PRIJAVA /
REGISTRACIJA registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Na 23&me imam nekega sorodnika A. American, 28 let, ceden, urejen v obleki s kravato. Pravi, da so trije njegovi stari starsi iz Minska, cetrti pa iz SZ Rusije. Stran mu prisoja vecinoma vzhodno Evropo in nekaj malega Finske. Skupnih sorodnikov imava samo 7, od teh je na prvem mestu, en moj mrzli bratranec, potomec mojega ameriskega pradeda. Na 23&me menijo, da bi si A. in jaz lahko delila moje 3x prastare starse. Ampak moji 3x prastari starsi po tem pradedu so bili rojeni v Sloveniji. Je ta Belorski American njegov potomec, ali je samo se en dokaz, da en kos mene izvira iz SV Evrope? Ce bi bil pradedov, bi bil sin mojega neznanega mrzlega polbratranca/ polsestricne. Tabela sorodstva pravi, da je to po najinih skupnih centimorganih sicer zelo malo verjetno, a je mozno. Ce bi bilo to res, bi se potrdile govorice o pradedovi skrivni druzini. Ampak, kje bi jo imel? V popisu prebivalstva za leto 1920 pise, da je v stanovanju zivel sam.
Ko se rodis, v teoriji podedujes pol genov od mame, pol od oceta. Na podlagi tega lahko sama izracunam, koliko imam z nekom skupnega.
Ampak v praksi je tako, da otrok ponavadi podeduje po enem starsu malo vec, po drugem malo manj, od 0% do dobrih dobrih 9%. Ta razlika se z vsako naslednjo generacijo lahko stopnjuje ali manjsa, odvisno, kaksen delez posameznik podeduje od svojih starsev. Zato pride do razpona.
Konkreten primer. Ce bi otrok po vsakem starsu podedoval enako, bi od vsakega vzel 3500 centimorganov genov (cM). cM je enota za frekvenco genetske rekombinacije. V praksi sega razpon od 3330 do 3720. Tabela samo pomaga, da ni treba preracunavati moznih razponov.
Potem ostane samo ta razlaga, da je moja leva roka od komolca navzdol beloruska, zadnji clenek na mezincu pa finski.
Imam tudi dva ali tri sorodnike, ki imajo laponske prednike (Sami). Kam naj pa te dam?
Na kakšen način pravzaprav delujejo te internetne strani za iskanje prednikov?
Na podlagi starih cerkvenih listin?
Stare cerkvene listine uporabljam za izdelavo rodovnika. Internetne strani, kjer najdejo tvoje testirane sorodnike, pa na podlagi DNK, kot je nekdo zgoraj napisal. Ce ima kdo od njih rodovnik, gapregledam, da vidim, kje se prekrivava, oziroma, ce prepoznam kaksne priimke. Potem lahko pogledam v starih cerkvenih knjigah. Te strani nudijo tudi kromosomske slike, da vidis, kje se s posameznim sorodnikom genetsko prekrivas.
A Ukrajinci zmagujejo? Ali Rusi? Kajti malo bolj pogosto dobivam ukrajinske in ruske sorodnike. Vzhodnoevropski trg se ocitno odpira. Se pravi, da je MY Heritage moral pred kratkim imeti tam reklamno kampanjo in so se ljudje testirali.V parih dneh sem dobila dva nova ukrajinska sorodnika, oba sta Igorja.
Igor. B. iz Ukrajine ne more biti dlje nazaj kot 3x pra stari starsi, mozno se blize, ker je generacija za mano. Ima nekaj Balkana. Zgleda, da je s strani babice na ocetovi strani, ker vidim skupne sorodnike na tej strani, med njimi eno konkretno sorodnico. (Konkreten sorodnik je zame tak, ki ga poznam v zivo ali tako blizu, da sva se vse pomenila o nama obema znanih ljudeh - s to konkretno sva se celo o vaskem zupniku rekli nekaj besed, ampak samo lepih, ker ga imam v dobrem spominu).
