Glede na to, da je gospod Cankar Slovence ovekovečil kot narod hlapcev, bi ga jaz izbrisala iz zgodovine slovenstva vse njegove knjige pa sežgala in strogo prepovedala.
Ivan Cankar je bil eden največjih Slovencev zato je tudi zamolčan in zmotno interpretiran. Cankar je z hlapci označil izdajalce naroda, ne pa slovenski narod. Zato so ga tudi izdajalci slovenskega naroda ubili. Bil je razgledan in karizmatičen, zato so bila njegova predavanja zelo dobro obiskana. Po enem takim predavanjem, ko je ljudem predstavil, kaj se zares dogaja, so ga utišali za vedno. Zato je čas, da končno spoznamo resnico in začnemo razumevati, kaj nam je hotel sporočiti.
Bil je član stranke, ki je zagovarjala povezovanje s srbi. Ko je spoznal, kam to pelje, je to začel razlagati ljudem. Utišali so ga dobra dva tedna preden je prišlo do "ujedinjenja".
Hitler je bil razgledan in karizmatičen, zato so bila njegova predavanja zelo dobro obiskana. Po enem takim predavanjem, ko je ljudem predstavil, kaj se zares dogaja, so ga utišali za vedno. Zato je čas, da končno spoznamo resnico in začnemo razumevati, kaj nam je hotel sporočiti.
Cankarjeva smrt je bila političen umor!
Ivan Cankar velja za največjega slovenskega pisatelja in ni ga Slovenca, ki se o njem ne bi učil že v osnovni šoli. Toda kdo izmed nas ve, kako in zakaj je naš največji pisatelj umrl? Povsod je moč zaslediti, da je Cankar umrl 11. grudna 1918. Toda o tem, kakšen je bil vzrok njegove smrti, se v različnih virih pojavljajo povsem nasprotujoče si trditve. Stanko Janež v svoji Zgodovini slovenske književnosti (Založba Obzorja, Maribor 1975) na strani 413 piše: "Ob nekem padcu si je pretresel možgane, se v zimski noči prehladil in zbolel za špansko influenco, napadla ga je še pljučnica in mu opešalo srce. Umrl je 11. decembra 1918."
V drugem viru je navedeno: "proti koncu oktobra je padel po stopnicah in se hudo poškodoval. Umrl je 11. decembra 1918." (elektronski vir: http://www.dogaja.se/znani-slovenci/8270/ivan_cankar/, [dostop 10. 11. 2011])
V tretjem viru piše: "Oktobra 1918 je doma nesrečno padel po stopnicah, nakar so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je 11. decembra ponoči umrl. " (elektronski vir: http://www.vrhnika.si/?m=pages&id=17, [dostop 10. 11. 2011])
V četrtem viru spet piše tako: "Ob nekem padcu si je močno pretresel možgane, se prehladil, dobil pljučnico in 11. decembra 1918 umrl v ljubljanski bolnici. " (Francka Varl - Purkeljc, Naši književniki in njihova dela, Pomožni priročnik za pouk jugoslovanskih književnosti v osnovnih in poklicnih šolah, Založba Obzorja Maribor, Maribor 1981, str. 96)
V petem in šestem viru so trditve še bolj nasprotujoče. "Po daljši bolezni je umrl v deželni bolnici v Ljubljani" (elektronski vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Cankar, [dostop 10. 11. 2011]) in "Umrl je 11. decembra 1918 v Cukrarni. " (elektronski vir: http://www.dogaja.se/znani-slovenci/8270/ivan_cankar/, [dostop 10. 11. 2011])
Ta različna poročila opisa Cankarjeve smrti, so me vzpodbudila, da sem pričel intenzivno raziskovati v tej smeri. Je torej umrl v deželni bolnišnici ali v Cukrarni - hiralnici za reveže? Je umrl zaradi poškodbe pri padcu, ali zaradi dolgotrajne bolezni? Če so ga po nesrečnem padcu doma odpeljali v bolnišnico, potem se nikakor ni mogel prehladiti v neki zimski noči. Zakaj je v zvezi z njegovo smrtjo navedenih toliko različnih vzrokov in krajev? Poraja se upravičen pomislek in sum, da je nekaj v zvezi s Cankarjevo smrtjo hudo narobe.
