☕ Otroci kraljice Viktorije - 3

Spet sem čudno citirala 😕, poiščem še sliko, kjer gledata oba v isto smer.

Takole:
https://www.biography.com/.image/t_share/MTE5NDg0MDU1MTU2NzIxMTY3/queen-victoria-9518355-1-402.jpg
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2d/Edward%2C_Duke_of_Kent_and_Strathearn_by_Sir_William_Beechey.jpg/1580px-Edward%2C_Duke_of_Kent_and_Strathearn_by_Sir_William_Beechey.jpg

Obrvi, oči, nos in bradi imata (vsaj tako se meni zdi) zelo podobne. Le ustnice ima oče bolj polne.

Tu pa se vidi, da je, ko je bila še mlajša, imela bolj polne ustnice.
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/bb/Queen_Victoria_the_Princess_Royal_Victoria_c1844-5.png

In domnevni oce. Jasno kot beli damn, coigava je bila.

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f6/Sir_John_Conroy%2C_1st_Bt_by_Henry_William_Pickersgill.jpg/220px-Sir_John_Conroy%2C_1st_Bt_by_Henry_William_Pickersgill.jpg


In tista gospa je bila Mrs. Andersen, ja, je ze dolgo, kar me je zanimala, pa sem malo pobrkljala.

Mrs. Anderson. V tretje gre rado.

In se v cetrto. Jasno kot beli dan. Ne vem, zakaj se mi kletvice podijo po podzavesti.

Pojma nimam 🙂

Mar preklinjaš?

Ne, nikoli ne kolnem. Tudi v zivo slovim po tem.

Viktorija in Albert sta verjela, da je uspeh monarhije odvisen od štirih sinov. Princi morajo biti videti, da si zaslužijo svoj položaj in boljši morajo biti od drugih. Kot s hčerkami, sta bila bitke tudi s sinovi, ki so jim krojile življenja in celo pustile brazgotine.

Kot sem že pisala, je konec leta 1861 Albert odšel okrcat najstarejšega sina Bertie-ja, ker se je prepustil izvenzakonskim strastem. Izguba nedolžnosti na tak način je bila za moške povsem običajen viktorijanski zrelostni preizkus, a starša sta v tem videla le smrtni greh in pogubo za družino ter monarhijo.
Albert in Viktorija sta fantazirala, da bosta Windsor spremenila v moderni Camelot s krepostnimi vitezi. Viktorijina najljubša Albertova slika je bila tale:
https://i.pinimg.com/originals/ab/a2/78/aba278a289f4fcd8975b9daf0a79c142.jpg
Albert kot srednjeveški vitez. S to podobo družine sta hotela zakrpati rano, ki so jo ljudstvu prizadejali Viktorijini sorodniki.

Albert se je domov vrnil hudo bolan in kmalu je umrl.
Za seboj je pustil neutolažljivo ženo, pet hčerk in 20-letnega Bertie-ja, 17-letnega Alfreda (Affie), 11-letnega Arthurja ter 8-letnega Leopolda.

Viktorijo je odraščanje sinov navdajalo z grozo. Sama ni bila sramežljiva in ni imela nikakršnih težav s seksom, težko pa ji je bilo odraščajočim fantom razložiti, kakšno je primerno vedenje na tem področju. V družini je v tem času res manjkal mož/oče.

Viktorija je za izgubo moža krivila Bertie-ja. Šok ob njegovi aferi in neprimerno vedenje sta bila po njenem krivca za smrt-to je sinu tudi jasno razložila v pismih.
Že kot otrok je bil Bertie razočaranje za starša. Po temperamentu je bil popolnoma drugačen kot Albert, kar je bilo neodpustljivo. Viktorijina pisma kažejo, da se ji je mali Bertie telesno skoraj gnusil. Ni se ji zdel čeden, ker je imel majhno in ozko glavo, motil jo je tudi njegov glas. Zahteven šolski sistem je bil tudi prehud zalogaj zanj.
Razočaranje in neodobravanje staršev ga je hudo prizadelo. Nekaj časa tudi ni vedel, da bo kralj; mislil je, da bo kraljica Vicky, ker je starejša in pametnejša.

