Albert in Viktorija sta vladala v času silne širitve imperija in domislila sta se sistema, ki je v veljavi še danes. Prince poslati v svet, da bi oddaljene kolonije navezali na matično domovino. Na vrsti sta bila Affie in Arthur.
A mornarju Affie-ju vloga ni bila pisana na kožo. Bil je dolgočasen in nezanimiv mož. Njegovi gosti so se izogibali njegovim pripovedovanjim anekdot (čeprav bi verjetno imel veliko zanimivih zgodbic v rokavu), tudi njegovo igranje violine se ni izboljšalo (čeprav je na vsesplošno razočaranje vadil in vadil). Sredi 20. je veljal za ženskarja in pijanca. Bil je le slaba kopija starejšega brata.
Leta 1867 je obiskal Avstralijo. Bil je prvi iz kraljeve družine, ki je obiskal to oddaljeno celino in sprejeli so ga temu primerno. V njegovo čast so poimenovali https://en.m.wikipedia.org/wiki/Prince_Alfred_College Prince Alfred College.
Izkazalo se je, da je najbolj nesposoben ambasador. Ni bil takten, velikokrat je zamujal in celo na srečanja ni šel, če ga niso zanimala (njegov vlak je kar odpeljal mimo postaje in ljudi, ki so čakali nanj). Zanimalo pa ga je streljanje-pri tem ni imel čisto nobene mere.
Na pikniku v Sydneyu ga v hrbet ustreli irski republikanec https://en.m.wikipedia.org/wiki/Henry_O%27Farrell O'Farell . Krogla je za las zgrešila hrbtenico in se ustavila v sprednjih rebrih. Dva tedna so ga negovale sestre, izučene po vzoru Florence Nightingale, nato je okreval. Kasneje so zgradili še https://en.m.wikipedia.org/wiki/Royal_Prince_Alfred_Hospital bolnišnico , imenovano po njem.
Viktorija ni bila razumevajoča do ranjenega sina. Zdi se celo, da mu ni privoščila pozornosti, ki je je bil deležen. Rekla je, da ni tako ponosna na sina, kot si on misli zaradi svoje oholosti in da ga trenutno opevajo le zato, ker mu je bilo prizanešeno po božji milosti.
(Bi bila bolj vesela, če bi umrl, ker bi bila potem ona, kot uboga užaloščena mati, v pozornosti?)
Arthur je bil bolj uspešen ambasador. Poleg tega se ni zapletal v spolne škandale, kot njegova starejša brata. Viktorija je bila vesela, da gre vsaj en sin po očetovih stopinjah, da ima njegov značaj in občutek za dolžnost.
Leopold je le z nemočno jezo gledal, kako njegova brata potujeta. Želel si je pobegniti z zadušljivega dvora.
Bil je inteligenten in resen najstnik, nadarjen pianist. Ni pa bil namenjen za viteško vlogo, Viktorija je z njim ravnala kot s svetniškim invalidom. Menila je, da mora biti vedno v njeni bližini in da ga je nenehno treba nadzirati. Določila mu je skrbnika Archie-ja Browna (mlajši brat Johna Browna, nepriljubljenega škotskega spremljevalca/služabnika Viktorije).
Archie je bil nasilen, varovanca je tudi trpinčil. Leopold je v pismih pisal, da je Archie nesramen in predrzen, da se mu posmehuje in da ga za šalo z žlico tolče po obrazu. Prepuščen mu je bil na milost in nemilost. Drugi dvorjani so za situacijo vedeli in so kraljici to skušali namigniti, a je Viktorija vse preslišala in pripisala angleškim predsodkom.
Leopold se je počasi bližal letom, ki se jih je pri sinovih najbolj bala. Menila pa je, da bo pri najmlajšem drugače zaradi njegove bolezni. Viktorija je eni izmed hčera rekla, da je bolezen pridnega otroka manj naporna kot grešnosti ostalih sinov in da je smrt krepostnega telesa boljša od življenja v grehu in izprijenosti. Leopold je bil takrat star 13 let in si ni želel umreti na noben način.
Jezen je pisal prijateljem in se pritoževal, da ga nenehno opazujejo in nadzorujejo ter da si želi svobode.
