A je bilo težko najti primernega ženina za najboljšo partijo tistega časa. Med drugim je moral imeti tudi neomadeževan ugled in vzorno poreklo. Vsemu je ustrezal https://en.m.wikipedia.org/wiki/Albert,_Prince_Consort Albert , njen bratranec v prvem kolenu.
Leta 1839 je Albert prišel v Windsor in ni bila ravno ljubezen na prvi pogled, na drugi pa. Alberta je bilo sicer strah, da bo postal le podanik energične Viktorije, a sta se naslednje leto le poročila.
Viktorija je bila v moža zaljubljena, a mu ni dala čisto nič politične moči. Albert ni bil zadovoljen in si je celo življenje prizadeval, da bi jo prevzgojil v ubogljivo in pohlevno ženo. A Viktorija je imela močan in trmoglav karakter, prepiri so se kar vrstili. Eden prvih je bil glede dolžine medenih tednov: Viktorija svoje kraljevine ni želela zapustiti za predolgo.
Javnost v tistih časih monarhiji ni zaupala, niti niso marali Alberta. Zdel se jim le pust nemški intelektualec, nadut, izumetničen in lovec na bogastvo.
Ne bi ravno rekla žleht, vsekakor pa ne najboljša mama (v tej temi se bolj osredotočam na njen odnos z otroki). Mislim, da je hotela biti (prav tako kot njen mož) najboljša mama, ker noben izmed njiju ni imel najlepšega otroštva. A žal ni znala biti, že zaradi svojega karakterja.
Sisi tudi ni bila ravno najboljša mama, prva dva je kar prepustila in odšla (čeprav skoraj prisiljeno), do zadnje je bila pa verjetno precej posesivna-kot Viktorija.
Silno zanimiva tema.
Jaz sem se že pri Georgeu Tretjem zataknila 🙂. 15 zakonskih ! 🙂, otrok je imel. Ploden zakon. Dolgo je vladal. A so v oddaji kaj omenili njegovo bolezen?
Silno zanimiva tema.
Jaz sem se že pri Georgeu Tretjem zataknila 🙂. 15 zakonskih ! 🙂, otrok je imel. Ploden zakon. Dolgo je vladal. A so v oddaji kaj omenili njegovo bolezen?
Niso, oddaja se začne z Viktorijino poroko. Prvi del te teme sem dodala sama, ker se mi je zdelo zelo zanimivo.
Oddaja ima tri dele: prvi se konča z Albertovo smrtjo in govori o njunem zakonu in vzgajanju, drugi del govori o hčerkah, tretjepa pa še nisem pogledala. Verjetno ne bom prav veliko zgrešila, če rečem, da opisuje sinove.:)
Viktorija ni marala dojenčkov, gnusili so se ji, zdeli so se ji kot grdi stvori in jih imenovala žabe. Pol leta otrok sploh pestovala ni, dojila jih pa nikoli ni. Zanjo je bilo ključno razmerje tisto z možem. Menda sta imela zelo živahno spolno življenje.
Z videzom srečne družine sta se želela tudi distancirati od preostalih iz hiše Hanover. Viktorijini strici med ljudstvom niso bili priljubljeni. George IV. je bil zavaljen, nezvest in zapravljiv; ostali bratje so mu bili podobni, izstopa pa kralj Hanovra - njega so sumili umora lakaja (ang. valet?). Pred Viktorijo je bila kraljeva družina izredno nepriljubljena, zato se je Viktorija odločila, da bo to spremenila. Srednji razred jo mora odobravati.
Leta 1841 so slikarju Landseerju naročili družinski portret. Pomenljivo ga je poimenoval Windsorski grad v sodobnejših časih. Na sliki je distancirana mala Vicky in zaljubljeni pogledi med zakoncema. Šopek rož v Viktorijinih rokah nakazuje ženskost, čistost in nežnost. https://ichef.bbci.co.uk/images/ic/976x549_b/p02mb6ys.jpg
Victoria in Albert sta družino večkrat peljala v https://en.m.wikipedia.org/wiki/Osborne_House Osborne House. Tam so otroci lahko uživali v preprostih radostih. Tekanje, igranje na prostem, plezanje po drevesih, prevažanje s kimpežem...