Po aferi z Nellie Bertie za starša ni bil le razočaranje, ampak tudi sramota. Po moževi smrti se je Viktoriji zdela zamenjava enega Alberta za drugega kot kruta šala. Bertie ni imel očetovega značaja, ampak materinega. Po očetu je bila Viktorija Hanoverka: oboževala je seks, bila je grozno vzkipljiva in imela je veliko zdrave pameti. Bertie je bil pravi sin matere, le še bolj skrajen.

https://timenewsfeed.files.wordpress.com/2013/03/149469986.jpg?w=260

Alfredov odnos s starši je bil sprva manj zapleten. Bil je celo očetov najljubši sin. Bil je bolj tehnični tip, pametnejši od Bertie-ja, veliko je obetal in že kot otrok se je navdušil nad mornarico.

Bertie in Affie sta se nekaj časa skupaj šolala. Ko je bilo Bertie-ju 14 let, Affie-ju pa 11, so ju zalotili pri kajenju. Starša sta se bala, da bo starejši brat mlajšega izpridil, zato so ju ločili. Affie je tri leta živel z učiteljem ločen od družine, Bertie pa je ostal doma. Na skrivaj se je začel učiti igranja violine, da bi navdušil starše, a žal ni bil pretirano nadarjen glasbenik.

Bertie in Affie:
http://4.bp.blogspot.com/-jP4Ckd9DvK0/U75FKwRi-uI/AAAAAAAAJw8/6QG2mh2XfGc/s1600/Albert_Edward_Prince_Wales_Prince_Alfred_Duke_Edinburgh_1850s.jpg
Pri 14. je vstopil v mornarico (Viktorija je bila proti, ker ga ni hotela izgubiti, Albert pa je sinovo željo podprl) in bil na morju, ko mu je umrl oče. Počutil se je osamljenega in žalostnega, ker se ni mogel posloviti. Spomladi 1862 se je vrnil na dvor. Opazil je, da je poleg očeta izgubil še mater, zato se je kmalu vrnil na ladjo.

Čez nekaj mesecev je Viktorija odkrila, da se je tudi Affie medtem, ko je bil na Malti, spečal z lahkoživko. Mornarji so se v pristaniščih lahko zabavali, princ pa seveda ne, ker je to pomenilo ogrožanje vizije krepostne monarhije. V pismih je mati Affie-ju izlila vso svoje ogorčenje in žalost. Napisala je, da je že tako strta zaradi Albertove smrti, sin ji je pa zadal še ta udarec. Jasno je pokazala svoj odpor do sina in da mu ne bo odpustila, s čimer je njun odnos skoraj nepopravljivo skrhala.

Oba najstarejša sinova sta Viktorijo že razočarala. Nista bila viteza okrogle mize, ker sta bila preveč dojemljiva za skušnjave sveta.

1866
http://4.bp.blogspot.com/--JVtc-N68rc/U75Ae13n0QI/AAAAAAAAJwY/woDzOb0XZkg/s1600/Alfred+of+Edinburgh.png

Arthur je bil pa Viktoriji najljubši. Albertu je v pismih večkrat povedala, da je Arthur prikupnejši kot vsi skupaj. Bil je njen zlati otrok, kar je bilo tudi (poleg že omenjenih stvari) krivo za pomanjkanje materinske ljubezni do drugih otrok.
Že kot otrok se je navduševal nad vojsko. V Osborne House je pomagal zgraditi utrdbo za igro.

https://c8.alamy.com/comp/C3W7MR/sign-informing-about-the-albert-barracks-1860-at-osborne-house-isle-C3W7MR.jpg

Vsekakor je bil to princ, ki bi lahko poosebljal očetove in materine viteške ideale. A pri pouku je bil zelo podoben Bertie-ju, kar je učitelj materi tudi povedal. Viktorija pa se ni dala motiti: njen sinček je angelček. Zanj je imela vedno pripravljene le presežnike. In zaprmej ga je hotela ločiti od pohotnih starejših bratov.

