☕ Marianne Menzel: Velike ženske v zgodovini - 4

ANA PAVLOVA *31. 1. 1882, Petrograd +23. 1. 1931, Den Haag Šolala se je v Carski baletni šoli, po sprejemnih izpitih leta 1892 pa je bila sprejeta v Carski balet. S petindvajsetimi leti je dobila naziv primaballerina assoluta in je vloge lahko izbirala sama. Njen stil odlikuje poduhovljena milina in odlična tehnika. Na prvi mednarodni turneji je doživela velik uspeh. Poročila se je z Victorjem Dandrejem. Privatno življenje je pred javnostjo vedno skrbno skrivala. Po revoluciji se ni smela več vrniti v Rusijo, zato je potovala po svetu. Na Nizozemskem je nepričakovano umrla zaradi pljučnice. Dežela je po njej imenovala dragocen bel tulipan. http://shrani.si/f/1s/t8/1L1qum7H/prenos-4.jpg

COCO CHANEL *19. 8. 1883, Saumur +10. 1. 1971, Pariz Odraščala je na podeželju, nato je odšla v Pariz, med prvo svetovno vojno pa v Dauville, kjer je šokirala ljudi z načinom življenja emancipirane ženske. Majhna, zagorela in kratko postriženih las se je Gabrielle "Coco" se je oblačila v kratka krila, moške brezrokavnike iz tvida, modre mornarske jopiče in biserne ogrlice k črnim športnim puloverjem. Fantovski način oblačenja je hitro postal moden. Pri vsej strogosti kroja je Coco ohranila ženstvenost. Po vojni je v Parizu odprla svoj salon in takoj uspela. Pletenine je dvignila na raven salonske mode in odprla lastno tekstilno tovarno. Čez nekaj let je že zaposlovala 2400 delavcev in imela za 150 mio frankov prometa. Njen parfum Chanel Nr. 5 je še danes eden najbolje prodajanih na svetu. Zavzemala se je predvsem za lepoto in praktičnost ženskih oblačil, primernih za novi čas. Sovražila je vse nepristno. Leta 1939 se je Coco umaknila na svoje posestvo na Azurni obali, leta 1954 pa se je zopet slovesno vrnila. http://shrani.si/f/3a/mM/1IM2gDes/prenos-5.jpg

ELEONOR ROOSEVELT *11. 10. 1884, New York +7. 10. 1962, New York Nečakinja predsednika Theodora Roosevelta je izhajala iz bogate aristokratske družine. Leta 1905 se je poročila z daljnim bratrancem Franklinom Delanom Rooseveltom. Čez eno leto se jima je rodila prba hči, nato pa še pet sinov. Franklin je imel afero s tajnico Lucy Mercer, zato je v njunem zakonu zaškripalo. Po krizi se je Eleonor iz skromne gospodinje prelevila v vdano ženo, ki je podpirala politične ambicije mladega odvetnika. Leta 1921 je njen mož zaradi otroške paralize ostal priklenjen na invalidski voziček. Franklin je bil najprej guverner države New York, leta 1933 je postal predsednik ZDA, kasneje je bil še dvakrat izvoljen in s svojo politiko New Deal je državo popeljal iz gospodarske krize. Eleonor je postala najbolj priljubljena ženska v državi. Vodila je tiskovne konference, v časopisu je redno poročala o vsakdanjem življenju v Beli hiši, posvečala se je socialnim problemom in se zavzemala za enakopravnost žensk. Leta 1945 je podpisala ustanovno listino Združenih narodov. Do leta 1952 je bila zastopnica ZN in članica komisije za človekove pravice. Politično aktivna je bila še pod predsednikom J. F. Kennedyjem. http://shrani.si/f/3U/11s/4BZ7i0C6/images.jpg