Bertie se je bližal tridesetim in imel je tri otroke. Počel pa je vse, česar Viktorija ni odobravala in se upiral vsemu, kar je predstavljalo materin dvor.
A njegova družabnost se je začela sprevračati v hedonizem. Sploh če je bilo v nasprotju z materinimi pričakovanji: strastno kajenje (12 cigar in 20 cigar na dan) , prirejanje razkošnih večerij... Postajal je tudi vedno bolj pogolten v vseh pogledih. Čustveno zadoščenje je iskal v telesni potešitvi, vedno bolj se je tudi redil (pet velikih obrokov na dan, tudi s po deset ali več hodi). Vloga krepostnega viteza mu ni več pristajala.
Obiskoval je javne hiše, imel je tudi več ljubic iz visoke družbe. S tem si je verjetno celil rane iz otroštva. Freud je rekel, da je Bertie odhajal k pocestnicam, da bi se maščeval materi.
Alix pri vsem tem ni imela veliko izbire.
Leta 1870 je njegovo škandalozno življenje prišlo na dan. Vpleten je bil v razvpito ločitev*, a se je končalo le z nekaj vprašanji na sodišču in brez navzkrižnega zaslišanja. Očitno je nekdo iz njegovega ozadja povlekel niti, da kraljeva družina ni bila še bolj osramočena.
Kot se je pokazalo tudi ob tej priložnosti, je bila Viktorija javno vedno na strani svojih otrok (vedela pa je, da Bertie v tem primeru ni nedolžen). Vse za dobro monarhije.
Viktorija je žalovala že skoraj desetletje, popolnoma se je izolirala od sveta in podanikov. Če prištejemo še prestolonaslednikove lumparije, dobimo vztrajno usihanje sočutja Britancev
V tem času je bil premier liberalni https://en.m.wikipedia.org/wiki/William_Ewart_Gladstone Gladstone , z Viktorijo se vzajemno nista marala. Rekel je, da je kraljica nevidna, waleški princ pa ni spoštovan.
Republikanska nagnjenja so se vedno bolj krepila in Bertie je dobil redko priložnost, da jih materi napne. Rekel ji je, da bo morala v javnost, a se ni dala. Vsi otroci so vedeli, da direkten spopad z njo ne pride v poštev, zato so ostali v pat poziciji. To je postala največja kriza njene vladavine.
Novembra 1971 je Bertie dobil trebušni tifus. Isto bolezen, za katero naj bi pred desetletjem umrl njegov oče. Ko je k njegovi postelji prišla Viktorija, se mu je že bledlo, imel je demenco in omenjal je ljubice, o katerih bi moral molčati. Alix so morali zaradi njegove prostaškosti poslati iz sobe, bratje pa so se hihitali. Vrhunec bolezni je bil ravno 14. decembra (datum smrti Alberta).
O prestolonaslednikovem stanju se je redno poročalo v časopisih. Nekaj časa je njegovo življenje viselo na nitki, nato pa je čudežno okreval. Mnenje javnosti o monarhiji in kraljevi družini se je ravno tako čudežno popravilo.
Čez mesec dni je družina darovala zahvalno mašo, ki jo je spremljala številna množica. Tudi kraljica Viktorija je za en dan prišla iz osame in grožnja monarhiji zbledi.
Kakšen slabič je bil tale Sir Charles Mordaunt 🙁
Ni imel poguma ustrelit ponijev v prinčevi prisotnosti. Noben problem mu pa ni predstavljalo vlamljati v ženino pisalno mizo ali pri 42ih poročiti 16letnico.
Od zakoncev Mordaunt v norišnico sodi neuravnovešen Sir in ne naivna, lahkoživa Harriet, ki se ni znala/hotela držati viktorijanske pravil obnašanja.
Tudi njen(i) ljubimec (ljubimci) so bili dvolicni. Mislim pa, da se v tem pogledu do danes ni kaj dosti spremenilo. Igrali bi se, posledic ne bi nosili.