Z Igorjem I., tudi iz Ukrajine, pa imam vec skupnih ruskih sorodnikov. Ena od njih je ena stara mamka, stara preko 90 let in na sliki ima sodobno bundo, zgoraj pa ruto kot nekoc stare mamce, ampak zavezano zadaj. Pri njenih letih ima verjetno ze opesan krvni obtok in jo mogoce zebe. Ime ji je Galina. Pripisujejo ji ruske, baltske in finske korenine in nekaj malega centralno in zahodnoazijskih in za pikico juzne Azije. Med priimki njenih navedenih prednikov mi izstopata dva: Gusev in Čuvaš. Gusev je en ruski slikar, ki ga rada gledam na YT. Priznam, da sem butelj, ker sem mislila, da je Čuvaš pasma psov, je pa pasma ljudi. So veja Ogurjev, ki zivijo od Volge do Sibirije. To je verjetno Galinina centralno azijska veja. S to mamko Galino sva v sorodu dalec nazaj, verjetno 5x ali 6x pra stari starsi. Njeno stran ureja sorodnica. Ti ljudje pisejo vse v cirilici. Se dobro, da jo znam brati, ceprav pocasi. Je v sorodu na mamini strani.
Dobila sem tudi eno Natalijo iz Kirgizistana. Ta je veliko Rusinje in malo Finke.
In enega Hrvata sem dobila, ki mu dajejo vzhodno Evropo, Balkan, SZ Evropo, Iberijski polotok in pikico Askenazi Zida. Skupne imava hrvaske, poljske in madzarske sorodnike. V rodovniku ima same hrvaske priimke, a ne prepoznam nobenega. Sumim, da je z moje Kozjanske strani. Od tam sem v 19. stoletju nasla eno sorodnico, ki se je porocila na Hrvasko in eno na Hrvasko, a z Madzarom.
In enega Nemca s poreklom iz Vzhodne Evrope (Rusija, Ukrajina...)
In eno Americanko, sicer Anglezinjo in malenkost iz slovenskega konca.
Tak je moj zadnji nabirek sorodnikov. In upam, da nisem napisala kaksnega podatka prevec.
Po pavzi sem se spet lotila Matricule. In v enem veceru odkrila, da ena 3x prababica ni umrla leta 1812, kot sem domnevala, ampak ji je usoda naklonila se 6 let zivljenja in se enega otroka. Nato sem v minutah nasla se podatke o drugi poroki njenega ovdovelega moza in glej ga lumpka, tam sta bila vpisana oba njegova starsa. Na strani njegove mame sem hitro prisla do 6x pradeda Georgija H. in kje je zivel, a zaenkrat vem zanj samo iz porocnega zapisa njegovega sina. Sin Marci H. se je 3. februarja 1745 porocil z Evo E, hci Bartholomeja (Jerneja po domace) E.. Takrat so bile prakticno vse poroke od novembra do februarja, z velikim poudarkom na januarju in zlasti februarju, to je v predpustnem casu, potem jih je bilo za nekaj mesecev konec, razen ce se je zgodilo kaj nepredvidljivega. Ime Marci sem ze dostikrat zasledila in se sprasujem, ce to ni bil v resnici Marko (takrat Marcus) in so jih klicali Marci, podobno kot Primoze Primi. Njuna hci Katarina, moja 4x prababica se je rodila leta 1754. Cez en teden dni bi praznovala svoj 268. rojstni dan
Na My Heritage sem sla pogledat, ce so mi nasli kaksnega sorodnika s kaksnim od teh priimkov v rodovniku in sta mi ven skocila dva. Z enim imava ravno toliko se skupnega, 8,1 cM na 10. kromosomu, da so ga uvrstili - odrezejo pod 8.0cM. 8,1cM ocenjujejo na skupne 5x do 8x prastare starse. In njegova babica se je rodila na pravi lokaciji s pravim priimkom. Potrebujem se kaksno potrdilo? Z drugo osebo imam skupnih 8,5 cM.
Ce kdo to slucajno to bere in ce kdo to slucajno ve: kdo je presbiternum curatum? Ima ta naziv kaksno zvezo s prezbiterijanci ali je le se en naziv v katoliski cerkvi. V katoliski ponavadi pise coop. Samo na dva taka primera sem naletela do zdaj in sta bila krscena en za drugim, so pa bili nasi v obeh primerih in me zanima, ca so bili katoliki ali prezbiterijanci. Leto je 1756.
LM, od kje so pa predniki ljudi, ki živijo v tvojem kraju kaj prišli?
toplo tukaj :: 05.11.2022 ob 8:59
Lm jaz te sicer prebiram, vendar ne vem kaj bi lahko bil presbiterium curatum.
Nekakšen varuh nečesa, kar se je hranilo v prezbiteriju?