MARIA JERITZA *6. 10. 1887, Brunn +10. 7. 1982, Orange, New Jersey Študirala je na konzervatoriju na Češkem. Leta 1910 jo je najelo Munchensko umetniško gledališče, tam pa jo je odkrila Dunajska narodna opera. S tenoristom Alfredom Piceaverjem sta postala slaven sanjski duet. Richard Strauss ji je posvetil pesem Malven, čeprav se je večkrat jezil nad njeno ekstravagantnostjo. Tisk in občudovalci so jo vedno in povsod oblegali. Leta 1919 se je poročila z baronom von Popperjem, a se kmalu tudi ločila. V 30-ih letih je Maria igrala v več zvočnih filmih. Leta 1935 se je poslovila od državne opere, za katere obnovo se je zavzela leta 1945, ko se je v Ameriki že umaknila iz javnega življenja. http://shrani.si/f/2P/tp/4nwcLVpW/prenos-6.jpg

EDITH STEIN *12. 10. 1891, Wroclaw +9. 8. 1942, Auschwitz Edith je imela kljub zgodnji očetovi smrti varno otroštvo in omogočen študij. Židovska vera ni imela pomembne vloge in na wroclawsko univerzo se je vpisala kot odkrita ateistka. Naredila je državni izpit, ki je potrebovala za opravljanje učiteljskega poklica. Ob izbruhu prve svetovne vojne se je priključila Rdečemu križu in kot medicinska sestra delala v Mahrnu. Leta 1917 je v Freiburgu promovirala z delom Težave pri podoživljanju. Postala je Husserlova asistentka, ki je uvedel nov nauk o fenomenologiji, a ker je bila ženska in židinja, ni smela predavati. Začasno se je pridružila liberalnim idejam in se vključila v Združenje za ženske pravice. Pomembno je bilo tudi njeno zanimanje za verska vprašanja. Po naključju je odkrila spise svete Tereze iz Avile, kar je bilo odločilno za njeno spreobrnitev. Leta 1922 se je dala krstiti. Leta 1932 je odšla na Nemški inštitut za znanstveno pedagogiko v Munster, kjer so ji leto kasneje prepovedali opravljanje poklica. Istega leta je vstopila v samostan karmeličank v Kolnu. Kot sestra Theria Benedicta a Cruce je tam napisala svoje najpomembnejše delo Končnost in brezkončnost bivanja, študirala življenje Tomaža Akvinskega in mistika Juana de la Cruza. Čeprav se je preselila na Nizozemsko, so jo transportirali v taborišče Auschwitz. Kot žensko-misleca, ki je dosledno živela po krščanskih pravilih, so jo leta 1987 proglasili za blaženo. http://shrani.si/f/3k/wC/1dK3T25c/prenos.jpg

MILENA JESENSKA *10 .8. 1896, Praga +17. 5. 1944, Ravensbruck Čeprav je bil njen oče konzervativen, je Mileno poslal na višjo gimnazijo za dekleta. Začela je študirati medicino, vendar se je kasneje preusmerila h glasbi in postala vneta obiskovalka kavarn. Leta 1918 se je nekonvencioalna mlada dam proti očetovi volji poročila z literarnim kritikom Ernestom Polakom in se z njim preselila na Dunaj. Toda njen mož je živel po svoje, imel ljubico, Milena pa je morala skrbeti za denar. Delala je kot služkinja, učiteljica češčine in urednica. Leta 1920 je pisala Franzu Kafki, da bi rada prevedla njegove zgodbe. Iz tega je nastala nenavadna zveza z vzponi in padci, o kateri pričajo njuna pisma. Ko se je Milena vrnila v Prago, je postala uspešna novinarka. Po ločitvi se je leta 1927 poročila z arhitektom Jaromirom Krejcarjem in mu rodila hči. To so bila srečna leta, a je kmalu zbolela za vnetjem sklepov in ni mogla več živeti brez morfija. Po ponovni ločitvi je novega soproga našla v Evzenu Klingerju. Novinarsko delo jo je spravilo v težave, saj se je znašla med večimi tabori. Po vkorakanju Nemcev na Češko je neutrudno pomagala beguncem in se znašla v pasti gestapa. Aretirali so jo in jo leta 1940 poslali v koncentracijsko taborišče Ravensbruck. http://shrani.si/f/u/5m/sYJYsVy/prenos-1.jpg