Trije sinovi imajo tri jasne cilje: Bertie je naslednik, Alfred je mornar, Arthur pa vojak.

http://www.avictorian.com/children/Arthur_1868_1st_Duke_Connaught_Strathearn.jpg

Leopold je bil najbistrejši in najbolj vedoželjen, kar mu je Viktorija tudi priznavala: po umu in glavi je še najbolj podoben očetu. A se ne ogreje zanj; kot pri Bertie-ju jo moti njegov videz: imel naj bi plebejski, neomikan obraz, čeprav bister, je čudaški, neočarljiv in najgrši v vsej družini.:(

Hemofilijo so mu odkrili pri šestih lerih. Dobil jo je po materi, ki je bila le prenašalka. Ona in njeni potomci so bolezen zanesli v vladarske hiše Rusije, Španije in Nemčije.
Po diagnozi ga je Viktorija spremenila v nek viktorijanski lik pop kulture: svetniški trpeči invalid. Spominjal je na lik iz Dickensovega romana https://en.m.wikipedia.org/wiki/Dombey_and_Son Dombey in sin : ljubek fantiček, vedno blizu nebes. Hotela ga je že prikazati kot takega, a Leopold je bil živahen, vzkipljiv in odločen, da premaga bolezen.

Ko mu je umrl oče, je bil na okrevanju v tujini. Viktorija mu je poslala vase zagledano pismo: ona je seveda najbolj uboga, ker je izgubila moža. Ko se je Leopold vrnil domov, je njegova mati dala navodila, da želi mir in tišino, ker žaluje. Zidovi so se vedno bolj stiskali okoli malega princa in dom je dojemal kot zapor.

Leta 1868:
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a8/Prince_Leopold%2C_Duke_of_Albany_by_W%26D_Downey%2C_1868.png/200px-Prince_Leopold%2C_Duke_of_Albany_by_W%26D_Downey%2C_1868.png


(Le za Arthurja ni podatka, kje je bil ob očetovi smrti, kako je reagiral in še najbolj zanimivo, kako je reagirala Viktorija.)

Albert je umrl v prisotnosti petih otrok. Vicky in Alice sta bili v Nemčiji, Bertie v Cambridgeu, Alfred pa v Severni Ameriki.Tako, da sklepam, da je bil Arthur ob očetu, ko je umiral in umrl.

Pa vam obelodanim še eno urbano legendo 🙂 v zvezi s princem Albertom. Po njem se imenuje genitalni piersing : Prince Albert Piersing. Princ naj bi imel ogromnega korenjaka. In ker je človek skrbel za higieno in ni hotel, da se mu nabira https://en.wikipedia.org/wiki/Smegma smegma si je omislil rinko na svojem ponosu 🙂, druga teorija pravi, da ga je batina v tesnih jahalnih hlačah ovirala in, da je celo na jahalnih hlačah imel gumb na katerega je zahakljal rinko, da je otepač ostal na svojem mestu. In za radovedne še slikovni material, dame in gospodje, izvolite : ( bom rajši dala povezavo, ker imamo menda mladoletnega člana v naši skupnosti 🙂)
https://en.wikipedia.org/wiki/Prince_Albert_(genital_piercing) voilà 🙂

Sem zdajle videla, da na wiki piše, da je umrl v prisotnosti petih otrok. A v dokumentarcu so rekli, da je bil Leopold takrat v tujini.
Glede na leta (11) je pa res možno, da je bil Arthur doma.