Mogoče kdo kaj najde ali ve.
o, ne :: 05.11.2022 ob 9:49
tudi jaz jo prebira, meni je zelo zanimivo. Tako vidiš, kako se svet prepleta, zgodovina.
Super je.
Me preseneca, da sploh kdo to bere. Pisem zase, ker drugam ne zapisujem, razen podatkov direktno v rodovnik. Moj rodovnik je javno dostopen vsem sorodnikom na My Heritage in drugje, po kosckih pa je dostopen vsem- to omogoca My Heritage. Ce veste priimek, ga vtipkate in vam vrze ljudi s tem priimkom, pri vecini tudi zakonce, starse, otroke, ki jih lahko raziskujete naprej.
Medtem sem za Marcija odkrila, da je bil res krscen Marcus. Ti ljudje so bili moji predniki, od oceta moje praprababice Katarine. Oce je bil Anton. Po priimkih so bili Slovenci in Nemci. in so ziveli v fari Sv. Petra - danes Otocec na Dolenjskem. Se en kraj, za katerega nisem imela pojma, da imam del prednikov od tam. Okoli 3,25% jih je.
V Jugoslaviji so morali imeti na obcini ali tam nekje usluzbenko, ki ali ni imela dela ali pa je imela za delovno nalogo narediti sezname vseh teh ljudi in jih sortirati po letih in priimkih, po rojstvih, porokah in smrtih od leta 1620 do 20. stoletja! Za dele nekaterih druzin je naredila celo graficne prikaze rodovnikov za 19. in 20. stoletje! Gospa, ali ste to delali, ker niste imeli zadosti drugega dela ali ker ste morali, hvala vam! Vsi ti zakladi so bili skriti na koncu knjig. Zato bo zdaj veliko lazje vse te ljudi povezati.
Tako vem, da je rodbina 3x pradeda Antona R. kljub nemskemu priimku v sloveniji zivela ze vsaj od leta 1620, ko se je rodil Casper R. Bilo je vec bratov, ki so se zelo hitro namnozili. Vsi so ziveli v eni sami vasi v tej fari in kolikor sem brala, zgodovinarji menijo, da je bila ta vas v srednjem veku zidovska. Sama ne bi nikoli mislila, da bi se v tisto hribovje naseljevali tujci. Anton si je zeno pripeljal od drugje. Vasi prednikov njegove zene naj bi v 14. stoletju poselili Ortenburzani s svojimi podlozniki. Angleski Wiki pravi, da so bili to plemici iz JV Nemcije, okoli Passaua (tako kot stara Pasavca iz Visoske kronike). Ortenburzani so imeli teritorij vse do Pfalza ob francoski meji. Vendar slovenska Wiki pa pravi, da so bili Ortenburzani Avstrijci. Te stvari moram se razcistiti. Vsi ti ljudje so bili po mamini strani predniki tiste prababice, ki je popolnoma osirotela do osmega leta, njen moz je pa raje zivel v Ameriki kot z njo. Ona se mi smili v dno srca. Moja babica je bila trda, realisticna zenska (red mora bit, delat, delat punce, dolznost in obveznosti so na prvem mestu ), za razliko od svojega moza veseljaka. In mislim, da je to pobrala po svoji mami, otroski siroti, ki je imela zelo tezko zivljenje.
Silvo, a si vedel, da je za Kitajce 8 srecna stevilka? Pri nas jo Kitajci radi oznacijo na listkih za loterijo.
Za silvo8.
Ne vem, kdo so bili cisto originalni prebivalci, ker so se skozi tisocletja novi indijanski priseljenci ravno tako tepli za teritorij. Indijanci namrec niso vsi prisli hkrati preko danasnje vzhodne Kitajske in Rusije, ampak v valovih skozi tisocletja. Zadnji pred belci so prisli Creeji, za katere menijo, da so se tu naselili pred okoli 10 000 leti. Te je na veliko zdesetkala bolezen. Konec 18. stoletja so crne koze kosile ne le po Evropi, ampak tudi v teh krajih. V prvi polovici 19. stoletja so umirali zaradi oslovskega kaslja. Tudi zgodnji beli priseljenci so konec 19. stoletja na veliko umirali. Enkrat smo bili na nekem zgodovinskem pokopaliscu in v vsakem grobu je bilo vec otrok in odraslih, ki so umrli po nekaj dni narazen.