Povsod po hiši sta bili prepleteni začetnici V in A, prav tako tudi slike otrok kot angelčki.
Postavljena je bila tudi ti. švicarska brunarica, kjer so se otroci učili kuhati, šivati, gojiti sadje in zelenjavo... Staršema je bilo zelo pomembno, da otroci poznajo praktična opravila.
Ključni avtor te utopije je bil Albert. Želel je kontrast londonskemu življenju. Sam je sovražil nespodobnost razkošnih večerij, zabav, ni maral popivanja in kartanja.
Otroci so živeli v kraljevskem mehurčku. Bili so izolirani od vseh, niso mogli razumeti drugih. Tudi ekscentrični: Bertie je imel na krožniku lahko le parno število belušev, drugače ga bo doletela nesreča, Louise pa je menila, da si zdrav le, če si vsak večer namažeš kolena z viskijem.
Albert je hotel postati simbol novega očeta; kot kontrast svojemu očetu. Bil je zvest ženi in praktično se je ukvarjal z otroki.
Oboževal je Vicky. Z njo je šel celo na kolena in se igral. Victoria se norčijam ni pridružila.
Imel se je za poznavalca človekovega vedenja. Naredil je tudi načrt vzgoje svojih otrok v vzornike državi in Evropi. Otroci so se mu zdeli zanimivi in navdušen je bil nad njihovim napredkom.
Program šolanja je bil zahteven: telesni in umski razvoj, ubogljivost, stroga disciplina (celo šibanje za laž ali zgrešeno noto), omika, učenje jezikov...
Vicky je bila izjemno bistra. Že pri 18 mesecih je začela z učenjem francoščine. Kasneje tudi latiniščine in nemščine. Zelo zgodaj je brala Shakespeara.
Victoria in Albert zasebno nista tajila svojih nemških korenin, čeprav sta bila v javnosti popolnoma britanska. Med seboj sta pogosto govorila nemško, otroci so imeli tudi kot odrasli precej izrazit nemški naglas.
Porajkel in Dojenček, bi povedali še kaj več? Bi me zanimalo.:)
George ali Jurij III Britanski je bil vladar, zbiralec umetnin in mecen. Bil je kralj Velike Britanije in Irske, volilni knez Svetega rimskega Cesarstva- po letu 1814 kralj Hannovra in nenazadnje zadnji britanski monarh, ki je bil kralj Francije.
V času kraljevanja je pridobil posesti Francije v Kanadi in Indiji ( po vojni s Francijo in Napoleonom) in izgubil angleške kolonije v vojni za neodvisnost Amerike. Vladal je od leta 1760 do 1801, do datuma je bil kralj z najdaljšim stažem, nato ga je premagala vnukinja Vikorija in njo Elizabeta II.
Kot si že omenila je imel celo četico otrok (15), bil je zvest soprog in zelo veren, bojda je molil več ur dnevno.
Tako kot njegovi številni potomci je bil tudi sam deležen odlične izobrazbe, le, da je za razliko svojih potomcev sam ostal skromen, bogaboječ in zvest.
Posebno so se mi v spomin vtisnile njegove bolezni. Bolehal je za https://sl.wikipedia.org/wiki/Porfirija porifirijo , ki je dodobra omračila njegov um. Potovati ni maral, sploh se ni premaknil iz južne Anglije, čeprav je imel žlahto posejano po vsej Evropi in še dlje, vsi so morali k njemu na obisk 🙂.
Nad otroki je bil vidno razočaran, obnašali so se kot njegovi strici in bratje, razuzdano in razen treh, brez naslednikov. Poleg porifirije, ki jo je podedoval -v precej milejši obliki njegov prestolonasledni, so ga pestile tudi https://sl.wikipedia.org/wiki/Siva_mrena siva mrena in https://sl.wikipedia.org/wiki/Revmatizem revmatizem , ki ju je podedovala kasnejša kraljica Viktorija, slavna prenašalka https://sl.wikipedia.org/wiki/Hemofilija hemofilije. Proti koncu življenja ga je najedala demenca, naglušnost, poleg že omenjenih treh.
Skratka, tipček je bil plemenit, skromen, ljubitelj umetnosti in vrtnarstva, izobražen. Škoda, da mu je pri vzgoji škripnilo.
