki gostilni. Krčma ni samo za Ljubljančane, nego tudi za kmete, katerim se prav tako postreže. Oko očka je vedno odprto in gleda, da ni nikomur kozarec prazen. Gostje smejo biti pri njem le veseli, pijani ne. Takim se pipa tisti hip zapre.

poslano v temi :: GOSTILNE
lelj :: 30.10.2021 ob 17:29
GOSTILNIČAR ZA GOSPODO Gostilničarje je opisal Jakob Alešovec v Ljubljanskih slikah, izdanih 1879. Pri njem je vse gosposko, mize svetlo ali pisano pogrnjene ali kamenite, ob stenah zrcala in podobe. Zvečer se vse to blišči v plinovi luči kakor v cerkvi. Črno oblečeni natakarji so v belih srajcah, škripajočih čevljih, le frak je včasih nekoliko oguljen. Naučeni so posebno na trinkgeld in cenijo goste po njem. Kjer so natakarice, so bolj podobne mladim gospodičnam in nališpanim gledališkim igralkam, nego postrežnicam. Gospodar sam se pokaže le sem ter tja med njimi, govori s kakim bolj odličnim gostom par besedi, potem pa zopet odide. Dobrega vina ne toči, od pol litra te mora že glava boleti. V te vrste gostilnah je vladajoči jezik nemški, vendar se govori tudi slabo kranjski ali nekoliko bolje laški. Poleg gostilne je prenočišče za tujce, pa tudi za domačine. Teh pride le, če je ključ doma pozabil in ne more v hišo, ali pa iz kakega drugega vzroka, pri katerem se mora eno oko, če ne obe zatisniti.

poslano v temi :: GOSTILNE
lelj :: 29.10.2021 ob 19:09
a sobo 102 pa ne bova preizkusila?

poslano v temi :: Lelj
lelj :: 29.10.2021 ob 18:23
PIJAČE V stari dobi so prevladovala v Ljubljani vina s Krasa in z Vipavskega. Pozneje se je vdomačil dolenjec. 1569 je jel mestni svetnik in ugledni gostilničar Kumberger v Ribičevi hiši na Starem trgu pri vodnjaku prvi točiti dolenjsko vino Mahrwein in sicer v škafih po 4 solde. Dajal ga je po 6, 8, 10 bokalov skupaj. To kapljico je začel prodajati zato, ker ni bilo laškega in vipavskega vina, ki so ga dotlej točili v Ljubljani po bokalih in po 9 vrčev skupaj. Kriva je bila beneška in furlanska vojna, ki je vgonobila trte. O Valvasorjevem času se je ves dolenjec, ki ga Valvasor hvali kot jako zdravo namizno pijačo, popil v domači deželi. Glavna odmejalka je bila Ljubljana. Mnogo se je izvedlo tu vipavca, črnega in belega. V ljubljanskih gostilnah se je dobival beli in črni teran, črnikalec, prosekar, cebedin, muškatelec, refošk, rebulja, brdsko vino, marsobin in furlanec. V poznejši dobi so jeli ljubljanski krčmarji dobivati vinsko kapljico tudi iz Štajerske in Hrvaške. Poleg vina je prijalo Ljubljančanom v poletnem času pivo. To pijačo so jeli na Kranjskem najprej točiti v Kranju leta 1653. Kdaj se je otvoril v Ljubljani prvi pivotoč ni znano. 1763 je bilo tu 7 pivovarnarjev s 5 pomočniki, ki so predelali 63 in pol stota domače rži, hmelja in sladu. Te tvarine so porabili 31 in pol stota za 115600 bokalov piva, razprodanega po deželi. 1834 se je navarilo v Ljubljani 10000 veder piva v 6 pivovarnah. Zdravnik Lipič ne hvali ljubljanskega piva, češ, da ima premalo sladu in hmelja v sebi in da je malo redilno. Grenčico in omamo mu povzročajo večkrat sumljivi dodatki. Žganjepivstvo je bilo že v stari Ljubljani precej razširjeno in žganjarne so se polnile zlasti ob sobotah zvečer. 1805 se je popilo v njihovih brlogih 56000 bokalov žganja, 1834 pa 16000 bokalov. 1834 je bilo 8 žganjekuharjev. Jako priljubljen je bil brinjevec, ki so ga izdelovali na kmetih in ga prinašali v Ljubljano.

poslano v temi :: GOSTILNE
lelj :: 29.10.2021 ob 17:21
stran metanje denarja

poslano v temi :: Lelj, zdaj ko si boga si kupi tale avto!!!
lelj :: 29.10.2021 ob 17:19
Pravkar sem uničval plevel

poslano v temi :: Tko je če si rojen 13ga
lelj :: 28.10.2021 ob 20:05
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/macka/ Mačka
Mavro, sm lahk tvoja prjatlca? 😛
lohk 🙂

poslano v temi :: Tko je če si rojen 13ga
lelj :: 28.10.2021 ob 20:04
hvala

poslano v temi :: Tko je če si rojen 13ga
lelj :: 28.10.2021 ob 19:47
par let nazaj bi dobil 12.000

poslano v temi :: Tko je če si rojen 13ga
lelj :: 28.10.2021 ob 19:43
110.000

poslano v temi :: Tko je če si rojen 13ga
Cvek123.com © 2014-2026