Sicer je bil ta del Kanade dolgo zelo redko poseljen. Tu okoli nas so bili sami gozdovi. Indijanci so imeli en zimski tabor kaksnih 25 km od nas. Sicer so se dosti selili, zlasti od sezone o sezone.
Evropejci so se zaceli naseljevati sele proti koncu 19. stoletja, ko so zgradili zeleznico do Vancouvra. V Vancouver se je poleg Anglezev naselilo tudi veliko Kitajcev.
Tu, kjer zivim, ni tako pestro kot v Torontu, kjer zivi Fox.
Kratko zgodovinsko ozadje narodov, ki zivijo tu okoli, ker je vplivala na narodnostno strukturo priseljencev.
Poljska in Lithuania sta skupaj imeli pod svojo kontrolo dolgo casa velike dele Ukrajine, Slovaske in drugih drzav v vzhodni Evropi. Ti ljudje so se ocitno med sabo mesali. Kasneje sta Lithuania in Poljska sli vsaka zase, postali sibkejsi in tako so si Poljsko v vec vojnah razdelile Avstrija, Rusija in Nemcija. Posledice vsega tega so ljudje, ki so se priselili sem. V nasi vasi je nekaj Poljakov, Ukrajincev, kaksen Slovak in Ceh. In nekaj Nemcev. In Anglezev.
Prvi rancher (kmet, ki ima zivino, ne pa poljscin) v provinci, je bil crnopolti priseljenec iz ZDA. Tega si ne bi mislil, kaj?
Drzava je tu okoli nas prvim naseljencem na zacetku dajala zastonj zemljo. Vecinoma je bilo pokrito z gozdovi. Zaradi klime je drevje veliko nizje in debla so tanjsa, zato so gozdove v nekaj letih izkrcili. Cisto prvi priseljenci na nasem koncu so prva leta ziveli v zemljankah, dokler si niso postavili kolib in kasneje his. Zemljanke so bile narejene podobno kot igluji, le da so bile iz zemlje. Bile so okroglega tlorisa s kupolo iz zemlje. Premer je bil okoli 4 metre. Na notranji strani so zemljo zgladili z glino, vendar je niso popleskali. Notri je bilo zelo temno. Bila sem v eni in se mi megleno zdi, da je imela eno okence, bolj lino kot okno. Na zunanji strani je rasla trava. Zemljanka je imela grobo zbita vrata eno ali dve lezisci iz tankih debel in gaspercek. Za vec ni bilo prostora. Cez poletje so kuhali zunaj. V teh zemljankah so ziveli, dokler si niso postavili kolib, kasneje pa se his. Nekateri potomci teh ljudi so danes zelo veliki kmetje. Recimo, en nas sosed, za katerega dela Cornelius, Menonit iz Bolivije, ki sem ga ze omenila, obdeluje skoraj 4000 acres zemlje. To je dobrih 1600 ha zemlje. Zivi skoraj 2 km stran, a se od nas vidijo njegovi veliki silosi.
Od nas na vzhod, 30 km stran in dlje je teritorij izrazito Ukrajinski. Ti ljudje se danes ohranjajo svoje plese, ki jih ucijo ze majhne otroke. Tudi njihova kuhinja je se zelo prisotna: pirohi (poudarek na drugem i), piroški, nalesniki so vsem znane jedi. Napisala sem foneticno. Pirohi so narejeni iz krompirjevega testa, podobno kot kroketi, a se jih oblikuje v krog, nasredi da filo, ki je mesanica krompirja in sira ali speha in sira in krompirja, vcasih se cebula. Potem se krog prepogne, robovi stisnejo in skuha v vodi. Postrezejo z veliko cebule. Njam, njam. Piroski so narejeni podobno, fila je iz skute, lahko pa tudi kaj sladkega. Piroske specejo. Meni niso vsec. Nalesniki so neke vrste palacink, po velikosti med nasimi palacinkami in ameriskimi, a so tanke tako kot nase. Polnjene s s skuto in se cim in prelite s kislo smetano. Ponavadi nalesniki niso sladke jedi. Njam, njam. Ukrajinci so imeli v mestu tudi svojo knjigarno, a ne vem, ce jo se imajo, ker ne hodim tja. Ukrajinci tudi ohranjajo svoj jezik. Ampak to pomeni, da znajo nekaj osnovnih stavkov, ki pa jih pogosto uporabljajo. Ded je gida, babica je baba. V preteklosti so morali imeti precej vpliva, ker te osnovne stavke zna veliko ljudi, od Nemcev, do Indijancev in drugih. Ukrajinci so v Kanado prisli kot drzavljani Avstroogrske. Ukrajinci niso taki angelcki, kot bi si clovek mislil. Tukajsnji Ukrajinci se delijo na Bukovino in se ene, ne vem, ali Rutence ali nekaj takega. V starejsih generacijah so se gledali kot psi in macke in se pogosto pretepali.