GOLDA MEIR *3. 5. 1898, Kijev +8. 12. 1978, Jeruzalem Desetletja je bila najbolj priljubljena političarka, ne le v Izraelu, temveč na celem svetu. Njena družina se je leta 1906 preselila v Ameriko in zato niso imeli denarja za njen dolgotrajni študij. Golda Mabovič je postala učiteljica in se že zelo zgodaj začela zavzemati za sionizem. Leta 1917 se je poročila z Morrisom Meyersohnom in mu rodila dva otroka. Izselila sta se v Palestino in živela naprej v kibucu. Vstopila je v delavsko stranko in sindikat ter pomagala pri ustanovitvi ženskega gibanja. Leta 1946 je postala predsednica Židovske agencije za Palestino in šla na skrivna pogajanja z jordanskim kraljem. Leta 1948 je bila sopodpisnica proklamacije o ustanovitvi države Izrael. Postala je prva veleposlanica nove države v Sovjetski zvezi. Kasneje je postala ministrica za delo in zunanja ministrica, leta 1966 pa generalna sekretarka delavske stranke. Zaradi dolgotrajnega bolehanja za rakom se je umaknila iz političnega življenja. http://shrani.si/f/23/3x/3EpHn3ZD/prenos.jpg

MARLENE DIETRICH *27. 12. 1901, Berlin +6. 5. 1992, Pariz Izhajala je iz pruske oficirske družine. Njena mati se je drugič poročila z Eduardom von Loschom, ki je njeni hčerki posvojil. Marlene je študirala violino, a je kasneje postala igralka. Od leta 1922 je pri Maxu Reinhardtu in pri filmu igrala manjše vloge. Tam je tudi spoznala pomočnika režije Rudolfa Sieberja, s katerim se je leta 1923 poročila in naslednje leto rodila hči Marijo. Mlada igralka je zbujala pozornost zaradi ekstavagantnih, po meri narejenih moških oblek. Ves svet je občudoval lepoto njenih nog. Josef von Sternberg je bil tisti, ki jo je leta 1929 zares odkril. Zvezda je bila rojena z Modrim angelom. S svojim najljubšim režiserjem Sternbergom je odpotovala v Ameriko in posnela Marocco z Garyjem Cooperjem. Zaradi domotožja je kmalu odpotovala nazaj k svoji družini, a se je kasneje preselila v Ameriko. V njeni karieri je bilo več premorov, katerim pa so vedno sledili novi uspehi. Nepozabna ostaja njena skrb za vojaške enote med drugo svetovno vojno. Leta 1939 je postala ameriška državljanka, ker s Hitlerjevo Nemčijo ni želela imeti nič skupnega. Po vojni je v Evropi posnela več filmov in pričela novo kariero kot kabaretistka v fraku in s cilindrom. Obvladala je umetnost blišča, a svoje življenje je diskretno skrivala. http://shrani.si/f/3V/y4/3E4YnJ4r/prenos-1.jpg

GRETA GARBO *18. 9. 1905, Stockholm +15. 4. 1990, New York Mlada prodajalka Greta je dobila štipendijo na Kraljevi igralski akademiji, kjer jo je kmalu odkril Mauritz Stiller. Leta 1923 je z njo posnel film Gosta Berling po romanu Selme Lagerlof in po njegovem uspehu sta prišla v Ameriko. Hollywood jo je najprej pustil čakati, vendar je že njen prvi film Hudournik postal prava senzacija. Pomenil je tudi začetek dolgoletnega sodelovanja s snemalcem Williamom Danielsom. Stillerja so poslali nazaj v Evropo, Greta pa je delala z drugimi režiserji in novimi sodelavci: Ramonom Novarro, Clarkom Gablom in Johnom Gilbertom. Z Gilbertom sta bila znan ljubezenski par, a se nikoli nista poročila. Po zvočnem filmu Anna Christie so sledili visoki honorarji in njeni najbolj znani filmi kot je Dama s kamelijami. Po neuspehu filma Ženska z dvema obrazoma, se je umaknila s prizorišča. Slava ji je bila vedno odveč. V filmih je nosila razkošne kostume, v privatnem življenju pa se je raje odločala za preprosta oblačila. Menila je, da se njena prijateljstva in afere z ženskami in moškimi ne tičejo nikogar. http://shrani.si/f/2E/Ym/GZ6mwdj/prenos-2.jpg