AU!
Pa so takrat to res delali? Pri kakšnih plemenih vem, da je bilo to običajno, ampak v naših koncih? Z grižo, tifusom, kugo, neumivanjem rok in pribora...?
Bi rekla, da ima danes piersing na predelu genitalij drugačen namen/pomen, stremuškega Alberta pa v tem ne vidim. Razen če je bil njegov res samo praktične narave. Pa bi tudi v takem primeru lahko našli lažji, manj boleč in manj nevaren način.

Po Nellie se Bertie sploh ni več brzdal, imel je nenasitno slo po ženskah. Postalo je nujno, da ga čimprej poročijo: že pred smrtjo Alberta so izbrali https://en.m.wikipedia.org/wiki/Alexandra_of_Denmark Alexandro Dansko .
http://heirstothethrone-project.net/wp-content/uploads/2015/02/Alix_1.jpg

Da so zaključili priprave na zaroko in poroko (in to brez novih spolnih škandalov), je kraljica poslala Bertie-ja na potovanje po Bližnjem Vzhodu. Spremljal ga je duhovnik in bodoči dekan Westminstrske opatije https://en.m.wikipedia.org/wiki/Arthur_Penrhyn_Stanley Stanley (mimogrede, dekani https://en.m.wikipedia.org/wiki/Dean_of_Westminster Westminstra odgovarjajo neposredno vladarju in ne, kot bi bilo običajno, nekomu višje na cerkveni lestvici).Očitno je mama menila, da bo Bertie zaradi prisotnosti duhovnika in obiska Svete dežele postal bolj pobožen in manj poskočen v tujih posteljah.
No, vsaj najnujnejši namen je bil dosežen: poroka. Leta 1863 sta se Bertie in Alix poročila (Alix še vedno drži rekord najdalj trajajočega naziva welška princesa: 1863-1901).

https://i.pinimg.com/originals/76/05/dd/7605ddae124392341f5c88c524b6ed59.jpg

Opazite, kako se kraljica ne zmeni za mladoporočenca in strmi v kip pokojnega moža?
https://rebeccastarrbrowndotcom.files.wordpress.com/2017/03/alix_4_neu.jpg?w=640

Alix je bila na nek način podobna Bertie-ju. Ni se veliko šolala, ni bila bistra, a bila je lepa in dobrodušna. Idealna za Bertie-ja. Že od malega so mu vbijali v glavo, da nima besede pri izbiri žene, zato je bil z izbiro, lepo in zabavno ženo, zelo zadovoljen.

Mladoporočenca se preselita v https://en.m.wikipedia.org/wiki/Marlborough_House Marlborough House blizu Buckinghamske palače, seveda, podeželska rezidenca pa je bila https://en.m.wikipedia.org/wiki/Sandringham_House Sandringham House .

Hitro je postalo jasno, da se kraljica še vedno želi vpletati v sinovo in zdaj še snahino življenje. Želela jima je uvesti urnik: koliko časa lahko preživita zunaj, koliko časa lahko Alix jezdi v parku (najprej ji je jezdenje celo prepovedala)... Želela je diktirati, s kom se lahko družita in imenovati njune otroke. Služabniki so vohunili po njenem ukazu, tudi zdravnik ji je poročal o snahinem ciklusu. Bila je bolestno gospodovalna in mislila je, da ji je kot kraljici, ne samo materi, dovoljeno vse.

Bertie pa pokaže iznajdljivost, znal se je izmuzniti iz zank. Do matere je bil vljuden in omikan, ji kimal, a našel je načine, da jo zaobide. Tudi v pismih ni bilo videti, da bi se je bal.
Bertie je postopoma odpustil vse osebje, ki ga je zaposlila njegova mati in najel novo. Z ženo sta zbrala zelo družaben krog v Marlboroughu, ki je bil precej drugačen od turobnega dvora: odprt in družaben. Bertie se je ljudem znal prikupiti, te lastnosti kraljica ni imela. Šarm se je obema staršema zdel nepomemben. Bodoči kralj je ponujal drugačno vizijo monarhije, ne krepost in moralo, temveč blišč in teater.

