☕ Marianne Menzel: Velike ženske v zgodovini - 3

ANNETTE VON DROSTE-HULSHOFF *10. 1. 1797, grad Hülshoff pri Münstru +24. 5. 1848, Meersburg Bila je deležna stanu primerne izobrazbe, od vezenja do igranja klavirja. Če ji je kmalu umrl, mati pa ni odobravala njenih literarnih poskusov, a je to ni ustavilo. Pisala je balade in pesmi, risala in skladala. Njena prva pesniška zbirka je izšla pod psevdonimom. Na potovanju po Renu je spoznala Levina Schückinga, svojo neuslišano ljubezen. Priskrbela mu je delo bibliotekarja na gradu. Za honorar, ki ga je dobila za kriminalno zgodbo Judovska bukev, je kupila Knežji dvor v vinskih goricah nad Meersburgom. Njena religiozna lirika je samovoljna in preroška. Jezik je močno izrazen in jedrnat, njena dela so skrivnostna. Bila je v tihem sporu z utesnjujočimi normami, ki sta jih narekovala cerkev in plemstvo. Kot ženska in pesnica je stremela k drugačni ureditvi sveta, vendar v svojem času ni naletela na razumevanje. http://shrani.si/f/1G/BJ/ex0Z9lm/prenos.jpg

BETTINA VON ARNIM *4. 4. 1785, Frankfurt ob Maini +20. 1. 1859, Berlin Veljala je za najbolj divjega otroka v številni družini Brentano, ves čas je tekmovala z bratom Clemensom. Po zgodnji smrti matere so jo najprej poslali na šolanje v samostan, nato k stari materi Sophie von La Roche, priljubljeni pisateljici romanov. Dopisovala si je tudi z Goethejem, ki pa se je občudovanja svojeglave mlade dame kmalu naveličal. Leta 1811 se je Bettina poročila z Achimom von Arnimom, ki je bil literarni prijatelj njenega brata Clemensa in se preselila v Berlin. Krajša potovanja so ji pomenila beg od vsakdanjih problemov na posestvu Wiepersdorf in vzgoje sedmih otrok. Po moževi smrti leta 1831 se je spet bolj posvetila literarnemu ustvarjanju in izdala knjigo pisem. Je ena redkih romantikov, ki je bila leta 1843 politično aktivna. V svojem delu se je pogumno obrnila na Friedercha Wilhelma IV. s prošnjo, naj se zavzame za socialne probleme v državi. Posledica tega je bila, da je ob koncu svojega življenja imela težave s cenzuro. http://shrani.si/f/2j/Nw/5vJwQEl/prenos-1.jpg

MARIJA WALEWSKA *7. 12. 1786, Brodno +11. 12. 1817, Pariz Laczynskijevi so bili obubožana, a spoštovana plemiška družina. Oče je že zgodaj, med uporom proti Rusom izgubil življenje, a je bilo pet otrok kljub vsemu deležnih primerne izobrazbe. Mati je stavila predvsem na lepo Marijo in je pravega snubca našla v oseminšestdesetletnem grofu Walewskem, trikratnem vdovcu in enem najbogatejših zemljiških posestnikov Poljske. Po poroki je par odpotoval v Italijo in Marija je leta 1805 rodila sina. Cela Evropa je v tistem času občudovala Napoleona in ko sta si bila z Marijo predstavljena, se je začel zanimati zanjo. Marija je bila zmedena ob poplavi pisem, vsi, vključno z njenim možem, pa so jo skušali pregovoriti, naj se ga usliši, ker je Poljska želela doseči neodvisnost in je v Napoleonu videla zaveznika. Marija se je jokajoč odpeljala k njemu, a se ji je razpoloženje kmalu spremenilo in na vzhodnopruskem gradu sta kot poročena preživela srečne tedne. Minilo je 16 mesecev, preden sta se spet srečala na Dunaju in Marija je zanosila. Napoleon, ki je mislil, da je neploden, je bil presrečen, a je mislil najprej na svojo dinastijo: ločil se je od Josephine in se leta 1810 poročil z Mario-Luizo Avstrijsko. Isto leto je Marija rodila sina Aleksandra, ki je kasneje postal francoski zunanji minister. Marija je zopet živela pri možu na Poljskem. Napoleon, ki je medtem postal oče prestolonaslednika pa jo je prosil, naj pride v Pariz. V tamkajšnji družbi je igrala pomembno vlogo. Ločila se je od moža, Napoleon pa ji je na Poljskem zaupal diplomatske posle. Ko so Napoleona pregnali na Elbo, je bila ena redkih, ki ga je obiskala. Kasneje je hotela z njim v pregnanstvo na Sveto Heleno. Zopet se je poročila šele leta 1816 s korziškim grofom Ornanom, Napoleonovim bratrancem. Umrla je kmalu po porodu tretjega sina. http://shrani.si/f/2a/kh/4iIXVSQP/prenos-2.jpg

