☕ Veni, vidi, didici

Prva lekcija.
Bo komu uspelo kaj prevesti?:)

Coprnička bela, nujno rabiš, ampak res nujno vsaj nekaj podobnega sexu.

.. s kozmičnim orgazmom, drugače ne bo haska.

Ugibam ( s pomocjo francoscine).
Rim je star.
est = je?
sunt = sont (francosko)= so (po slovensko)?

altae = star

habitat = okolje

liberta = ljubi

Kaj na svetu je taberna? Basilike so bile stare cerkce, oziroma predhodnice. Ampak taberna? Tabernakelj? in kaj je sploh tabernakelj?

Habitant = zivijo?

So imeli dvojimo?

filia = hci? (Une fille)

Ambulant = gibati se ? Kam gresta HIlaria in hci?

sacra via = sveta ulica
et = in
salutant = pozdravita

non laborat = ne dela?

Tako, dala sem iz sebe. Zdaj se mi pa smej.

Upam, da bos se dosti napisala.

Nope, super ti gre.
Napaki sta dve. Liberta je osvobojenka (logično, ne?:)). Habitat-živi, habitant si pa pravilno ugotovila, da je živijo (množina od živi).

Ni tako težko, ne? Če znaš angleško in vsaj malo kakega romanskega jezika je simpl.

Bom zdaj dobesedno prevedla....

Ups, še ena napaka.
Altae-visoke.

pa kolk odsotnosti sexa mora trpet ženska, da začne takele limat po forumu?

več let haha

Jaz, butara. To bi morala vedeti zaradi besede altitude.

A ni tabernakelj, tisti „bife“ v cerkvi, kjer imajo spravljeno mašno vino in hostijo?

Porajkel, odlično ti gre. Jaz sem se pred davnimi časi učila latinščino, pa si nisem drznila odgovarjat.

ja res no, se bojim da se ji je že skup zarastlo

Rim je star. Tukaj, poleg katedrale Emilie stoji sodišče.Zelo staro je. Katedrale so visoke, vendar je sodišče še višje
V Rimu so kopeli, ki so odlične.
Hilara in Carelia sta mati in hči. Obe sta prebivalki Rima.

Mati in hči sta na veselem sprehodu proti trgovinam. Trgovine se nahajajo v veliki dvorani- shopping centru 😛 Imata prost dan in bosta ogromno zapravili.
Zaradi tega sta presrečni.

Rim star je. Poglej senatsko zbornico/mestno hišo, poglej baziliko (dvorana za sodne seje in trgovske posle) Aemilia (ime te bazilike)! Mestna hiša stara je. Bazilika Aemilia stara je. Bazilika Iulia (ime te bazilike) nova je. Bazilike visoke so. Mestna hiša tudi visoka je. Poglej javna kopališča! Javna kopališča velika so.
Hilara ženska, Caelia deklica je. Hilara osvobojenka v Rimu stanuje. Hilara in hči v Rimu stanujeta.
Poglej, Hilara in hči v taberni (delavnica, prodajalna, krčma) stojita. Kje taberna je? Taberna v baziliki je. V baziliki Aemilia taberne so. Kje Hilara in hči se sprehajata? Ženski/e na sveti cesti/poti/ulici se sprehajata in pozdravljata. Caelia pogosto pozdravlja. Deklica vesela je. Zakaj Caelia vesela je? Danes se sprehaja, ne dela.

Ja.
Očitno ni povezave s temi tabernami.
https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Tabernakelj https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Tabernakelj
Tabernakelj-tabernaculum

:D

Veni, vidi, didici-prišel, videl, naučil

https://en.m.wikipedia.org/wiki/Veni,_vidi,_vici https://en.m.wikipedia.org/wiki/Veni,_vidi,_vici

A glagol so dali vedno na konec stavka?

Pisava:
Razvila iz zahodnogrške abecede, odpovedali so se grškim črkam, ki jih niso potrebovali. Imenujemo jo latinica, a takrat še brez znakov J in U. Črki Y in Z so uporabljali samo v grških sposojenkah. K je izginil, glas K so zapisali s C. Črka G je nastala tako, da so znaku C dali prečno črtico (ostanek najdemo v kraticah imen Gaius in Gnaeus- C., Cn.).
Lelj je pred časom dal nekaj slik rimskih nagrobnikov, kjer so te značilnosti dobro vidne.