Spor med Viktorijo in Leopoldom doseže kritično točko. Na začetku 70. je skoval načrt za pobeg: hotel je na univero Oxford. Mati je seveda proti in se za 7 mesecev ovije v molk (podobno kot pri Beatrice). Kar pa le spregovori, je le jadikovanje, zakaj sinu ne zadostuje dom in da bi moral bolje skrbeti za zdravje (pod njenim budnim očesom).
Leopold je vztrajal, Viktorija pa končno nejevoljno popustila. Mu je pa zabičala, da mora samo študirati in se izogibati zabavam. Izbrala mu je hišo, skrbnike in celo prijatelje.
Ne vem pa, kako je gledala na njegovo udejstvovanje v prostozidarstvu. Kot je že Dojenček omenila, je bil Bertie veliki majster in v to organizacijo je pritegnil tudi Leopolda.
Kljub materinemu nadzoru na daljavo pa je Leopold užival v novi svobodi. To je bilo zanj sanjsko obdobje življenja.
Zbližal se je tudi z družino Liddell. Hči Alice je bila navdih za https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Lewis_Carroll Carrollovo Alico v Čudežni deželi. Šušljalo se je, da je bil Leopold zaljubljen vanjo, drugi pa pravijo, da mu je bila všeč njena sestra.
Rdeča kra!jica iz zgoraj omenjene knjige naj bi bila parodija na Viktorijo.
Leta 1876 Leopold konča šolanje na Oxfordu. Star je bil 23 let in je še iskal svojo vlogo v življenju. Tako, ki bi ga izpopolnjevala in bi bila čimdlje od njegove matere.
Težave je imel tudi Bertie. Hotel je, da mati z njim ravna kot z odraslim in da mu dovoli pomagati pri vladanju. Viktorija pa ga je kritizirala, da je neodgovoren, da ne dela nič, da ni diskreten. Brezupna situacija. Bertie je materi zelo zameril, da ga je odrinila od dela.
Leta 1875 pa je sam organiziral obisk najbogatejše kolonije Indije. Viktorija je bila razkačena. Prvič, ker je to naredil brez posveta z njo. Drugič, ker bi morali biti ambasadorji mlajši sinovi (no, v bistvu srednja dva, najmlajšemu je namenila vlogo držanja za krilo), prestolonaslednik pa naj bi ostal v domovini in se učil vladanja (glej zgornji odstavek;)). Tretjič, ker je pričakovala nevšečnosti (tiste bolj delikatne narave).
A Bertie je bil v Indiji očarljiv in je brezhibno igral vlogo princa imperija. Neusmiljeno je pobijal živali, podobno kot princ Alfred, a ti lovski pohodi z maharadžami so bili le del predstave. Bertie je razumel teater imperija: znal se je obleči, znal je govoriti, znal je nastopati (jezdil je tudi slona).
Vsa naslednja kraljevska potovanja so se zgledovala po tem.
Bil pa je tudi bolj prosvetljen kot kolonialni uradniki. Druga vera ali barva človeka zanj nista bila razlog, da z dotičnim človekom ravnamo kot z živaljo. Viktorija je imela rada Indijo in Indijce in se je v tem pogledu strinjala s sinom.
Viktorija se je pritoževala nad sinovimi pismi iz Indije. Zdela so se ji dolgočasna, verjetno pa mu je zavidala nesluten uspeh. Menila je, da je njen položaj bolj pomemben kot prestolonaslednikovo prostaško bahanje in potepanje.
Ko je bil Bertie že na poti domov, je Viktorija sprejela predlog premierja Disraelija, da jo okronajo za indijsko cesarico (o tem sem že pisala pri bodoči cesarici Vicky). Bertie-ju tega sploh povedali niso, izvedel je iz časopisov.
Pobesnel je in rekel, da nikjer na svetu ne delajo s prestolonaslednikom tako. Viktorija je nadaljevala hanovrško tradicijo podlega ravnanja z naslednikom (niso podrobneje pojasnili, žal), Bertie pa ji ni vrnil po hanovrsko. Ni rovaril proti njej ali je blatil.
Bertie je razumel spreminjanje politike, Viktorija ne. Premier Gladstone je videl prinčeve kvalitete; rekel je, da bi bil Bertie izvrsten vladar, boljši kot Viktorija, bolj je odprt za razpravo, ni oblasten in tiranski.