JOSEPHINE BAKER *3. 6. 1906, St. Louis +12. 4. 1975, Pariz Njena mati je bila črna perica, oče pa španski poljedelec in zaradi tega so bila njena zgodnja leta težka. S štirinajstimi leti je začela nastopati kot zborovska pevka in plesalka v muzikalih in hitro zaslovela. Leta 1925 je dobila svojo prvo vlogo v Reviji črni v Parizu. Za uspeh je delala tudi 14 ur na dan. Čeprav je bila v Ameriki že poročena, se je poročila z žigolom Pepitom Abatinorejem, ki se je izkazal za zvestega menedžerja. Hodila je k uram baleta, se učila peti in konkurirala Mistinguetti, slavni pariški zvezdi. V Kopenhagnu so ji pripisovali razmerje s kasnejšim kraljem Gustavom VI. Zavzemala se je za boj proti Francu in nacistični okupaciji Francije, v Severni Afriki je pela ameriškim vojakom in se borila proti rasizmu. Posvojila je 12 otrok, vsakega iz druge države. Zaradi njihove vzgoje je celo prekinila svojo kariero. http://shrani.si/f/27/Jp/7yf4bhw/prenos-3.jpg

+

Kot mati je bila katastrofa!

*

Preber biografijo...nimam cajta zdaj pisat, grem delat.

HANNAH ARENDT *14. 10. 1906, Hannover +4. 12. 1975, New York Kot edina zelo nadarjena hči iz dobro situirane meščanske družine je leta 1924 pričela s študijem filozofije. S svojim učiteljem Martinom Heideggerjem se je kmalu spustila v veliko težavno razmerje. Pod mentorstvom Karla Jaspersena, s katerim jo je vezalo doživljenjsko prijateljstvo, je pisala doktorsko delo z naslovom Pojmovanje ljubezni pri Avguštinu. Zakon s publicistom Guntherjem Andersom ni dolgo trajal. Osebno srečo je našla v zakonskem življenju z znanstvenikom Heinrichom Blucherjem. Leta 1933 je bila prisiljena migrirati v Pariz, kjer se je posvetila pomoči židovskim otrokom. Leta 1941 pa je z možem migrirala v ZDA. Tam je najprej delala kot lektorica in novinarka, kasneje je tudi predavala in leta 1959 postala prva profesorica na Univerzi v Princetonu. Svetovno zanimanje je zbudila njena knjiga Elementi in izvor totalitarne oblasti, v kateri je na nov, drzen način raziskala povezavo med terorjem in ideologijo. Nepodkupljivo znanstvenico je revija New Yorker poslala v Jeruzalem, od koder naj bi poročala o procesu proti Eichmannu. Rezultat je bila njena analiza Banalnost zla, ki je še vedno predmet protislovnih razprav. http://shrani.si/f/1x/p2/GXhVufu/prenos-4.jpg

+

Tudi mene bi zanimalo.

+

*

RACHEL CARSON *27. 5. 1907, Springfield +14. 4. 1964, Silver Spring Ameriška naravoslovka je leta 1962 zbudila pozornost s knjigo Tiha pomlad, ki je bila in je še vedno svarilo pred lahkomiselno uporabo strupov in pesticidov za uničevanje plevela in škodljivcev, ki lahko povzročijo tudi smrt ljudi in živali. Njena knjiga je sprožila goreče razprave, kemična industrija pa je avtorica blatila in jo označila za nesposobno, bio obsedenko in komunistično, muhasto staro devico. Vendar je bila Rachel sposobna raziskovalka. Leta 1925 je pričela študirati literaturo, a se je kmalu prepisala na biologijo. Delala je kot morska biologinja in za Službo za življenje rib in divjih živali. Njeno prvo knjigo Pod okriljem morskega vetra, ki je izšla leta 1941, odlikujeta strokovna natančnost in pesniški jezik. Deset let pozneje so njene Skrivnosti morja postale uspešnica. Rachel, ki je dotlej živela odmaknjeno življenje z materjo, si je v Mainu lahko kupila hišo ob morju. V Tihi pomladi se ni zavzemala za dokončno prepoved uporabe kemične zaščite rastlinstva, ampak je nasprotovala zlorabi in je v knjigi obelodanila dokaze o škodljivosti. Zavzemala se je za alternativne metode in za ohranitev naravnih lepot v vseh življenjskih oblikah. Priznana je kot začetnica moderne ekologije in pomembna pobudnica nove politike varstva okolja. http://shrani.si/f/3Y/12J/2FX1QeNL/prenos-5.jpg