GEORGE SAND *1. 7. 1804, Pariz +7. 6. 1876, Nohant Bila je ženska, ki se ni menila za družbene norme. S cigareto in v moških oblačilih se je sprehajala po pariških salonih in se v takratnem času javno zavzela za telesno ljubezen. Napisala je več kot sto romanov in dramskih del. Amandine Aurore Lucile Dupin je odraščala predvsem na deželi pri stari materi, ki je bila svetovljanka in je vnukinji tudi zapustila majhen grad Nohant. Leta 1822 se je Amandine poročila z baronom Casimirjem Dudevantom in mu rodila dva otroka. Leta 1828 se je zaljubila v študenta Julesa Sandeaua in z možem sta se dogovorila, da bo pol leta preživela v Parizu in delala kot novinarka. Skupaj s Sandeaujem sta pod psevdonimom J. Sand leta 1831 izdala roman Rose in Blanche, naslednje leto pa je že izdala samostojni roman Indiana. Preimenovala se je v George Sand. Leta 1833 je z romanom Leila poskrbela za škandal. Po ločitvi leta 1836 je napisala roman Mauprat, v katerem se opredeljuje proti konvencionalnemu zakonu. Čez dve leti je začela devetletno romantično zvezo s Chopinom. Bila je tudi politično dejavna, zagovarjala je revolucijo in svobodno odločanje ženske brez patriarhalne prisile. Motilo pa jo je, da so jo feministke predlagale za svojo predstavnico v parlamentu. Pariška komuna jo je odklanjala, pri revolucionarjih pa ni bila priljubljena zaradi dobrih odnosov z Napoleonom III. Leta 1849 je postal njen spremljevalec za nadaljnjih petnajst let graver Aleksandre Manceau. V Nohantu je dala zgraditi manjše gledališče, da bi lahko uprizarjala svoja dela. Snov za svoja dela je črpala iz svojega življenja in ljubezni. Bila je naravno talentirana za pripovedno tehniko. http://shrani.si/f/1Q/5Q/XCovuoC/prenos-3.jpg

FANNY HENSEL *15. 11. 1805, Hamburg +14. 5. 1847, Berlin Bila je najstarejša hči bankirja Abrahama Mendelssohna in vnukinja židovskega filozofa in razsvetljenca Mosesa Mendelssohna. Njen mlajši brat Felix Mendelssohen-Bartholdy je zaslovel kot skladatelj. Starši so obema otrokoma nudili dobro glasbeno in literarno vzgojo, a oče in brat Fanny nista dovolila izdati svojih del. Felix je imel verjetno pri tem lastne interese in v zadnjem času ugotavljajo, da je k uspehu njegovih del prispeval tudi sestrin navdih. Z dvornim slikarjem Wilhelmom Henselom se je poročila leta 1829, ki pa jo je spodbujal pri objavi svojih del, tako da je le izšlo nekaj njenih pesmi in komorne glasbe. Šele pred nekaj leti, ko je bila objavljena njena zapuščina, se je izkazalo, kako obsežna in pomembna je njena zbirka, ki šteje približno 400 del: oratoriji, pesmi, klavirske in komorne glasbe. Zakon je bil harmoničen in po sinovem rojstvu okrog leta 1839 sta odpotovala v Italijo. Domov je pisala vesela pisma, ki se pogosto razlikujejo od drugih, v katerih je čutiti kritičen prizvok entuziazma. Po vrnitvi v Pariz so sledila mirnejša leta, spet je bila v tesnejšem stiku z bratom, dokler ni prezgodaj umrla za možgansko kapjo. http://shrani.si/f/3T/f7/3tHA2Kf0/prenos-4.jpg

FANNY ELSSLER *23. 6. 1810, Gumpendorf +27. 11. 1884, Dunaj Fannyjino nadarjenost in nadarjenost njene sestre Therese so že zgodaj podpirali, najprej v duhu stroge tradicije francoske baleta, nato še v duhu temperamentne italijanske šole. V sanjski zvezi s princem Leopoldom, vnukom Marije Terezije, se je rodil sin, katerega rojstvo je ostalo skrivnost. Odpravila se je tudi na turnejo po Rusiji in Ameriki in povsod so jo navdušeno pozdravljali. Oxfordska univerza ji je podelila častni doktorski naziv plesne umetnosti. Za baletom Faust se je Fanny leta 1851 poslovila od odra. Postala je babica in z bogastvom, ki si ga je prislužila na turnejah, je udobno živela na Dunaju, obdana z občudovalci. http://shrani.si/f/1Z/br/4aldDZId/prenos-5.jpg