Rimljani so pisali samo z velikimi tiskanimi črkami in niso uporabljali ločil. Kot že rečeno, znaka U niso poznali (uporabljali samo V), a danes latinsko zaradi lažjega razumevanja in branja pišemo z ločili in z uporabo znaka U.
Puella so oni zapisali PVELLA.

Ja.

Izgovarja se tako, kot je zapisano. Razen C se izgovarja kot K.
Nekateri izgovarjajo C pred I in E kot C. In če je zlogu -ti sledil še vokal, se izgovarja kot -ci.

Patentia nekateri izgovarjajo kot patentia, drugi kot patencia.
Circus-izg. kirkus ali cirkus
Cicero-izg. Cicero ali Kikero

Torej imata cerkveni tabernakelj in tavern (gostilna v anglescini) skupen izvor. Saj namen je bil ocitno enak: piti alkohol.

Sem sla se na viki pogledat in pravi, da je to majhna trgovinica, ki ima samo samo en prostor.

Ti bi morala slisati, kako se po anglesko izgovarja latinske besede. Samo en primer:

Picea abies (smreka) : paisia ejbis.

In so sveto prepricani, da je taka izgovorjava edina pravilna.

S slovnico ne bom preveč težila, samo osnovno.:P

Šest sklonov:
Nominativ (imenovalnik) - quis, quid (kdo, kaj)?
Genetiv (rodilnik) - cuius (koga, česa)?
Dativ (dajalnik) - cui (komu, čemu)?
Akuzativ (tožilnik) - quem, quid (koga, kaj)?
Vokativ (zvalnik)*
Ablativ (ločilnik) - quo (s kom, s čim)?

*Slovenščina nima vokativa. To funkcijo opravlja ogovorni imenovalnik.
Latinščina nima lokativa (mestnika), kot ga ima slovenščina. Njegovo vlogo opravljajo drugi latinski skloni.

Resno? Saj jih nihče ne bi razumel.
Ravno zato se v znanosti uporablja latinščina, da bi se ja vsi razumeli.

Dve števili:
Singular (ednina) in plural (množina). Dvojine ni, izraža se s pluralom. (Vsaj nekaj je poenostavljeno, a?:P)

Trije spoli:
Maskulinum (moški), femininium (ženski) in nevtrum (srednji).

No vidiš. Čvek translate je boljši od google prevajalnika 😆

Obstajajo tri izgovorjave, arhaična, klasične in cesarjeva. Pa še te imajo nekaj različic.
Mislim, da smo se mi učili klasično.

A, še to:
Slovenščina nima ločilnika, ima pa orodnik (instrumental), kar je tudi ena izmed funkcij ablativa.

Neutrum v latinščini ne pomeni nevtralen, ampak noben (ne eden, ne drugi).

Ampak grem stavit, da v nobeni ne rečejo pajsija ejbis.:P

Mene sta ze izgubili.

1. Vem, kaj so Nominativ genitiv, dativ, akuzativ. Nimam pojma, kaj je orodnik in lokativ.

2. Kaksna je razlika me klasicno, arhaicno in cesarsko izgovorjavo. Domnevam, da je v zvezi z obdobji, zgodnja, srednja, pozana. Ampak jaz se spomnim samo Cesarjevih novih oblacil. (glavobol od dima je kriv - pa ne od tistega dima, Zobatec).

S 1. deklinacijo (sklanjatev) in 1. konjugacijo (spregatev) ne bi težila, razen na izrecno željo.:P

Osebek (subjekt) stoji na začetku stavka, povedek (predikat) pa praviloma (očitno ne vedno!) na koncu. Ostale stavčne člene razporediš glede na poudarek. Povedkovo določilo (predikatnik) se v spolu, sklonu in številu ujema s subjektom.

Primer:
Basilica alta est.
Basilicae altae sunt.

Ko sem si prvic drznila popravit to edino pravilno izgovorjavo, sem jih dobila po gobcku. Zdaj si samo mislim svoje. Saj anatomski izrazi so prav tako "nekaj posebnega". Femurus, femur, kost, je fimar ali fimer, odvisno od narecja.

Orodnik in mestnik sta peti in šesti sklon v slovenščini. Izgovorjave so v zvezi z obdobji. Arhaična je bila predliterarna, klasična nekako do začetka našega štetja, cesarska pa po Juliju Cezarju.