+

SIMONE DE BEAUVOIR *9. 1. 1908, Pariz +14. 4. 1986, Pariz Vzgojena je bila v strogem katoliškem duhu. Filozofijo je študirala na pariški Sorboni in bila učiteljica, dokler ni pod Vichyjskim režimom leta 1943 izgubila službe. Leta 1929 je spoznala mladega pisatelja in filozofa Jeana-Paula Sartra, ki jo je očaral. Doživljenjska vez med njima je bila osnovana na enakosti, zaupanju in iskrenosti. V njej je bil tudi prostor za lastne ljubezni in ljubimkanja. Za svoj ključni roman o pariški inteligenci Mandarini, ironično analizo dileme liberalcev na zahodu, je leta 1955 dobila zaželjeno nagrado Prix Goncourt. Veliko je pisala tudi o vsakodnevnem seksizmu in postala predsednica lige za ženske pravice. Kot Sartre se je tudi ona zavzemala za pravi socializem in za osvoboditev Alžirije ter se borila proti sovražnosti do tujcev in desničarskemu ekstremizmu. http://shrani.si/f/K/KX/2jr4r09J/prenos-6.jpg

MATI TEREZA *26. 8. 1910, Skopje +5. 9. 1997, Kalkuta Agnes Gonxa Bojaxhiu je z osemnajstimi leti stopila v red sester iz Loreta, ki so bile znane po misijonarskem delu predvsem v Indiji. Ta dežela je bila vedno njen cilj. Najprej je odšla na Irsko, da bi se naučila angleščine. Leta 1929 so terezo, kot se je imenovala, kot učiteljico poslali v Kalkuto. Hitro se je naučila jezikov hindi in bengali ter leta 1944 prevzela vodstvo šole. Vedno je bila šibkega zdravja, a je imela močno vero in voljo. Leta 1948 so ji dovolili, da je živela izven samostana. Prevzela je indijsko državljanstvo, leta 1950 pa je papež odobril njeno konrgegacijo "misijonark ljubezni do bližnjega", leta 1965 pa so bile povzdignjene v red. Do leta 1960 so za njihove potrebe odprli 25 hiš. Neutrudno delo matere Tereze in njenih somišljenic, njeno požrtvovalno delo z revnimi, odvisniki od drog, prostitutkami in oboleli za aidsom je bilo leta 1979 nagrajeno z Nobelovo nagrado za mir. Še ko je živela, so jo v Indiji častili kot svetnico. http://shrani.si/f/47/29/3b1Axc5L/prenos-7.jpg

EDITH PIAF *19 .12. 1915, Pariz +11. 10. 1963, Plascassier/Grasse Z očetovim cirkusom je Edith potovala po deželi. S petjem je pričela na pariških ulicah in z osemnajstimi leti rodila otroka, ki pa je kmalu umrl. "Non, je ne regrette rien", se glasi eden njenih najbolj znanih šansonov. Z dvajsetimi jo je odkril Raymond Asso, ki je zanjo napisal veliko šansosonv. Kmalu je ta, le 1,49 m visok "pariški vrabček", vedno v preprosti črni obleki, nastopil tudi v Olympiji. Zdi se, d aje v življenju vedno naletela le na napačne moške: pionirja letalstva Jeana Mermoza, igralca Paula Meurisseja, ki jo je seznanil z Jeanom Cocteaujem. Ta je leta 1940 zanjo napisal Lepi brezbrižnež, s katero je uspela tudi na odrskih deskah. Ko se je v New Yorku poročila z Jacquesom Pillsom, je bila njena poročna priča Marlene Dietrich. V tretje se je poročila z veliko mlajšim Grkom Theom Sarapom. Posnela je več filmov in imela burno življenje, se vdajala alkoholu, mamilom, in tabletam. Bila je zelo temperamentna, neprestano je iskala ljubezen in se nikoli ni hotela podrediti. http://shrani.si/f/3M/r6/3nWxAcb7/prenos-8.jpg