VIKTORIJA *24. 5. 1819, Kensington/London +22. 1. 1901, Osborne Rodila se je Edvardu Kentskemu kot edinka in takrat nihče ni pomisli, da bi lahko zasedla prestol, ker je bil njen oče šele četrti sin kralja Jurija III. Vendar ga je komaj polnoletna leta 1840 zasedla. Istega leta se je poročila s princem Albertom von Sachsen-Coburg-Gotho. Čeprav je rojevanje sovražila in si ga je s pomočjo takrat revolucionarne narkoze tudi lajšala, je iz občutka dolžnosti rodila devet otrok. Z njihovimi porokami je postala babica skoraj vseh vladarskih hiš v Evropi. Cenila je parlamentarno tradicijo, a se je morala naučiti vladanja, ker je monarhija že izgubljala svojo moč. Sodelovala je z desetimi ministrskimi predsedniki. V največjo oporo ji je bil mož, čeprav kot princ soprog ni imel nikakršnih pravic, je iz ozadja spretno spremljal dogajanje. Leta 1844 je kupil Osborne House, kjer se je kraljica lahko nemoteno kopala v morju in uživala v mirnem družinskem življenju. Kasneje se je najraje zadrževala na škotskem gradu Balmoralu. Njuna zveza je bila uspešna tako politično kot privatno, zato je leta 1862 Viktorijo njegova prezgodnja smrt za tifusom zelo prizadela. Vedno bolj se je umikala iz javnega življenja, vendar se je še vedno posvečala vladanju, saj lahkoživi prestolonaslednik Bertie sprva ni zbujal velikega upanja. Težave pa je imela tudi njena hči Viktorija, ki je bila poročena z nemškim kronskim princem Friederikom. Leta 1876 so Viktorijo povzdignili v cesarico Indije. V času njenega vladanja se je britanski imperij desetkratno povečal. Na mednarodnem področju je prišlo do velikih kriz (Krim, Kitajska, Afrika, Egipt, Balkan), vendar je gospodarstvo v deželi cvetelo kljub vsem socialnim problemom zgodnje industrializacije. http://shrani.si/f/1N/sr/276OUl2w/220px-queenvictoriabybas.jpg

CLARA SCHUMANN *13. 9. 1819, Leipzig +20. 5. 1896, Frankfurt ob Maini Bila je slaven čudežni otrok. Oče Wieck, sloviti klavirski pedagog, jo je že pri petih letih učil igrati na klavir. Poročila se je z mladim skladateljem Robertom Schumannom, česar oče ni odobraval, ker je bil prereven zanjo. Clara ni bila ena izmed modernih emancipiranih žensk, a je vedela, kaj hoče doseči v življenju, čeprav je imela zaradi gospodinjstva, osmih otrok in depresivnega moža komaj kaj časa zase. Skladala je pesmi, pisala preludije, koncerte za klavir, za trio in fuge. Mož je bil večkrat ljubosumen na njene velike pianistične uspehe. Ko je postal glasbeni direktor v Dusseldorfu, bi se to lahko spremenil, a je zbolel. Poslali so ga v umobolnico, kjer je leta 1856 umrl. Po njegovi smrti ni Clara več skladala. Izdala je dela Schumanna, ki so takrat predstavljala glasbeno avantgardo. Navdihovala je svojega moža in s klavirskimi koncerti poskrbela, da je postal še slavnejši. http://shrani.si/f/1B/bv/17p0Vn9Z/prenos.jpg

GEORGE ELIOT *22. 11. 1819, Arbury Farm/Warwickshire +22. 12. 1880, London Hči stavbenika in upravnika posestva Mary Ann Evans je postala izobčenka, ker je živela v izvenzakonski zvezi s pisateljem Georgem Henryjem Lewesom. Po njegovi smrti leta 1878 se je poročila s starim prijateljem, bančnikom J. Walterjem Crossom. Njene prve objave so bili prevodi del nemških filozofov. Veliko je potovala po Evropi in od leta 1851 delala kot kritičarka v uredništvu liberalne Westminster Review v Londonu. Lewes jo je spodbujal, naj začne pisati pripovedno prozo. Pisala je pod psevdonimom George Eliot. Imela je pretanjen čut za socialne spremembe tistega časa. Romane, ki jih odlikuje bogastvo figur, je oblikovala z živo pripovedno umetnostjo. http://shrani.si/f/E/KV/3Z8tGdqW/prenos-1.jpg

BOŽENA NEMCOVA *4. 2. 1820, Dunaj +21. 1. 1862, Praga Njeni starši so bili v službi pri vojvodinji Wilhelmini von Sagan, Barbara Panklova pa je odraščala pri stari materi v Ratiboricah. Leta 1837 se je na željo matere poročila s 15 let starejšim carinikom Josefom Nemecom. Imela sta štiri otroke. Zavzemanje za češko neodvisnost jo je nekaj časa vezalo nanj. Leta 1842 je v Pragi prišla v stik z literarnimi krogi in začela pisati domoljubne pesmi in romantične povesti. Kasneje je tudi zbirala stare pravljice. Njena politična angažiranost, kritični spisi in neprisiljen način življenja so jo pripeljali v konflikt s policijo. Bolehna je živela v revščini in nesreči, iz katere je ni mogel rešiti niti uspeh leta 1855 izdanega romana Babica. To delo je mojstrovina in predstavlja temelj realizma češke kulture. http://shrani.si/f/11/FM/1PeHuGl0/prenos-2.jpg

FLORENCE NIGHTINGALE *12. 5. 1820, Firence +13. 8. 1910, London Florence je čutila, da je za delo negovalke poklicana od boga, zato je kljub nasprotovanju bogatih staršev odšla na šolanje, najprej v diakonsko ustanovo v Kaiserswerth, nato še v Pariz k usmiljenim sestram. Ni želela ustanoviti verskega reda, temveč ženskam odpreti pot do dobro plačane kariere. Ženske bi po njenem mnenju morale biti deležne najboljše možne izobrazbe. V žensko gibanje pa se ni želela vključiti. Ko je leta 1853 izbruhnila krimska vojna, je od vojnega ministra dobila nalogo, da ustanovi vojne bolnišnice. Z nekaj spremljevalkami se je odpravila na Krim in tam predvsem zaradi izboljšanih higienskih razmer pri ranjencih uspela zmanjšati število obolenj zaradi tifusa, kolere in driske. Reorganizirala je celotno zdravstveno službo in s tem rešila na tisoče vojakov. Po vrnitvi v London leta 1856 se je še naprej borila za boljšo medicinsko oskrbo in higieno po bolnišnicah in vojašnicah. Po celem imperiju je organizirala izobraževanje medicinskih sester in vojaških zdravnic. Kraljica Viktorija jo je večkrat povabila v svoj grad na Balmoral in v svojem dnevniku celo zapisala, da ji zavida. Leta 1907 so Florence kot prvo žensko odlikovali z redom za zasluge, leto kasneje pa so jo razglasili za častno meščanko Londona. http://shrani.si/f/x/AE/1XaNjbkG/prenos-3.jpg