Hvala. Res je imel zanimivo življenje. In po eni strani so mu bile njegove bolezni vsaj delno v prid: verjetno ni vedel/razumel, kaj se je dogajalo v zadnjih 10 letih njegovega življenja.
*popravek: vladal je do 1811 (regentstvo je potem za 9 let prevzel njegov sin in naslednik)
Hvala. Res je imel zanimivo življenje. In po eni strani so mu bile njegove bolezni vsaj delno v prid: verjetno ni vedel/razumel, kaj se je dogajalo v zadnjih 10 letih njegovega življenja.
*popravek: vladal je do 1811 (regentstvo je potem za 9 let prevzel njegov sin in naslednik)
Se opravičujem za napačen podatek in zahvaljujem za popravek 🙂
Ja, fajn se je imel in dočakal je visoko starost. Prvič ga je bolest napadla leta 1765 za kratek čas, malo resneje poleti 1788, ko se je odpravil zavoljo zdravja na najdaljšo pot v svojem življenju - v 150km oddaljeno zdravilišče https://en.wikipedia.org/wiki/Cheltenham Cheltenham Spa , kljub temu se mu je novembra precej poslabšalo. Govoril je neprekinjeno ure in dneve, dokler se mu ni pojavila pena na ustih in je staknil še https://en.wikipedia.org/wiki/Hoarse_voice disfonijo. . Spet drugič se je hotel rokovati z drevesom (no, z njegovo vejo 🙂), za katerega je menil, da je sam Pruski kralj.
Zdravniki so bili - po stari navadi- nemočni in se oklepali neprimernih zdravilskih metod, kot je, recimo - trdo povijanje, da, bi “odšvical” hudobne telesne sokove.
Takrat se mu je prvič zamajal tron.
K sreči si je opomogel in kolikor toliko dobro vladal še nadaljnih 22 let, vmes so ga parkrat hoteli ubiti in dobričina kakršna je bil, je svojadva duševno bolna atentatorja pomilostil. Tretjič so ga napadli v gledališču, spet ga je streljal duševni bolnik, kralju sploh ni prišlo do živega in je lepo med odmorom zakinkal. Atentator ni bil obsojen, za nagrado je preživel starost v norišnici.
V tem obdobju opravi še z Napoleonom in mu izmakne kolonije v Kanadi in Indiji.
Leta 1810, slep zaradi sive mrene (moral je bil videti naravnost fantastično v kimpežu, z mreno na očeh, ker je bil skoraj gluh je imel gotovo, tisti pripomoček, ki si ga vtaknil v uho in potem ujel zvoke...), oslabljen zaradi revme in zlomljen zaradi smrti najmlajše hčere je resno zbolel. Napadla ga je še demenca in leta 1811 se mu je dokončno odpeljalo. Leta 1814 je postal kralj Hannovra, česar ni dojel, prav tako ne smrti svoje ljubljene žene.
Za Božič 1819 je imel spet epizodo, govoril je nepretrgoma 58 ur, kar ga je čisto oslabilo. Podlegel je 29.1.1820 ob 20:38, (šest dni po smrti sina Eduarda Augusta, očeta Viktorije) v prisotnosti najljubšega sina, drugorojenca https://en.wikipedia.org/wiki/Prince_Frederick,_Duke_of_York_and_Albany Friedricha Augusta.
Umrl je star skoraj 82 let, vladal je 59 let in 3 mesece.
Če pomislimo, da so se plodili med seboj po krvni liniji je bil presenetljivo zdrav in dočakal visoko starost, dasiravno zadnjih 30let v blodnjah norosti.
Skromno bi še dodala, da sem medtem prebrala kratke življenjepise vseh njegovih otročičev vključno z vnukinjo Viktorijo in njenim izbrancem Albertom, tako, da lahko sledim temi, ne da bi vmes postavljala neprimerna vprašanja.
Še zanimivost, svojo ženičko, prelestno https://en.wikipedia.org/wiki/Charlotte_of_Mecklenburg-Strelitz Sophie Charlotte von Mecklenburg - Strelitz je spoznal šele na poročni dan 🙂, kakopak si jo je dal pripeljati na Otok.