INDIRA GANDHI *19. 11. 1917, Allahabad +31. 10. 1984, New Delhi Edina hči prvega ministrskega predsednika Indije je študirala v Oxfordu in se poročila z novinarjem in politikom Firogejem Gandhijem, ki pa ni bil v sorodu z Mahatmo Gandhijem. Sprva je bila dejavna na socialnem in kulturnem področju, nato pa je postala očetova sodelavka. Leta 1964 je postala ministrica za informiranje in leta 1966 predsednica vlade, pri čemer je opravljala še funkcije drugih ministrskih položajev. Podržavljenje bank leta 1969 je pripeljalo do razcepa v njeni stranki, zato je Indira ustanovila novo INC, s katero je leta 1971 premočno zmagala na volitvah. V vojni s Pakistanom je leta 1972 dosegla neodvisnost Bangladeša. V zunanji politiki je bilo njeno geslo neodvisnost, v notranji politiki pa je njeno avtoritativno vladanje zbujalo vedno večje nezadovoljstvo in prišlo je do odpora. Politične nasprotnike so zaprli, razglašeno je bilo izredno stanje. Sledil je poraz na naslednjih volitvah, Indira je odstopila, stranka pa se je zopet razcepila. Leta 1980 je ponovno zmagala na volitvah, vendar se tokrat ni spoprijemala le s socialnimi in gospodarskimi problemi, temveč tudi z naraščajočim verskim fanatizmom. Po zavzetju Zlatega templja sta jo dva sikha, njena telesna stražarja, ustrelila. Njena sinova, Rajiv in Sanjay, sta v politiki odigrala nesrečno vlogo in oba zgodaj umrla. Indira, ženska dejanj, se je na začetku zavzemala za indijski osvobodilni boj in reševanje socialnih vprašanj, v zadnjih letih vladanja pa je bila samozadostna in avtoritativna. http://shrani.si/f/x/DS/33GTvxvx/prenos-9.jpg

Nekje sem prebrala da naj bi eden od teh kvazi loverjev od marlenke ki jih je nenehno vlacila domov posilil njeno hcerko, ki je bila takrat najstnica. Vec pa v mnogo intervjujih ki jih lahko izbrskate na netu in v knjigah. En intervju je tu:

Dietrich je bila odlicna umetnica ampak v resnici je bila sociopat in sexoholik. A bi vi pustili da katrikoli materi uide kazen da hcere ne zascitijo pred posilstvi? Verjetno da ne! Prenehajte v zvezde kovati folk kot je dietrich.

*

ELLA FITZGERALD *25. 4. 1918, Newport News/Virginia +19. 6. 1996, Beverly Hills/Kalifornija S šestnajstimi leti so jo po naključju odkrili na nekem amaterskem tekmovanju v Harlemu. Kasneje ji je uspelo, da je zapela pred znanim bobnarjem Chickom Webbom, ki je siroto Ello posvojil in ji prepovedal nastopati, dokler je ni naučil vsega potrebnega. Kmalu je postala priljubljena pevka v njegovi skupini in s pesmijo "A tisket, a tasket" doživela prvi velik uspeh. Po smrti Webba je nastopila z Dizzyjem Gillespijem, ki ji je približal jazz scat in bepop. Podpisala je pogodbo z Normanom Granzom, ki se je še kasneje zavzemal za njene pravice. Za njegovo založbo plošč je posnela ves svoj repertoar. Posnela je več filmov in kot "kraljica jazza" potovala po vsem svetu. Pela je z vsemi velikani jazz, z Rayem Brownom, s katerim se je tudi poročila, Bennyjem Goodmanom, Countom Basijem in Louisom Armstrongom. Leta 1971 je morala na operacijo mrežnice, saj je imela že dolgo težave z očmi. Po osmih mesecih premora se je zopet vrnila na oder. Nagrajena je bila z večimi doktorskimi nazivi in nešteto grammyji. http://shrani.si/f/2F/l6/4gRs1Klz/prenos.jpg