LOLA MONTEZ *okoli 1820 na Irskem *17. 1. 1861, New York Eliza Gilbert je odraščala v Angliji in Indiji. Bila je lepa ženska z ogromno energije in je že zgodaj poskrbela, da so jo obrekovali. Zapeljivo oblečena, s cigaro in jahalnim bičem je po Evropi zbujala pozornost. Ne na odrskih deskah, ampak v policijskih poročilih. Imela je ogromno ljubimcev, med njimi tudi Franza Liszta. Ko leta 1846 v Munchnu ni dobila dovoljenja za nastop, je izsilila sprejem pri Ludviku I. Šestedesetletni kralj se je zanjo takoj vnel. Dva dni kasneje je lahko nastopila, v enem mesecu pa je imela dostop do kraljeve osebne blagajne. Kupila si je palačo, podeljen pa ji je bil naziv landsfeldske grofice. Njen oder je bil sedaj politika, kjer je spletkarila proti konzervativni vladi. A tudi ljudstvo je ni maralo in je demonstriralo proti stremuški kraljevi ljubici. Leta 1848 je Lola morala zbežati. Devet dni kasneje se je osramočeni kralj moral odpovedati prestolu, a je še vedno finančno podpiral njen potratni način življenja v Švici. V Londonu se je poročila s še ne polnoletnim Georgem Healdom, zaradi česar je prišla pred sodišče. Odpotovala je v Ameriko, se v Kaliforniji večkrat poročila in bila lastnica salona na Divjem Zahodu. Nova turneja jo je z vedno novimi moškimi in škandali pripeljala v Avstralijo. Umrla naj bi kot skesana revna grešnica. http://shrani.si/f/14/1L/3n83WSAj/prenos-4.jpg

ELIZABETA, AVSTRIJSKA CESARICA *24. 12. 1837, Munchen +10. 9. 1898, Ženeva Sisi je še s sedmimi sestrami odraščala ob jezeru Starnberg. Njena sestra Helena naj bi se zaročila z avstrijskim cesarjem, a ko je Franc Jožef I. po naključju videl Elizabeto, se je vanjo takoj zaljubil in leta 1854 sta se poročila. Nadvojvodinja Sofija, zlobna Sisina tašča, je bila dejanska cesarica na dunajskem dvoru in je silila Elizabeto, da bi se podredila togemu dvornemu ceremonialu. A se Sisi ni dala in se je celo življenje borila za neodvisnost in trpela zaradi domotožja. Paru sta se rodili dve hčeri in leta 1858 tudi sin Rudolf. Elizabeta se je za politiko bolj malo zanimala, a je bila možu pri predstavitvah v veliko pomoč. Po izgubljeni bitki pri Konigsgratzu se je morala zateči na Madžarsko. Ljubila je to deželo in se odlično naučila tujega jezika. Oblačila se je izbrano. Potrebovala je več ur za svojo garderobo in pol dneva, da so ji umili do gležnjev segajoče lase. Skoraj histerično je skrbela za svojo postavo in trpela zaradi motenj prehranjevanja. Vedno bolj je sovražila Dunaj in dvor. bila je prizadeta zaradi moževih skokov čez plot in je trpela zaradi nenehnega nadzora. Ljudje so jo obrekovali zaradi njenih norosti, med katere so šteli strast do jahanja, ljubezen do literature in pesmi, ki jih je pisala. Večina zgodb govori o bavarskem kralju Ludviku II., ki je bil kratek čas zaročen s Sisino sestro Sofijo. Elizabeta se je končno postavila po robu tašči in poskrbela za bolj liberalno vzgojo prestolonaslednika. Vedno bolj se je izogibala državniškim dolžnostim. Cesarja ni več ljubila, a ga je spoštovala. Ko je leta 1889 njen sin prestolonaslednik Rudolf z Marijo Večero naredil samomor, se je odela v črnino. Brez predaha je potovala po Evropi, a nikjer ni našla tolažbe. Med obiskom Ženeve jo je italijanski anarhist Luigi Lucheni, ki je pravzaprav hotel izvesti atentat na princa Oranskega, z ostro pilo zabodel v srce. Habsburški monarhiji so bili šteti dnevi. http://shrani.si/f/3K/2n/185EJ9HR/220px-empresselisabethof.jpg