Tudi ona je bila zelo razočarana nad svojim podmladkom, predvsem moškem delom. Ko se je Juriju III pomračil um, ga je vzela v varstvo. Posebno blizu si je bila z vnukinjo, hčerko prestolonaslednika Georga IV, https://en.wikipedia.org/wiki/Princess_Charlotte_of_Wales Charlotto , ki je umrla v porodni postelji.
tudi knez WindischGraetz je imel za svoje otroke podobno ti. švicarsko brunarico, ki za razliko od te noben brunarce ni bila nobel ampak je bila kopija najbolj enostavne kmečke hiške ob gradu Hošperk
namen pa je bil v prvi vrsti, da bodo princese, ko bodo odrasle spoštovale tudi najbolj navadne ljudi
v tej hiški so se igrale z navadnimi otroki, skupaj so kuhali, šivali...
ko je kdo od navadnih ljudi zaprosil za pomoč, jim je knez brez vprašanj odobril denarno pomoč
Porajkel in Dojenček, bi povedali še kaj več? Bi me zanimalo.:)
Bil je sin Alice, Victoriine hcere. Friedrich. In bil je hemofilik. Ko mu je bilo 2 leti, je bil v sobi s svojo mamo, ko je videl, kako v sobo gleda starejsi brat z okna sosednjega krila palace. Tudi mama je opazila starejsega sina, starega okoli 6 let, zato je sla h starejsemu sinu, da bi ga opozorila in zaprla okno. V tem casu je dvoletnik v prvi sobi splezal na okno in padel v globino.
Porajkel in Dojenček, bi povedali še kaj več? Bi me zanimalo.:)
Bil je sin Alice, Victoriine hcere. Friedrich. In bil je hemofilik. Ko mu je bilo 2 leti, je bil v sobi s svojo mamo, ko je videl, kako v sobo gleda starejsi brat z okna sosednjega krila palace. Tudi mama je opazila starejsega sina, starega okoli 6 let, zato je sla h starejsemu sinu, da bi ga opozorila in zaprla okno. V tem casu je dvoletnik v prvi sobi splezal na okno in padel v globino.
Groza.:(
Hvala vsem trem dodajalcem. Samo bogati in razširi se tema tako. In nobena vprašanja niso neprimerna, jih bom še vesela.
Malo kasneje bom pa še jaz nadaljevala.
Viktorija ni marala nosečnosti, a uživala je na poti do njih. Alberta je skoraj malikovala. Poleg žene je bila tudi kraljica, zato so otroci padli na zadnje mesto. Od njih je hotela le, da so podobni očetu. Oba sta verjela, da se človek rodi kot https://en.m.wikipedia.org/wiki/Tabula_rasa tabula rasa.
Albert prepirov ni maral, bil je razumen, a Viktorija ni bila. Imela sta (kljub ljubezni) zelo buren zakon. Veliko sporov nista nikoli rešila.
Alberta je ženina vzkipljivost zelo skrbela. Spominjala ga je na dediščino njenih prednikov, predvsem Jurija III. Bali so se, da se norost ne bi ponovila, zato je kraljevi zdravnik https://en.m.wikipedia.org/wiki/Sir_James_Clark,_1st_Baronet sir James Clark svetoval, da naj bo kraljica čimbolj mirna in naj se je ne vznemirja.
Albert je z ženo vedno bolj ravnal kot z otroki-hotel jo je obvladovati in ji preoblikovati značaj. Deloma mu je to tudi uspelo. Pred poroko je rada ponočevala, se zabavala in plesala, Albert pa je zadušil njeno živahnost. Spat sta odhajala ob 22. uri.
Tudi otroci so spoznali materino vzkipljivost in burno naravo. Ne da bi trenila z očmi, se je strinjala s tepežem otrok. Nekoč je naročila, da se pretepe Leopolda, ki je bil hemofilik, a ga je njena mati rešila. Viktorijina (pre)stroga vzgoja je jezila celo Alberta.
Otroci so se matere sicer bali in gojili strahospoštovanje do nje, a kasneje ji je recimo Vicky znala tudi vrniti, Bertie pa jo je večinoma ignoriral.
Albert je bil zelo zaposlen. Ker je bila Viktorija ves čas noseča, je morala veliko političnih dolžnosti prepustiti možu. Tudi sam je prevzel nekaj zahtevnih projektov, zato je težko usklajeval delo in družino.