EVITA PERON *7. 5. 1919, Los Toldos/Buenos Aires +26. 7. 1952, Buenos Aires Eva Ibarguren Duarte se je rodila v revni koči na deželi. Stara 15 let je zbežala s plesalcem tanga, a je na odru imela le malo uspeha. Edina vloga, ki jo je res dobro igrala, je bila vloga prve dame. Več sreče je imela z ljubimci, ki so imeli mesto v vladi in med pučisti-tako kot Juan Peron, ki je leta 1943 zasedel mesto ministra za delo in socialno skrbstvo ter postal priljubljen zaradi povišanja plač. Evita ga je podpirala kot radijska napovedovalka. Perona, ki je medtem postal podpredsednik, so aretirali mornariški oficirji in Evita je organizirala upor brezsrajčnikov. Pridobila je njegove privržence in leta 1946 organizirala volilni boj, v katerem je bil Peron izvoljen za predsednika. Leto prej sta se poročila. Čeprav ni bila članica vlade, je imela Evita velik vpliv. Postala je predsednica Ženske peronistične stranke in s številnimi javnimi nastopi, na katerih se je zavzemala predvsem za žensko in socialno delo, se je njena priljubljenost med navadnimi ljudmi še povečala. Ti ji niso zamerili niti razkošnih oblačil in brilijantov. Kljub velikim težavam v Argentini je bil Peron leta 1951 spet izvoljen. Le leto zatem je Evita umrla za rakom, tri leta kasneje pa so predsednika strmoglavili. http://shrani.si/f/2m/Yf/4NPgTHkc/prenos-1.jpg

+

MARGOT FONTEYN *18. 5. 1919, Reigate, Anglija +22. 2. 1991, Panama Margaret (Peggy) Hookham je odraščala v Šanghaju, kjer je bila deležna baletne izobrazbe. Šolanje je po letu 1933 nadaljevala v Londonu, naslednje leto pa je debitirala kot snežinka v Hrestaču. Ninette de Valois, ki je njeno nadarjenost že zgodaj opazila, ji je kmalu dajala glavne vloge. Z umetniškim imenom Margot Fonteyn je graciozno in mojstrsko odplesala ves klasični baletni repertoar. Njena Trnuljčica še danes velja za idealno. Pomembno je bilo njeno sodelovanje s Fredericom Ashtonom, ki je veliko koreografij naredil le zanjo. Leta 1961 je spoznala 20 let mlajšega ruskega plesalca Rudolfa Nurejeva in njuno strastno sodelovanje je postalo baletna senzacija. Njuni skupni nastopi so postali vrhunec baleta. V New Yorku so jo okronali za primabalerino primabalerin, angleška kraljica pa jo je povzdignila v plemiški stan. Poročena je bila s panamskim diplomatom Robertom Arijasom, ki je bil zaradi poskusa atentata priklenjen na invalidski voziček. Že dolgo bolna za rakom se je z možem po zaključni predstavi leta 1979 umaknila v njuno hišo v Panami. V spominu nam ostaja tudi zaradi svojih knjig in kot plesna pedagoginja. http://shrani.si/f/2v/KW/1L5N3Moe/prenos-2.jpg