SARAH BERNHARDT *22. 10. 1844, Pariz +26. 3. 1923, Pariz Henrietti Rosine Van Hard sta materina prijatelja pomagala do šolanja v konzervatoriju v Parizu in do njenih začetkov v Comedie francaise. Ekscentrično dekle je sprva poskrbelo za marsikateri škandal in rodilo sina knezu de Ligneju. Kot igralka je uspela leta 1867 v Odeonu. Ni bila lepa, a je bila mojstrica teatraličnosti, ki je igrala z nezmotljivim instinktom, veliko strastjo in pogosto nenavadnim gestikuliranjem. V svojem repertoarju je imela vse večje vloge francoskega gledališča. Njen ljubljenček je bila puma, v spalnici je imela krsto, kot ena prvih žensk je poletela z balonom in delala reklamo za pijačo. Milijone, ki jih je zaslužila na turnejah po celem svetu, je zaradi svojega načina življenja hitro izgubila. Leta 1893 je postala vodja gledališča in na oder postavila tudi dela modernih avtorjev. Postala je babica, dobila naziv vitez častne legije in kljub težavam z zdravjem obdržala mladostni videz. Leta 1916 so ji morali amputirati nogo. Izdelati je dala pozlačeno nosilnico v stilu Ludvika XV., ker ni hotela uporabljati opornic. Odru je ostala zvesta, čeprav je bila le še odsev same sebe. http://shrani.si/f/f/ei/2OIUJ1Md/prenos-5.jpg

*

*

Jaz ne. Lahko razložiš?

CLARA ZETKIN *5. 7. 1857, Wiederau/Saška +20. 6. 1933, Arhangelskoje/Rusija Izhajala je iz učiteljske družine in tudi sama postala učiteljica. Bila je dejavna v delavskem gibanju in je leta 1878 stopila v Socialdemokratsko stranko Nemčije. Že zelo zgodaj je spoznala ruskega socialista Ossipa Zetkina, ga spremljala v pregnanstvo, mu rodila dva otroka, a se šele kasneje poročila z njim. Zetkin je umrl že leta 1889. Po vrnitvi v Nemčijo je bila dejavna v izobraževalni in ženski politiki. Izdajala je časopis Enakost. Najbolj se je zavzemala za ekonomsko neodvisnost žensk in povsod ustanavljala ženske skupine. Do leta 1914 je ostala v predsedstvu Socialdemokratske stranke. Bila je ena redkih, ki je glasovala proti vojnim kreditom. Leta 1917 sta s prijateljico ustanovili spartakovce, dve leti kasneje pa je prestopila h komunistični partiji Nemčije. Socialdemokratom se je zdela preveč levo usmerjena, komunisti pa so jo obtoževali, da se nagiba desno. Kot odposlanka parlamenta se je še naprej brezkompromisno borila za pravice žensk, že leta 1923 pa se je postavila po robu fašizmu. Prijateljevala je z Leninovo vdovo in kasneje, bolna na srcu in delno slepa, večino svojega časa preživela v Rusiji. http://shrani.si/f/11/CQ/4utZC3rX/prenos.jpg

SELMA LAGERLOF *20. 11. 1858, Marbacka/Varmland +16. 3. 1940, Marbacka/Varmland Mladost je preživela na posestvu staršev, obdana z guvernantami. Od rojstva je imela okvaro kolkov in je bila celo življenje nepokretna. V Stockholmu je obiskovala seminar za učiteljice in se nato tudi zaposlila kot učiteljica. Po očetovi smrti družini ni uspelo obdržati posestva. Selma je dobila štipendijo in odpotovala v Italijo in Palestino. Kot svobodna pisateljica je izdala roman Gosta Berling leta 1891, ki je postal velika uspešnica. Roman pomeni slovo od takrat prevladujočega naturalizma in začetek nove romantike. Njeno najpopularnejše delo pa je otroška knjiga Čudovita popotovanja Nilsa Holgerssona, ki je izšla leta 1906. Knjiga je bila mišljena kot berilo pri pouku domoznanstva. Leta 1909 je Selma prejela Nobelovo nagrado in tako lahko odkupila očetovo posestvo. Tam je napisala še več romanov. Zavzemala se je za volilno pravico žensk in mirovno gibanje. V težkih časih je pomagala emigrantom, tudi židovski prijateljici Nelly Sachs. http://shrani.si/f/37/SR/4mI7a0WL/prenos-1.jpg

SELMA LAGERLOF *20. 11. 1858, Marbacka/Varmland +16. 3. 1940, Marbacka/Varmland Mladost je preživela na posestvu staršev, obdana z guvernantami. Od rojstva je imela okvaro kolkov in je bila celo življenje nepokretna. V Stockholmu je obiskovala seminar za učiteljice in se nato tudi zaposlila kot učiteljica. Po očetovi smrti družini ni uspelo obdržati posestva. Selma je dobila štipendijo in odpotovala v Italijo in Palestino. Kot svobodna pisateljica je izdala roman Gosta Berling leta 1891, ki je postal velika uspešnica. Roman pomeni slovo od takrat prevladujočega naturalizma in začetek nove romantike. Njeno najpopularnejše delo pa je otroška knjiga Čudovita popotovanja Nilsa Holgerssona, ki je izšla leta 1906. Knjiga je bila mišljena kot berilo pri pouku domoznanstva. Leta 1909 je Selma prejela Nobelovo nagrado in tako lahko odkupila očetovo posestvo. Tam je napisala še več romanov. Zavzemala se je za volilno pravico žensk in mirovno gibanje. V težkih časih je pomagala emigrantom, tudi židovski prijateljici Nelly Sachs. http://shrani.si/f/37/SR/4mI7a0WL/prenos-1.jpg