Viktorija pa je v takem življenju videla le grožnje. Ostale sinove je hotela obdržati čimdlje od legla greha (Marlborough House).

Počeli so vse sorte (zdaj, če si je dobri stari Albert res preluknjal svoje premoženje ne morem trditi, ker ga nisem videla 🙂), prelestna Leljeva Sissika si je omislila tetovažo ( bila je še ne dvajset let mlajša od Alberta ), v dobrem starem Juriju III so našli cel kup arzena (bogve od kod ga je staknil, predvidevajo, da so ga zdravniki uporabljali kot sestavino zdravila za zdravljenje kraljeve norosti, ali pa je bil sestavni del kakšnega kozmetičnega sredstva)
S higieno so bili pa takrat bolj ali manj skregani. Gospoda pa sploh, saj niso delali in se niso mogli umazati ali pa se znojiti 🙂.

"Hitro je postalo jasno, da se kraljica še vedno želi vpletati v sinovo in zdaj še snahino življenje. Želela jima je uvesti urnik: koliko časa lahko preživita zunaj, koliko časa lahko Alix jezdi v parku (najprej ji je jezdenje celo prepovedala)... Želela je diktirati, s kom se lahko družita in imenovati njune otroke. Služabniki so vohunili po njenem ukazu, tudi zdravnik ji je poročal o snahinem ciklusu. Bila je bolestno gospodovalna in mislila je, da ji je kot kraljici, ne samo materi, dovoljeno vse."

Popolni primerek zidovske/ slovenske matere. Ali le dusevna bolnica? So se psihiatri kdaj ukvarjali z njeno silno zeljo po kontroli?

Ne vem.
Opazili (kako ne?) so njeno vzkipljivost in koleričnost, zato je en dohtar rekel, naj se je ne vznemirja, da se ne ponovi norost njenega dedka. Mogoče so se zato otroci tudi izogibali odkritim spopadom z njo.
Drugi dohtar jo je pa menda celo ošteval, naj se malo umiri in bil večkrat razsodnik ali mediator v sporim med zakoncema ali materjo in otroci.

Glede njene pretirane oblastnosti: mislim, da je resno mislila, da je ona pač kraljica in da jo njeni otroci pač kot vladarko (ne samo kot starša) morajo ubogati. Se verjetno sploh ni spraševala, če bi otrokom mogoče pustila kaj samostojnosti ali ne. No, saj so se kar bolj ali manj uspešno vsi upirali.

Mene je pa od njenih lastnosti najbolj fascinirala njena egocentričnost. Kako se samo njej dogajajo slabe stvari in kako je samo ona (ali v najboljšem primeru najbolj ona) uboga. Žalosti otrok ob smrti očeta sploh priznavala ni. In njena trdosrčnost do svojih otrok, ko so izgubili svojega otroka.

Njena gospodovalnost mi je bolj padla v oci, ker si ji v svojem pisanju dala velik poudarek.

Da nadaljujem....
Vem, da sem nekje na začetku te teme obljubljala, da bom obelodanila (kolikor bo pač čas dopuščal 🙂), malodane perverzen odnos med Victorijinim vnukom zadnjim nemškim kajzerjem in materjo Vicky (ki je bila kar se gospodovalnosti prava hči svoje matere). Ampak čakam, da (če?) bo naša dobra Čarovnička potegnila kakšno priliko iz rokava 🙂.
Lahko pa še kaj malega navržem o zdravniških praksah, ki so bile takrat v navadi 🙂. Za primer bi vzela Vicky in Wilhelma, ko sta že pri roki 🙂.