Viktoriji njegova pogosta odsotnost ni bila všeč. Otroci ji niso bili dovolj, celo zamerili so se ji.
Tole je bila prva javna fotografija kraljeve družine: kraljevi par z vsemi devetimi otroki. Posneta je bila v Osbornu leta 1857.
Prvič se je zgodilo, da ljudstvo vladajočih ni gledalo kot na neko oddaljeno, abstraktno oblast. Videli so jih kot navadno družino, podobno njihovi. Zbirali so celo portrete družinskih članov.
Kmalu so se pokazali močni značaji otrok. Očitno niso bili taki, kot sta si jih starša želela.
Bertie, prestolonaslednik, že zelo majhen ni sprejemal očetovega načrta vzgoje. Ni bil kot Vicky bister in zbran, ampak se je težko učil, bil je neukrotljiv, trmaril je, kričal, tepel...
Viktorija in Albert sta se glede sina celo posvetovala s https://en.m.wikipedia.org/wiki/Phrenology frenologom (na kratko: na podlagi oblike lobanje se določi osebnost človeka). Rečeno je bilo, da ima Bertie šibak um, zato je razdražljiv. Intelektualne organe ima srednje dobro razvite, je samovoljen in trmast. Albert je na to odvrnil, da tega nima po nemški strani, ampak po drugi strani.
08.11.2018 ob 20:11
https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Viktorija_Britanska https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Viktorija_Britanska
https://en.m.wikipedia.org/wiki/Queen_Victoria https://en.m.wikipedia.org/wiki/Queen_Victoria
Na prestol je prišla čisto nepričakovano. Njen dedek https://en.m.wikipedia.org/wiki/George_III_of_the_United_Kingdom George III. je umrl leta 1820. Imel je 15 otrok, 9 sinov in 6 hčera.
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/db/George_III_1820.jpg
Prvi sin https://en.m.wikipedia.org/wiki/George_IV_of_the_United_Kingdom George IV. je vladal do leta 1830. Njegova edina (zakonska) hči je umrla že leta 1817 kmalu po porodu. (Po njeni smrti se je začela tekma za prestol. George III. je bil še živ, s 15 otroki, a brez legitimnih vnukov.)
https://i.pinimg.com/originals/c3/ed/38/c3ed3846db3436914d9b15f69bb87042.jpg
Drugi sin princ https://en.m.wikipedia.org/wiki/Prince_Frederick,_Duke_of_York_and_Albany princ Frederick je umrl pred svojim starejšim bratom, leta 1827 in brez otrok.
https://vignette.wikia.nocookie.net/totalwar-ar/images/6/69/Frederick_of_York.jpg/revision/latest?cb=20140127224818
Tretji sin https://en.m.wikipedia.org/wiki/William_IV_of_the_United_Kingdom William IV. je vladal do leta 1837. Do smrti nečakinje ni pričakoval prestola, potem je imel pa resne možnosti, glede na to, da starejša brata nista imela otrok in "prestari" ženi. Imel je več nezakonskih otrok, po (dobro načrtovani) poroki pa dve hčerki, ki nista živeli dolgo.
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/54/WilliamIVbyLonsdale.jpg/220px-WilliamIVbyLonsdale.jpg
Četrti sin https://en.m.wikipedia.org/wiki/Prince_Edward,_Duke_of_Kent_and_Strathearn princ Edvard je umrl že leta 1820, celo pred svojim očetom, kraljem. A za sabo je pustil nekajmesečno hči Viktorijo. Ob rojstvu je bila verjetno zadnja, za katero bi mislili, da bo postala kraljica. A leta 1837, ko je umrl njen stric William, je bila naslednja v vrsti (ker je bil njen oče naslednji, ona pa je podedovala njegovo pravico do prestola) in ravno stara 18 let in tako ni bilo potrebe po regentstvu.
Tudi on je po smrti nečakinje (za vsak slučaj) hitro skočil v tekmo za prestol. Hitro se je poročil z ovdovelo sestro princa Leopolda, vdovcem prej omenjene nečakinje, in zaplodil bodočo kraljico.
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2d/Edward%2C_Duke_of_Kent_and_Strathearn_by_Sir_William_Beechey.jpg/220px-Edward%2C_Duke_of_Kent_and_Strathearn_by_Sir_William_Beechey.jpg