ELEONORA DUSE *8. 10. 1859, Vigevano/Lombardija +21. 4. 1924, Pittsburg/ZDA Rodila se je na vlaku in že kot majhna deklica potovala po deželi. Njena prva velika vloga je bila vloga Ofelije leta 1879 v Neaplju. Zaslovela je z vlogo v Cavaleriji rusticani leta 1884 v Torinu. Leta 1893 je odšla na svetovno turnejo. Ustanovila je svojo gledališko skupino in sanjala o narodnem gledališču ter novih vlogah, ki bi jih napisal kakšen mlad pisatelj. Spoznala je Gabriela d'Annunzia, s katerim sta se preselila v Firence. Stanovala sta v sosednjih vilah. Eleonora je nastopala v njegovih igrah, ki danes delujejo patetično. Zaradi njegovega romana Ogenj se je počutila razkrinkano, leta 1904 ga je zapustila in odšla na turnejo. Od odra se je poslovila leta 1909, pet let kasneje pa je v Rimu odprla hišo za pisateljice, ki so jo zaradi pomanjkanja denarja kmalu zaprli. Leta 1921 se je zopet vrnila na oder. Med gostovanjem je zbolela za pljučnico in umrla v hotelski sobi. http://shrani.si/f/2h/LJ/zgXvNer/prenos-2.jpg

CAMILLE CLAUDEL *8. 12. 1864, Fere-en-Tardenois/Aisne +19. 10. 1943, Mondevergues/Avignon Njena premožna in spletkarska družina je Camille otežila življenje, saj je vso pozornost posvečala mlajšemu bratu Paulu, pomembnemu katoliškemu pesniku. Camille je s trinajstimi leti oblikovala izdelke iz gline, čez štiri leta pa je odšla v Pariz, kar je bilo za tiste čase nekaj nezaslišanega. Ženskam takrat ni bilo dovoljeno študirati na Šoli lepih umetnosti. Leta 1885 je postala pomočnica Augusta Rodina, kmalu pa tudi njegova tesna sodelavka, muza in ljubica. Ko sta se leta 1898 razšla, je bil to zanjo velik udarec. Odločno je ustvarjala naprej, čeprav bolehna in v stalnih denarnih težavah. Leta 1913 se je njena družina odločila za najenostavnejšo pot in jo poslala v umobolnico. Ves čas je trdila, da ne sodi tja, a je kljub temu ostala zaprta do konca življenja. Pomembno delo kiparke so ponovno odkrili šele v zadnjih letih. Razvila je edinstven kiparski stil. Ustvarjala je predvsem ženske figure, ki izžarevajo popolnost in živahnost. http://shrani.si/f/41/4a/2Sg8kQcQ/prenos-3.jpg

KATHE KOLLWITZ *8. 6. 1867, Konigsberg +22. 4. 1945, Moritzburg pri Dresdnu Kathe Schmidt je študirala na umetnostni šoli za ženske v Berlinu in Munchnu. Leta 1891 se je poročila z revnim zdravnikom Karlom Kollwitzom in se preselila v Berlin. Rodila sta se jima dva sinova. Njen grafični ciklus po drami Tkalci sta Adolf von Menzel in Max Liebermann predlagala za nagrado. Toda cesar Viljem II. se ni mogel odločiti, da bi nagradil žensko in poleg tega še socialno kritično temo. Kathe se je že zgodaj začela zanimati za socializem. Zavzemala se je za revne in zatirane. Realistično, neprizadeto in dinamično je slikala prizore iz vojne, v kateri je moral umreti njen sin Peter. Prve samostojne razstave so ji prinesle slavo. Ponudili so ji mesto učiteljice na umetnostni šoli za ženske. Študijska potovanja so jo vodila v Pariz, Rim in Rusijo. Leta 1919 je postala članica Pruske umetnostne akademije in bila je prva ženska, ki je dobila naziv profesorice. Leta 1928 je postala vodja oddelka za grafiko na Akademiji in leto kasneje za to prejela odlikovanje za zasluge. Njena socialno kritična dela in protifašistični politični plakati pa niso ugajali nacistom, zato je morala zapustiti Akademijo in prepovedali so ji razstavljati. Njene prodorne grafike in plastike pa so ostale. http://shrani.si/f/Y/aB/3SWniYan/prenos-4.jpg

MARIE CURIE *7. 11. 1867, Varšava +4. 7. 1934, Sancellemoz Marja Sklodowska, peti otrok fizika, je najprej študirala naravoslovne vede in delala v Varšavskem naravoslovnem muzeju, preden je leta 1891 dobila manjšo štipendijo za študij na Sorboni v Parizu. Tja je odšla s sestro Bronio, ki je postala zdravnica. Leta 1895 se je poročila s fizikom Pierrom Curiejem, ki je prekinil svoje delo o kristalih, da bi lahko delal skupaj s svojo ženo. Med raziskavo o radioaktivnosti sta odkrila radioaktivna elementa polonij in radij. Za to odkritje sta skupaj s Henrijem Becquerelom leta 1903 prejela Nobelovo nagrado za fiziko. Marie pa je leta 1911 prejela še Nobelovo nagrado za kemijo o raziskavi o radiju. Marijin mož se je smrtno ponesrečil leta 1906 in postala je njegova naslednica ter prva profesorica fizike na Sorboni. Leta 1914 je dobila mesto vodje Inštituta za radij. Med vojno sta s hčerko Irene ustanovili mobilne rentgenske postojanke, Marie pa je še dodatno izobraževala radiologe. Bila je zavzeta raziskovalka in se ni ozirala na znanstvene ustanove. Zaradi dolgoletnega dela z radioaktivnimi elementi je Marie umrla za levkemijo. http://shrani.si/f/3O/dQ/3TKShM0n/prenos-5.jpg