Viktorija pa je po drugi strani molila, da bi živela dlje kot on (!), ker ni videla upanja za prihodnost, če bi vladal njen prostaški sin. Še naprej ga je odrivala iz državniških poslov.
Leopold se je ponovno poskušal odtrgati od matere, ko je privolila v njegovo poroko s https://en.m.wikipedia.org/wiki/Princess_Helena_of_Waldeck_and_Pyrmont Heleno Waldeško . Viktorijo je bilo na poroki sram, ker se je njen sin opiral na palico (podobnost z Vicky in Willy-jem) in je nevesto pomilovala. Je pa priznala, da ga Helena očitno ljubi. Kmalu zakonca dobita prvega otroka..
Leopold se je ponudil za guvernerja Viktorije v Avstraliji (najdlje, kar je bilo možno:D), a mu je mati to preprečila. Njegova prva dolžnost je do matere, je rekla, a tega nikoli ni razumel. Jamrala je, da bo še hudo zbolela zaradi takih šokov. Leopold jo je še prosil z argumenti, da imata njegova brata veliko položajev, sam pa nobenega. Zaradi stresa se mu je zdravje načelo (psihično in fizično stanje lahko vplivata na hemofilijo, kar je bilo pri njemu zelo očitno), zato je odšel okrevat na jug Francije. 27. marca 1884 je padel po stopnicah in se udaril v koleno in glavo. Ženi je napisal srce parajoče pismo. Pravi, da težko piše zaradi bolečin, pri podpisu pa je črta, kot bi mu roka zdrsnila.
Umrl je naslednjega jutra zaradi notranjih krvavitev ("krčev", kot so takrat rekli). Star je bil komaj 31 let in poročen le dve leti. Drugi otrok se je rodil po njegovi smrti.
Viktorija je žalovala, a zlasti tožila, ker se sin ni hotel sprijazniti in živeti kot invalid. Ni pa razumela, da je izgubila edinega sina, ki je bil dejansko podoben njenemu svetniškemu možu.
Arthur je bil poveljnik britanske vojske v Bombaju. Z materjo se je dobro razumel.
Bertie je bil za Viktorijo še vedno razočaranje.
Affie pa je leta 1893 postal vojvoda Saxe-Coburg po očetovi strani družine in se preselil v palačo Rossenau, kjer se je 74 let prej rodil njegov oče. Zanj to ni bila srečna vrnitev, ker je bil vajen širjav morja, preselil pa se je v nepomembno nemško vojvodino, kjer je bil podrejen prevzetnemu in nepredvidljivemu nečaku Viljemu. Kot vojvoda se je moral odreči tudi položaju vrhovnega poveljnika britanske mornarice. Od žene odtujeni in zapiti mornariški princ je leta 1900 (nekaj mesecev pred materjo) umrl zaradi raka na grlu, star 55 let.
Čez pol leta se ponovno zberejo v Osborne House pri smrtni postelji kraljice Viktorije. Od devetih otrok je bilo živih še šest, Vicky pa je v Berlinu tudi umirala zaradi raka (umrla je istega leta). Bertie-ja, ki je najbolj občutil materino neodobravanje, je na smrtni postelji prosila, naj jo poljubi. Bertie se je razjokal in po svoje sta se pobotala.
Vse življenje so otroci bili boj za preživetje pod značajsko izjemno močno materjo. Nenehno so poslušali, kako pomankljivi so v primerjavi s popolnim očetom in zares so zaživeli šele po njeni smrti.
Pokopana je bila z vsem sijajem kraljice, znana je bila tudi kot babica Evrope. Do groba jo je pospremilo (poleg ostalih) 5 vladarjev in 7 velikih knezov, večina je bila v sorodu z njo, a že čez 14 let so se spopadli. Dinastično mrežo, ki jo je Viktorija spletla po Evropi, sta razparali vojna in revolucija. Od velikih evropskih imperialnih dinastij je preživela le Viktorijina, v veliki meri zaradi njenega sina, zdaj Edvarda VII. (Bertie).
Vladal je le naslednjih 9 let, a s taktom, šarmom in diplomacijo. Velja za izredno uspešnega kralja.