Tole sem napisala v tisti temi o kraljevih bratrancih v vojni (kopiram od tam 🙂) :”Ubogi Vili je skoraj umrl v Viktorijenem trebuhu, zaradi napačne lege ga je zdravnik ob obračanju pohabil ( carski rez pri bodoči kraljici ni prišel v poštev), ob porodu je uporabljal nova narkotična sredstva med drugim tudi kloroform, na svet je nesrečnik prišel brez znakov zivljenja in mozganskimi poškodbami. Babica ga je obudila k zivljenju tako, da ga je udrila/ udarjala z mokro brisačo.
Viktorija je dojemala porod pohabljenega prestolonaslednika kot osebni neuspeh, kar je hote ali nehote projicirala na ubogega otroka. Njegove pohabljenosti ni hotela sprejeti in z nesrečnikom so počeli vse mogoče upajoč, da bo nekoč velik in močan monarh, legendaren je recimo poskus,ko so mu na pohabljeno rokico prišili frišno zaklanega zajčka, o številnih kovinskih protezah je škoda zgubljati besede.
Je bil psihični bolnik, je imel NOM ali MOM?
Vsekakor je bil drugačen, čeprav mu je bil v zibko polozen priviligiran polozaj, je bilo vredno? Mu je Viktorija razen prezira, pomilovanja in kritike, namenila vsaj kanec materinske pozornosti, če ze ne ljubezni. Bil je le otrok.....
Nekoč je dejal, da bo kralj revezev. Ukinil je delovne nedelje, skrajšal delovni čas zenskam in otrokom, prepovedal je zaposlovanje otrok mlajših od 14 let....
Tako, da taka pošast spet ni bil, vsaj hote ne.”
(konec citata 🙂)




Pa si pobliže oglejmo porod: carski rez ni prišel v poštev za bodočo cesarico ( verjetno bi, če bi bil https://en.wikipedia.org/wiki/Jakob_Nufer gospod Nufer , še živ, človek sploh ni bil zdravnik, ampak je kastriral živali, je pa opravil brezhiben carski rez pri svoji ženi, (okoli leta 1500 🙂), ki je ne le preživela, ampak kasneje rodila še dvojčka. Gospa je dočakala 77 let.), ki je trpela hude bolečine ob popadkih. Dobila je, tako kot njena mati ( leta 1853, ko je rodila Leopolda - tistega, ki je fasal hemofilijo) https://sl.wikipedia.org/wiki/Kloroform kloroform in https://en.wikipedia.org/wiki/Carapichea_ipecacuanha to zel , ki je povzročila odvajanje in bruhanje. Princ je prišel v porodni kanal z ritko naprej ( pa še v popkovnico se je zavozlal 🙁 ), ginekolog je zaznal, le švohcen utrip popkovnice, treba je bilo ukrepati in po možnosti princa še živega zbezati iz tebuha nesrečne osemnajstletnice. Najprej je ginekolog razvozlal nogici, ki sta bili verjetno s stopali v višini glavice, nato je zagrabil levo rokico in uspelo mu je dete obrniti in rešiti še glavico. Na svet je prišel bolj mrtev kot živ. Prisebna babica ga je pretepala z mokro brisačo in izdatno polivala z mrzlo vodo, tako, da je nesrečnik le zajokal zaradi neugodja. Po nekaj dneh so ugotovili, da je nekaj narobe z levo roko (kasnejše diagnoze so dokazale, da so mu raztrgali https://sl.wikipedia.org/wiki/Brahialni_plete%C5%BE brahialni pletež :
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/3a/Gray808.png

Zdaj pa si pobliže oglejmo torture, ki jim je bilo novorojeno dete podvrženo. Stalna praksa so bile t.i. animalične kopeli, to sem že zgoraj opisala, ampak ni bil samo zaklan zajček na roki, temveč, če je bilo potrebno so ga namakali v krvi kakšne druge živali. Še preden je shodil so mu pritrdili-prevezali desno roko ob telo, da bi prisilili levo v gibanje. Ko je shodil je bilo to sila neprijetno, ker verjetno ni mogel uravnavati ravnotežja. Ko je bil malo večji, pri štirih letih je bilo vidno, da je cela leva stran ohromljena, na obrazu niso delale mišice, vrat je bil kriv, roka je bila krajša....in so bistre glave izumile nekakšno mašino, ki so mu jo poveznili na ramena, da mu je naravnalo vrat. Deset let je bil podvžen nekakšni elekrični terapiji, ko so ga obravnavali z metodo izmeničnega in galvanskega toka. Sledile so operacije, pri šestih letih so mu operirali https://sl.wikipedia.org/wiki/Obra%C4%8Dalka_glave obračalko glave :
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1a/Sternocleidomastoideus.png , beri odstranili so ji začetek na ključnici. Ampak dosegli so, da je glava stala vzravnano, leva stran obraza je ostala ohromljena. Sledil je izum nekakšne natezovalnice, ki naj bi pospešila rast leve roke, brez haska, v odrasli dobi je bila leva roka 15cm krajša od desne.