Zanimivo, da je Cankar v svoji črtici Edina beseda literarno opisal troje različnih smrti. V vseh je opisal tisto, kar naj bi se po njegovem pojmovanju skrivalo za njeno vidno podobo. Črtica mu je torej gradivo, ob katerem nakazuje "posebno občutje, prek katerega naj bi se razodela resnica o življenju in smrti. Ta resnica je skrivnostna, prav v tem pa je simbolizem teh besedil" (Kos, 1991, str. 269) Literarno resnico o smrti nam je zapisal pisatelj sam. Kakšna pa je resnica o njegovi smrti?
Že v mladosti sem bil slišal govorice, da naj bi Cankar pijan padel po stopnicah, ko je šel v Unionsko klet. Te govorice so bile pogoste v obdobju šestdesetih let in okoliščine kažejo na to, da so bile takrat načrtno razširjene. Nekomu je bilo v interesu, da največjega slovenskega pisatelja prikaže kot pijančka, ki je zaradi svojega nenadzorovanega popivanja nazadnje umrl.
Letos v začetku kimavca sem o spornih navedbah in vzrokih govoril s svojim znancem. Ta mi je povedal, da pozna nekoga, ki trdi, da je bil Cankar pretepen do smrti. Seveda sem vest takoj preveril in prišel do šokantih odkritij.
Avtor: Dimitrij Kebe 2011
Nadaljevanje :
15. kimavca 2011 sem se sestal z dvainosemdeset letnim gospodom Borisom Malešičem, za katerega mi je znanec dejal, da mi bo znal povedati več o Cankarjevi smrti. Zven njegovega glasu, drža in ostala govorica telesa so izdajali, da se je bil razveselil tega, da nekoga dejansko zanima, kaj se je z našim največjim pisateljem zgodilo in kakšna je resnica o njegovi smrti. Povedal mi je, da je večkrat osebno govoril z Francem Gorjupom, ki je Ivana Cankarja na lojtrskem vozu osebno odpeljal v Cukrarno. Pisatelj je bil ves pretepen in je imel hudo razbito glavo.
S Francem Gorjupom je Boris Malešič o Cankarjevi smrti prvič govoril okoli leta 1950 v Unionski dvorani, ko mu je pomagal pri redarstvu. Takrat je bil v Unionu medicinski ples. Malešič je Gorjupa poznal že od prej, saj je prijateljeval z njegovim zetom Hafnerjem od vrtca dalje. Malešič in Gorjup sta se v tej dvorani pogovarjala in nekako je prišla beseda tudi na Cankarja. Gorjup je tedaj v zaupnem pogovoru povedal, da so Cankarja leta 1918 pretepli trije srbsko govoreči neznanci. Dva sta ga držala, tretji pa ga je s kovinskim predmetom tolkel po glavi. Cankar je dejansko imel na glavi pet razčepljenih ran, razbito arkado in zlomljeno ličnico. Opis poškodb je pomemben tudi zaradi tega, ker so še danes delno vidne na posmrtni maski, ki se nahaja v preddverju Cankarjevega doma. Napad na Cankarja se je dejansko zgodil v veži stavbe na Kongresnem trgu št. 4 v središču Ljubljane (danes številka 6). Povedal je tudi, da je Cankar že nekaj časa pred smrtjo po vsej Ljubljani "rogovilil" ter glasno izražal svoje nestrinjanje glede zveze s Srbi. Opozarjal je, da bo imelo "ujedinjenje po srbsko" za Slovence katastrofalne posledice.
10.11.2018 ob 20:12