Naslednja skupina so Poljaki. Ti niso v enaki meri ohranili svoje kulture kot Ukrajinci. Podredili so se ukrajinski kulturi. Kuhajo borsc, kot Ukrajinci. Borsc si lastijo tako eni kot drugi. V nasi vasi imamo samo eno pokopalisce in to je katolisko, torej so morali biti Poljaki tu kar prisotni. Namrec, vsaka cerkev je imela svoje pokopalisce: ortodoksno, katolisko, protestantsko, itd. Ni bilo tako kot v Sloveniji, kjer so na enem vsi pomesani. Tu je stroga locitev po veri. V velikih mestih pa so pomesani.
Naslednja skupina so Nemci, ti zivijo zahodno od nas. Moja vas je ravno nekako na meji med Slovani in Nemci. Tudi Nemci so ohranili svojo kulturo, svoj jezik in svoje jedi. Jezik govorijo podobno kot Ukrajinci svojega: starejse generacije se znajo kolikor toliko, mlade le se posamezne besede. Vec krajev zahodno od nas ima se vedno nemska imena. (Nasa vas ima anglesko ime) V sosednjem kraju nemskega imena imamo nemsko mesnico. Imajo tudi svojo cerkev -Nemsko Moravsko cerkev. Namrec, del Nemcev je bilo Moravskih Nemcev in so sem prisli kot avstroogrski drzavljani. Ti so se med Ostsiedlung - poseljevanjem slovanskih drzav od nekako 13. ali 14. stoletja naprej naseljevali povsod, ne le v Sloveniji. To je bila pri njih stara tradicija, ni se zacela sele z 2. svetovno vojno. Ze takrat so se imeli za vec vredne in da si lahko lastijo nasa ozemlja. Skratka, Moravski Nemci so se naseljevali na Moravskem, ki je del Ceske. In potem so prisli sem. Njihova cerkev je v prvem kraju zahodno od nas, kaksnih 20km stran. Kraj ima nemsko ime. Vec krajev zahodno od nas ima nemsko ime.
V nasi mali vasici imamo dve prireditvi, ki odrazata najmocnejse narodnostne vplive: Oktoberfest z dirndli in lederhosen in Malanko, ukrajinsko novo leto. No, zadnji dve leti jih ni bilo in slabo kaze, da se bo obnovilo.
Baltiki so se naseljevali vmes med Nemci in Slovani. Severno od nas je nekaj krajev, ki so poimenovani po mestih v baltskih drzavah. Baltiki niso ohranili svoje kulture. Mogoce jih je bilo premalo ali so padli pod vpliv Ukrajincev in Nemcev.
Kasneje so prisli tudi Anglezi.
V zadnjih desetletjih so v sosedni kraj ( slabih 3000 ljudi) prisli Kitajci, Indijci, Filipinci, Africani, a le posamezne druzine., In v zadnjih letih muslimani. Muslimani, ker ne vem, od kje tocno so, so pa zenske vse zavite v rute, zato vem, da so muslimani.
In ne pozabimo na slovence. 30km vzhodno od nas 3 slovenske druzine (danes vse odseljene/ pomrle), v nasi vasi so bile nekoc tudi tri, zdaj ena, v ta vecjem kraju tudi 2 slovenski druzini starejsi pomrli, ta mladi ne vejo, da imajo slovenske korenine kljub slovenskemu priimku.). .
Se ena o Ukrajincih. Ker jih je bil veliko in so zeleli boljse zivljenje kot je bilo zivljenje revnih kmetov takrat, so jim pred kaksnimi 90 ali 100 leti angleske oblasti odprle solo (na nivoju srednje sole), na kateri bi se izobrazili za poucevanje v ukrajinskih solah. Takrat si postal ucitelj, ce si imel srednjo uciteljsko (pedagosko) solo. Dosti se jih je vpisalo, a ko so solo zakljjucili, so taisti angleski oblastniki rekli, da njihove sole ne priznajo. Vse z namenom, da ne bi k skledi priselse kaksen drug narod razen njih.