MARIE CURIE *7. 11. 1867, Varšava +4. 7. 1934, Sancellemoz Marja Sklodowska, peti otrok fizika, je najprej študirala naravoslovne vede in delala v Varšavskem naravoslovnem muzeju, preden je leta 1891 dobila manjšo štipendijo za študij na Sorboni v Parizu. Tja je odšla s sestro Bronio, ki je postala zdravnica. Leta 1895 se je poročila s fizikom Pierrom Curiejem, ki je prekinil svoje delo o kristalih, da bi lahko delal skupaj s svojo ženo. Med raziskavo o radioaktivnosti sta odkrila radioaktivna elementa polonij in radij. Za to odkritje sta skupaj s Henrijem Becquerelom leta 1903 prejela Nobelovo nagrado za fiziko. Marie pa je leta 1911 prejela še Nobelovo nagrado za kemijo o raziskavi o radiju. Marijin mož se je smrtno ponesrečil leta 1906 in postala je njegova naslednica ter prva profesorica fizike na Sorboni. Leta 1914 je dobila mesto vodje Inštituta za radij. Med vojno sta s hčerko Irene ustanovili mobilne rentgenske postojanke, Marie pa je še dodatno izobraževala radiologe. Bila je zavzeta raziskovalka in se ni ozirala na znanstvene ustanove. Zaradi dolgoletnega dela z radioaktivnimi elementi je Marie umrla za levkemijo. http://shrani.si/f/3O/dQ/3TKShM0n/prenos-5.jpg

ROZA LUXEMBURG *5. 3. 1871, Zamosz +15. 1. 1919, Berlin Bila je najmlajši otrok židovske trgovske družine. Študirala je filozofijo, pravo in državljanstvo. Politično je bila levo usmerjena. Da bi dobila nemško državljanstvo, se je poročila leta 1898 z Gustavom Lubeckom. Takoj zatem je sama odpotovala v Berlin. Leo Jogiches je postal najpomembnejši moški v njenem življenju. Z njim je želela imeti otroka, a je poklicni revolucionar to odklonil. S svojimi kritičnimi, samozavestnimmi nastopi na strankarskih kongresih pa ni pridobila le novih prijateljstev, temveč je zaradi žalitve njegovega veličanstva pristala v zaporu. Leta 1905 je postala urednica revije Naprej, pogosto potovala in se udeleževala kongresov. Nespoštljivo je napadala Trotzkega in Lenina. Leta 1918 je prisostvovala ustanovitvi revolucionarne organizacije Spartakove zveze, ustanovila je KPD (Komunistična partija Nemčije). S Karlom Liebknechtom sta izdala ilegalna Spartakova pisma. Komaj je prišla iz zapora, so jo obtožili ščuvanja k nespoštovanju zakonov in poskusa veleizdaje. Zagovarjala je revolucijo, vendar je bila odločno proti vojaškim posegom in militarizmu. Po vstaji Spartakovcev, ki je Roza ni odobravala, so jo skupaj s Liebknechtom nezakonito prijeli in odpeljali v hotel Eden. Njega so takoj usmrtili, Rozo pa so označili za cipo, nato se iz nje norčevali, jo mučili do smrti in nazadnje njeno truplo vrgli v kanal. Oficirje so za njihovo početje le milo kaznovali. http://shrani.si/f/3y/nR/2S2qhgdX/images.jpg

SIDONIE GABRIELLE COLETTE *23. 1. 1873, Saint-Sauveur-en-Puisaye/Burgundija +3. 8. 1954, Pariz Srečna mladost na deželi se je končala leta 1903 s poroko z veliko starejšim Henrijem Gauthier-Villardom, ki je kot novinar pisal pod psevdonimom Willy. Ker jima je vedno primanjkovalo denarja, jo je mož spodbujal k pisanju. Očarljivi romani o junakinji Claudine so izhajali pod njegovim imenom. Ker se je Willy spuščal v ljubezenska razmerja, Colette pa si je našla prijateljico, je bila ločitev neizbežna. Napol gola Colette je s pantomimo navdušila v Moulin Rouge, kasneje pa je nastopila v svojem delu Potepuhinja. Leta 1912 se je poročila s Henrijem de Jouvenelom, rodila hčerko Bel-Gazou in se leta 1924 ponovno ločila. Kmalu se je izvedelo, kdo je pravi avtor romanov o Claudine in Colette je pod svojim pravim imenom pisala naprej. Uveljavila se je tudi kot novinarka in napisala libreto za opero. Leta 1925 je spoznala tretjega moža, veliko mlajšega pisatelja Mauricea Goudeketeja. Colette je postala prva ženska članica Academie Goncourt in častne legije. Živela je v Parizu in bila zaradi težkega artritisa priklenjena na invalidski voziček. http://shrani.si/f/U/hU/oMS7Dn6/prenos-6.jpg