Zdravje se ji je počasi slabšalo v zadnjih mesecih življenja. Pričakovano za 81-letnico. Izgubila je apetit in začela hujšati. Hitro se je utrudila in bila pogosto zmedena. Mučila sta jo revma in siva mrena.
17. januarja se ji je zdravje hudo poslabšalo. Osebni zdravnik dr. Reid je opazil, da se ji je leva stran obraza pobesila in govor je postal nerazločen. Utrpela je eno izmed večih manjših kapi.
Naslednji dan je preživela v postelji, nezavedajoč se, kdo je ob njej.
19. januarja se je ovedla in vprašala, če se ji je izboljšalo. Dr. Reid ji je pritrdil, a je Viktorija kasneje spet izgubila zavest. Jasno je bilo, da se bliža konec, zato so poklicali njene bližnje.
Zjutraj 22. januarja je umrla, obkrožena z bližnjimi.
Pustila je zelo podrobna navodila za pogreb. 12 strani je narekovala tajnici, ta je pismo odnesla dr. Reidu, ki se je vseh navodil, ne glede na bizarnost, zavzeto držal.
Vmes je bil seznam stvari, ki si jih je želela ob sebi v krsti: spominki na njeno razširjeno družino, prijatelje in služabnike, tudi Albertov kopalni plašč in odlitek njegove dlani, ki so ga naredili kmalu po njegovi smrti. Tudi za časa življenja je spala s tem odlitkom. V roko ji je dr. Reid na skrivaj položil sliko in pramen las Johna Browna in ju zakril z rožami.
Želela si je bel (in vojaški) pogreb. Njeno krsto so vlekli beli konji, žalujoči naj bi bili oblečeni v belo (mourning attire?), ogledala in okna so zakrili z belimi rjuhami. *
Otroci so vedeli, da si želi biti pokopana s poročnim prstanom, niso pa vedeli, da si želi biti pokopana tudi z drugim poročnim prstanom. Dal ji ga je John Brown: bil je poročni prstan njegove matere. Zgodovinarji se še danes ne morejo zediniti, natančno kakšen je bil njun odnos, je pa jasno, da je bila Viktorija Johnu zelo naklonjena in da ga otroci niso marali sp!joh. Bertie je po materini smrti iz vseh kraljevih rezidenc odstranil čisto vse, kar je spominjalo nanj.
Njena krsta je bila enormna za tako majhno osebo. Preden so Viktorijo položili vanjo, so jo skoraj do roba napolnili. Najprej s plastjo oglja, kar je bilo običajno, da se zakrije vonj razkrajanja. Na to so položili Albertov kopalni plašč. Poleg so položili vse mogoče spominke: nakit, rože, šali, knjige, fotografije...
Kljub temu da je umrla sredi zime, so krsto obložili z rožami iz rastlinjakov v Britaniji in iz drugih delov Evrope. Viktorija sama pa je želela še https://en.m.wikipedia.org/wiki/Calluna jesensko vreso ob sebi, simbol Škotske. Mogoče spomin na ljubljeni Balmoral ali ljubljenega Škota Johna Browna.
V krsto so položili tudi izvezen moški plašč, ki ga je naredila pokojna hči Alice, s ponosom pa ga je nosil mož Albert.
Ene zadnje želje zaradi nesrečnih okoliščin niso izpolnili takoj. Albert je ležal v grobnici, ki jo je zanj dala zgraditi žena, nad njim pa njegov kip. Za časa življenja je dala narediti tudi svoj kip, ki naj bi ga postavili ob Albertovega ob njenem pogrebu. A kipa po tolikih desetletjih niso našli, zato so jo pokopali brez njega. So ga pa našli čez nekaj mesecev in ga takrat postavili na njegovo mesto.
V krsto so jo med drugimi pomagali položiti njena sinova Bertie in Arthur ter vnuk cesar Viljem. Tudi te osebe in njihov položaj ob truplu je bilo narekovano v pismu.
2. februarja so Viktorijo pokopali zraven ljubljenega Alberta.
Pismo z vsemi temi podrobnimi navodili še vedno obstaja in je v lasti dr. Reidove družine. Kraljeva družina ni ravno vesela tega dejstva.