Napram hčerki je bila stara Victoria nadvse ljubeča mati. Vicky je, ne le telesno pohabila svojega sina, duhovno ga je poteptala, menda iz ljubezni (ali prezira) 😕.

https://i1.wp.com/deutsche-schutzgebiete.de/wordpress/wp-content/uploads/2018/03/Kaiser_Wilhelm_1_2_3_Jahre.jpg?ssl=1

Takšno luštno bitje so travmatizirali 🙁.
Animalične kopeli so izvajali dvakrat tedensko, povezovanje desne roke se je izvajalo dnevno, masaže, elektrošoki, nošenje takšnih in drugačnih natezovalnic so pustile posledice na psihi, še hujši pečat pa je pustil Vickyin odnos do njega. Verjetno ga je imela na nek čuden način rada, hotela ga je narediti močnega vladarja, ga rešiti hendikepa, ampak kaj, ko mu je od malega dala vedeti, da je kripelj, da ne zna lepo pisati, pri risanju je absolutno neumen (odkod ji to? Na srečo mu s prevezovanjem in čudnimi terapijami niso uspeli pohabiti še desne roke) pri učenju, da je zaostal. Še oče Albert je moral posredovati in jo prositi naj se ne sramuje svojega otroka. Edina pozitivna oseba v kajzerjevem žalostnem otroštvu je bila- ne boste verjeli, stara mama kraljica Victoria. Ona je fantiča sprejela takšnega kakršen je bil in ga razvajala tako kot stare mame to počno. Morda je to Vicky tako jezilo, ker sama ni imela razčiščenih odnosov z materjo in je te frustracije sproščala na prestolonasledniku. Med drugim si je vtepla v glavo, da bo Wilhelm perfektne jezdec in lovec, ker cesar to mora bit. Posadili so ga na konja in je padal, pa so ga posadili nazaj ne meneč se za njegove solze. Takrat je tudi spoznal, da za vsem tem stoji njegova ljubljena mami. (Ampak še naprej jo je oboževal, Sigmund Freud se je ukvarjal z njunim odnosom in prišel do spoznanja, da se prva svetovna vojna in ves kaos v Wilhelmovi glavi ne bi zgodili, če mu Vicky ne bi tako na veliko odtegovala ljubezni in pozornosti).
Tako, tu bi zaključila debato o različnih medicinskih praktikah v tistem času, kajti Wilhelm se je razvil v spretnega jezdeca, lovca, znal je rokovati z orožjem od meča, sablje, različnega strelnega orožja, do teniškega loparja, vajeti, ter dokazal, da je kljub poniževanju in omaloževanju postal sposoben, borben in inteligenten mladenič. Kar pa je bilo le zatišje pred nevihto.....

Za dvomljivce sem našla dokaz, da je Victoria vnukinja Jurija tretjega 🙂, namreč Vickiyina hči https://en.wikipedia.org/wiki/Princess_Charlotte_of_Prussia Charlotte , sestra Wilhelma se pravi Victorijina vnukinja in prapravnukinja Jurja je imela porfirijo.
Porfirijo je podedovala tudi njena hči Feodora, bolezen so odkrili ob obdukciji, ko je Feodora leta 1945 storila samomor.

Hvala, Dojenček, za vse dodatke.:)