lelj :: 22.10.2021 ob 18:56
KRČMARSTVO Krčmarstvo je bilo starim Ljubljančanom jako priljubljen obrt. Donašal jim je lepe dohodke. Od vladarjev so si znali pridobivati pravico, da smejo oni sami na drobno točiti vino v Ljubljani. Tujec ga je smel pripeljati v mesto o sejmih, točiti pa ga je smel samo toliko časa, dokler je trajal sejem. Celo v okolici eno miljo krog Ljubljane so imeli pravico vinotoča edino le ljubljanski meščani. Tako se je glasil ukaz cesarja Friderika IV. leta 1492. Na čase so prihajali ljubljanski krčmarji v okoliške vasi in točili kmetom vino. Hude boje so imeli Ljubljančani z dolenjskim plemstvom, ki je pridelovalo vinsko kapljo v svojih vinogradih in jo tudi prejemalo kot davščino od podložnikov. Kam z vinom? Ta skrb je morila marsikaterega graščaka. Na debelo ga je smel prodajati, a kdo se je razen Ljubljane in okolice zmenil za cviček, ko je bilo po sosednih pokrajinah dosti boljših vin na razpolago. Zato so tiščali plemiči v krčmarski obrt in prodajali vino tudi na drobno, dasi so jim neprestano ugovarjali meščani, sklicujoči se na svoj privilegij, dokler niso 1683 ukazali deželni stanovi, da naj ne toči vina na drobno noben gospod, niti duhovni, tudi ti so imeli vinotoče po župniščih, niti svetni. Prepoved je veljala za Ljubljano in za vsa druga mesta. Izvzet je bil samo nemški viteški red, ki je imel že prastaro pravico vinotoča. Da bi se podložniki ne izkoriščali po gostilnah, je določevala gosposka cene. Da so se gostilničarji ravnali po ceniku, na to je pazil mestni sodnik. Kdor se je pregrešil v tem oziru, je moral plačati globo 20 goldinarjev, katere polovica je šla mestu, druga polovica pa v državno blagajno. Jako strogo so ravnali s pijanci, ki jim je bilo prepovedano posedati po gostilnah in igrati. Shod deželnih stanov v Inomostu 1518 je zapretil njim in gostilničarjem, ki bi jim dajali pijačo, da jih vtaknejo v norski kurnik, kjer bodo zaprti 3 dni ob samem kruhu in vodi. Županov ukaz iz 1564 je določal, da ni smela biti odprta v mestu nobena gostilna čez deveto uro zvečer. Gostilne so morale biti zaprte ob nedeljah in praznikih med službo božjo. 1785 je bila natakarica 24 ur zaprta, ker je v nedeljo pred deveto uro dala godcem vina. Za časa kuge je bilo prepovedano ljubljanskim krčmarjem točiti v okolici. Prepovedan je bil vinotoč v predmestjih, zlasti na Poljanah. Boječ se razširjenja morilke, je dal mestni magistrat predmestje zaplankati. Komaj izgotovljeno zagrajo so takoj podrli razsrjeni zaplankanci, katerih kolovodja je bil krčmar Miha Ostanek, ki jih je poprej napojil. Magistrat je njega in 5 njegovih tovarišev kaznoval z zaporom. Ko se je bližala 1713 kužna bolezen, je vicedom prepovedal vse veselice. Po večernem bobnanju se ni smelo točiti pivo in vino, ni bilo dovoljeno ljudem zbirati se. Stara Ljubljana je rada veseljačila. Na Starem so trgu pod lipo zeleno trobente in gosli in cimbale pele, plesale lepote z Ljubljane so cele, a tudi po krčmah so se zlasti ob nedeljah vrteli razigrani pari ob zvokih raznih glasbil. Na plesiščih so igrali mestni godci Stadtturner, tisti, ki so ob 11 dopoldne z mestnega stolpa na Gradu razveseljevali z godbo meščane. Igrali so tudi vojaki in domači godci iz Krakovega in iz Šiške. Na godbo v gostilnah so pozorni postali konec 18. stoletja deželni stanovi in jo obdavčili. Naložili so gostilničarjem zanjo poseben davek Musikimpost. Ko je 1754 otvoril magistrat na Žabjaku prisilno delavnico, je za njeno vzdrževanje pritisnil na kavarnarje in gostilničarje. Prvim je naložil za biliard in druge igre 1 goldinar davka na mesec, krčmarjem pa za kegljišče pol goldinarja. Poleg tega so nosili ljubljanski gostilničarji še: cesarsko carino deželno carino mestno carino vinski davek donesek za mestno razsvetljavo gostilničarski davek donesek za bankovce davek za dolgove donesek za popravljanje cesta bankalno mitnino mestne merice mesto je imelo pravico vsak v mestu prodan bokal vina zmeriti in zahtevati za to neko pristojbino, ki so ji rekli mestna merica.

poslano v temi :: GOSTILNE
lelj :: 22.10.2021 ob 18:56
I. Vrhovnik: Gostilne v stari Ljubljani. Popravljeni in pomnoženi ponatis iz "Jutra" 1926. - V Ljubljani : Jutro, 1926.

poslano v temi :: GOSTILNE
lelj :: 22.10.2021 ob 18:43
da vidim če je hud samsung

poslano v temi :: Pametni telefon
lelj :: 22.10.2021 ob 18:36
ker model samsunga?

poslano v temi :: Pametni telefon
lelj :: 22.10.2021 ob 18:33
Mačka, kakšen mobi imaš?

poslano v temi :: Pametni telefon
lelj :: 21.10.2021 ob 20:19
https://youtu.be/iNug5QGVwSE

poslano v temi :: mal muske
lelj :: 20.10.2021 ob 18:45
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/leskova-mast/ leskova mast
Pa kako naj ne krivim cepljeniH?. Oni so tisti, ki proizvajajo spike protein Covida in ne zdravi necepljeni. To so vse ze zdavnaj razlozili tisti, ki so v cahoots pri tem terorju nad ljudmi.
DEBELA LAŽ

poslano v temi :: Covid
lelj :: 20.10.2021 ob 17:43
leskova mast in foxa sta del američanov

poslano v temi :: Na vlaku posilil žensko, ostali potniki pa le opazovali, nekateri celo snemali
lelj :: 19.10.2021 ob 18:20
PIRAN https://live.staticflickr.com/65535/48676829283_eb9c995b69_b.jpg

poslano v temi :: SLIKANICA
lelj :: 19.10.2021 ob 18:01
KONEC

poslano v temi :: CELSKA KRONIKA
Cvek123.com © 2014-2026