+

MARIA CALLAS *2. 12. 1923, New York +16. 9. 1977, Pariz Iz grdega, nerodnega otroka grških izseljencev se je razvila vodilna primadona tega stoletja. Šolala se je v Atenah pri Elviri Hidalgo. Mariina kariera se je začela leta 1948 v Italiji. Naslednje leto se je poročila z odvetnikom Battistom Meneghinijem iz Verone, ki je postal njen menedžer. Kmalu je v milanski Scali doživljala uspeh za uspehom. To je bilo obdobje razcveta glasu z razpoznavno barvo, ki je v najuspešnejšem obdobju obsegal tri oktave in brez napora odpel visoki C ter celo D. Sledila so leta slave in pravih ali izmišljenih škandalov. S hujšanjem se je spremenila v vitko lepotico. Ves čas je imela pred očmi filmski idol Audrey Hepburn. Udeleževala se je zabav in redno obiskovala izbrane modne hiše. Odšla je na križarjenje po Sredozemskem morju na ladji Christine, ki je bila last ladjarja in milijonarja Aristotelesa Onassisa. Maria se je vanj zaljubila, a njemu ni bilo do poroke. Njeno zdravje je bilo načeto, škodoželjni tisk pa je pisal o njenih težavah z glasom. Ogorčenje nad njo se je še povečalo po letu 1958, ko je v Rimu prekinila predstavo. Leta 1956 se je v Londonu poslovila od opernih predstav in od takrat nastopala le še na koncertih in poučevala na Juillard School v New Yorku. Šele po smrti se je "tigrica" spremenila v svetnico, ki je pevkam še danes vzornica. http://shrani.si/f/Q/Pb/24hZmvBp/prenos-3.jpg

MARILYN MONROE *1. 6. 1926, Los Angeles +4. 8. 1962, Brentwood/Los Angeles Norma Jean Baker svojega očeta ni nikoli poznala, po materini smrti pa je živeli v rejniških družinah. Pri 16. se je poročila z Jimom Doughertyjem, prijaznim mladeničem iz soseske, leta 1946 pa je zakon razpadel. Tudi njen drugi zakon z zvezdo baseballa Joejem di Maggiom ni trajal dolgo. Začela je delati kot fotomodel in pozirala pomanjkljivo oblečena. Od leta 1948 je dobivala manjše vloge v Hollywoodu. Asfaltna džungla je bil njen prvi uspeh. Kot svetlolasi seksualni simbol je postala znan v Moški imajo raje svetlolaske. Marilyn pa ni hotela ostati svetlolasa neumnica in objekt poželenja. Vedno je stremela k popolnosti in se je šolala pri Lee Strasberg v New Yorku. Poroka z Arthurjem Millerjem, pisateljem, je trajala spet le 6 let. Dva spontana splava sta načela njeno zdravje. Zaradi depresij in odvisnosti od alkohola je odšla v sanatorij. Ko je leta 1962 drugič dobila nagrado Zlati globus, je ponovno zablestela, a zadnjega filma ni uspela posneti do konca. Njena smrt zaradi zastrupitve z zdravili ostaja zavita v skrivnost. http://shrani.si/f/3R/iT/euYwWCS/prenos-6.jpg

A od tuki maš travme, WW??

JACQUELINE KENEDY +29. 7. 1929, Southampton, Long Island +19. 5. 1994, New York Jacqueline Bowier je bila otrok bogatih staršev in je obiskovala le najboljše šole. Delala je kot fotoreporterka. Ko je bila leta 1953 na kronanju v Londonu, jo je po telefonu zaprosil za roko senator Kennedy, s katerim se je spoprijateljila leto pred tem. Že kot otrok je Jackie dojela, da lahko moške s šarmom in prefinjenostjo oviješ okrog prsta. Hotela je ostati neodvisna, zato se ni ukvarjala s politiko. Belo hišo je na novo preuredila in iz nje naredila kulturno središče. Sprijazniti se je morala z moževimi skoki čez plot. Možev atentat leta 1963 jo je močno prizadel in spravil v hudo depresijo. Ko ji je končno uspelo začeti novo življenje, so leta 1968 ubili Boba Kennedyja. Po tem je varnost in zavetje poiskala v zakonu z Grkom Aristotelesom Onassisom, toda sreča je bila kratkotrajna, saj je že leta 1975 Onassis umrl. Nov zagon je dobila z delom lektorice v založbi, se vključila v javno življenje, sodelovala pri načrtovanju mesta, ohranjanju spomenikov in gradnji spominske knjižnice JFK. V Mauriceu Templesmannu je našla novega spremljevalca, ki je njeno življenje usmeril v mirnejše vode. http://shrani.si/f/3q/wM/3sMc73dH/prenos-7.jpg