V slovenščini imamo 6 sklonov, prve 4 si že naštela (vprašalnice so pa zgoraj).

5. mestnik (lokativ)-o kom, o čem.
O kom govorimo? Govorimo o sklonih.

6. orodnik (instrumental)-s kom, s čim
S kom greš na ples? S prijateljico.

Hvala. Zdaj mi je jasno.

Otroci, današnje lekcije je konec.

Še nekaj domače naloge (brez špeganja na prvo stran!):

1. Vstavi est ali sunt.
Basilica Aemilia magna ...
Feminae et puellae Romae ...
Thermae novae ...
Curia antiqua ...

2. Katera črka/e je namesto zvezdice?
Caelia puell* est.
Curia magn* est.
Femin* in via salutat.
Puell* in taberna sunt.
Basilic* alt* sunt.
Therm* magn* sunt.

3. Iz singulara daj v plural oz. obratno.
Taberna nova est.
Basilica alta est.
Viae antiquae sunt.
Tabernae magnae non sunt.

4. Prevedi!
Poglej, novo kopališče!
Baziliki sta veliki in visoki.
Žene so vesele, danes ne delajo.

1. Vstavi est ali sunt.
Basilica Aemilia magna ... -est
Feminae et puellae Romae ...sunt
Thermae novae ...sunt
Curia antiqua ...est

2. Katera črka/e je namesto zvezdice?
Caelia puell* est. -a
Curia magn* est. -a
Femin* in via salutat. -a
Puell* in taberna sunt. -ae
Basilic* alt* sunt. -ae, -ae
Therm* magn* sunt. -ae, ae

3. Iz singulara daj v plural oz. obratno.
Taberna nova est. -Tabernae navae sunt.
Basilica alta est. -Basilicae altae sunt.
Viae antiquae sunt. -Via antiqua est.
Tabernae magnae non sunt. -Taberba magna non est.

4. Prevedi!
Poglej, novo kopališče! Ecce, nova therma!
Baziliki sta veliki in visoki. Basilicae magnae et altae sunt.
Žene so vesele, danes ne delajo. Faminae laetae sunt. Non laboratant.


1. Kako se izgovori ecce? Ece ali eke? Ozko, siroko? In kako therma? In kako laetae?
2. ali je dodatek ae enak ne glede na spol? Je to samo v nominativu?
3. Prve 3 vaje niso tezke. 4. je pa velik preskok v zahtevnosti.

A bo zakaksno stirico? Trojko? 4. Vaja je res tezka za prvo lekcijo, pa se skoraj subjunctive clause ima. Samo ker manjka.

Našla sem tri napakice, a so verjetno tipkarski škrat (navae, taberba, laborantant).

Glede izgovorjave se ne preveč zanašati name, lahko se tudi zmotim.Mogoče bosta "bo" in Dojenček bolje vedeli.

1. Ecce-izg. eke (oba e sta široka)
Therma-izg. terma

Glede izgovorjave -ae smo se učili, da sta možni dve varianti: -e(široki) ali -aj.
Torej:
Thermae: izg. therme ali termaj
Laetae: izg. lete ali lajtaj
Caesar (slo. Cezar): izg. Cesar ali Kajsar

2. Ne, velja le za žensko.
Končnica -a je pri 1. deklinaciji ženskega spola v nominativu singulara. -ae pa isto, samo množina.
Bom spodaj dopisala 1. deklinacijo vseh spolov.

3. Meni se ne zdi tako težko, če poznaš besede. Se večinoma vse ponavlja.

Sem kar slikala, ker se mi ne da vsega pisati. Deklinacij je pa skupaj 5. Kot vidiš, je latinščina kar precej komplicirana, zato vas bom tukaj bolj težko kaj več naučila. Ene osnove in besedni zaklad pa že lahko...;)

http://shrani.si/f/h/Hi/4x38JoI8/15345816856961033316596.jpg

Kot vidiš, smo pri tej lekciji uporabljali le samostalnike ženskega spola v nominativu v singularu in pluralu.

In glagol biti (lat. esse) v 3. osebi singulara in plurala (est, sunt).

ESSE
ego sum
tu es
is/ea/id est
nos sumus
vos estis
ei/eae/ea sunt