*Viktorija je začela tudi s trendom bele poroke. Takrat je bilo običajno, da so bile nevestine obleke kakršnekoli barve že, ona pa je želela belo, da bi do izraza prišle čipke na njej in kot simbol čistosti in nedolžnosti ženina in neveste. Kasneje je dala uničiti skico njene obleke, da je nihče ne bi mogel kopirati. Zahtevala je tudi, da svatje niso oblečeni v belo, da ne odvrnejo pozornosti z nje.
Pokopana je bila z vsem sijajem kraljice, znana je bila tudi kot babica Evrope. Do groba jo je pospremilo (poleg ostalih) 5 vladarjev in 7 velikih knezov, večina je bila v sorodu z njo, a že čez 14 let so se spopadli. Dinastično mrežo, ki jo je Viktorija spletla po Evropi, sta razparali vojna in revolucija. Od velikih evropskih imperialnih dinastij je preživela le Viktorijina, v veliki meri zaradi njenega sina, zdaj Edvarda VII. (Bertie).
Vladal je le naslednjih 9 let, a s taktom, šarmom in diplomacijo. Velja za izredno uspešnega kralja.
Če bi še živela 14 let bi lahko preprečila vojno ( in Rasputinove prerokbe se ne bi uresničile 😆 )
Pokopana je bila z vsem sijajem kraljice, znana je bila tudi kot babica Evrope. Do groba jo je pospremilo (poleg ostalih) 5 vladarjev in 7 velikih knezov, večina je bila v sorodu z njo, a že čez 14 let so se spopadli. Dinastično mrežo, ki jo je Viktorija spletla po Evropi, sta razparali vojna in revolucija. Od velikih evropskih imperialnih dinastij je preživela le Viktorijina, v veliki meri zaradi njenega sina, zdaj Edvarda VII. (Bertie).
Vladal je le naslednjih 9 let, a s taktom, šarmom in diplomacijo. Velja za izredno uspešnega kralja.
Če bi še živela 14 let bi lahko preprečila vojno ( in Rasputinove prerokbe se ne bi uresničile 😆 )
Misliš? Vilija bi sigurno bolj na kratko držala, on bi se pa pomoje tudi izogibal vojni z babico.
Mogoče bi pa Bertie preprečil vojno. Oba bi se pa pomoje bolj za Nikolaja z družino zavzela.
(To je ugibanje na podlagi tega, kar vem o karakterjih, ne o politiki.)
Hecno, da so izgubili kip mogocne kraljice. Ocitno se tudi ta najboljsim to zgodi, ne samo meni.
Hvala. Zelo zanimiva tema. Prej sem vedela, da je bila gospodovalna, ampak da je bila tako diktatorska, pa ne.
Ta plašč je bil tisti, ki so ga morali služabniki tudi po Albertovi smrti vsako jutro položiti na posteljo. Kaj sta počela v njem, si ne bi drznila ugibati.:D
Po 40 letih bi bilo zanimivo, če bi ga med vso kramo po večih rezidencah našli takoj. Bil je v skladišču med stenami/za steno v Windsorju (The effigy had been kept in storage within the walls of Windsor Castle...).
Hecno, da so izgubili kip mogocne kraljice. Ocitno se tudi ta najboljsim to zgodi, ne samo meni.
Hvala. Zelo zanimiva tema. Prej sem vedela, da je bila gospodovalna, ampak da je bila tako diktatorska, pa ne.
Ta plašč je bil tisti, ki so ga morali služabniki tudi po Albertovi smrti vsako jutro položiti na posteljo. Kaj sta počela v njem, si ne bi drznila ugibati.:D
Po 40 letih bi bilo zanimivo, če bi ga med vso kramo po večih rezidencah našli takoj. Bil je v skladišču med stenami/za steno v Windsorju (The effigy had been kept in storage within the walls of Windsor Castle...).
Fraza Within the walls (of Windsor castle) ne pomeni dobesedno med stenami/ za stenami/ v stenah, ampak znotraj Windsorskega gradu/ v Windsorskem gradu.
10.12.2018 ob 9:03