TEREZA IZ LISIEUXA *2. 1. 1873, Alencon +30. 9. 1896, Lisieux Tereza Martin je bila deveti otrok iz številne družine. Mati ji je kmalu umrla, zato sta jo vzgajali neka botra in sestra Celine, ki je kasneje šla v samostan. Pobožno dekle je že zgodaj imelo vizije in se je že v šoli odločilo, da bo šlo v samostan, a je morala počakati do sedemnajstega leta. Sestra Tereza otroka Jezusa, kot se je sama imenovala, si je pričela zapisovati svoje spomine, izkušnje in molitve. Hotela je rešiti človeške duše, čeprav je, obolela za tuberkulozo, občasno mislila, da jo je Bog zapustil. S svojo preprosto pobožnostjo je prepričala ljudi. Že leta 1925 so jo proglasili za svetnico in jo določili za zaščitnico univerzalnega poslanstva. Leta 1997 ji je papež podelil častni naziv "cerkveni doktor", ki sta ga dobili le dve ženski: Terezija Avilska in Katarina iz Siene. http://shrani.si/f/3M/QN/4T9gmmAL/prenos-7.jpg

PAULA MODERSOHN-BECKER *8. 2. 1876, Dresden +20. 11. 1907, Worpswede Najprej se je morala na željo staršev izšolati za učiteljico, potem pa je lahko obiskovala tudi londonsko School of Arts in slikarsko šolo Društva berlinskih umetnic. Leta 1897 je prišla v Worpswede in čez dve leti imela prvo samostojno razstavo, ki je doživela neuspeh. Ker se je hotela učiti naprej, je odšla v Pariz in van Gogh in Gaugin sta postala njena vzornika. Po vrnitvi iz Pariza se je leta 1901 poročila s slikarjem Ottom Modersohnom, a sta se kasneje ločila. Paula je bila prva, ki se je odrekla modernizmu. Slikala je pokrajino in ljudi Worpswedeja, tako čutne kot drzne portrete. Umrla je zelo mlada, tri tedne po rojstvu hčerke Mathilde. http://shrani.si/f/Q/JV/4oBh5eRc/prenos-8.jpg

MATA HARI *7. 8. 1876, Leeuwarden/Frizija +15. 10. 1917, Vincennes/Pariz Mladi Margareti Gertrudi Zelle je bilo dolgčas, zato je odgovorila na oglas in se poročila z veliko starejšim stotnikom J. R. MacLeodom. Z njim je odpotovala v nizozemsko Indijo, mu rodila dva otroka, a je zakon propadel. Ko se je vrnila v Evropo, si je želela uspeti kot igralka, a to se je zgodilo šele, ko se je preimenovala v Mata Hari, oko jutranje zarje, in napisala romantično biografijo o posvečeni tempeljski plesalki boga Šive. Plesala je snobom prefinjene pariške družbe, ljubimcev ji ni manjkalo in postala je celo tajna agentka po srečanju s konzulom Cramerjem. Toda agentka H 21 si je izbrala slabo službo, ker so jo povsod prepoznali. A so jo na nekem križarjenju spektakularno aretirali, ker so jo zamenjali za neko drugo vohunko. Spoznala je vodjo protiobveščevalne službe in začela vohuniti tudi zanj, Mato Hari so zasledovali in prestregli informacije o tem, da je dvojna agentka. Leta 1917 so jo v Parizu aretirali. Bila je osumljena vohunstva, a ji krivde niso nikoli dokazali. Toda vojaško sodišče je bilo med vojno neizprosno in Mata Hari se je zmedla in priznala razmerje z vojvodo Cumberlandom. Obsodili so jo na smrt z ustrelitvijo. http://shrani.si/f/1z/jI/3PN36OCq/prenos-9.jpg

GABRIELE MUNTER *19. 2. 1877, Berlin +19. 5. 1962, Murnau Izhajala je iz nemško ameriške trgovske družine. Po začetku šolanja v Društvu berlinskih umetnic leta 1901 je bila sprejeta v razred Vasilija Kandinskega, ki je za Gabriele rekel, da je brezupna in da se je ne da nič naučiti. Kandinski je bil poročen, a se je leta 1903 zaročil z Gabriele in skupaj sta veliko potovala po Evropi. Leta 1909 je kupila jišo v Muranu. Leta 1911 je z Modrim jezdecem pričela novo umetniško gibanje. Razvila je svoj lasten stil, ki je bil bolj figuralen od Kandinskega. Ko je izbruhnila vojna, sta odšla v Švico, Kandinski pa je moral kasneje v Rusijo in v Kopenhagnu sta se ponovno srečala. Kandinski se je medtem ločil in se leta 1917 ponovno poročil z Nino von Andreevski. Gabriele je bila zaradi tega močno prizadeta in nekaj let ni slikala. Šele leta 1927 jo je njen kasnejši mož, filozof in umetnostni zgodovinar Johannes Eicher spodbudil, da je začela ponovno slikati. Ponovno je razstavljala šele leta 1948 in končno so jo začeli ceniti. Svoja dela in slike Kandinskega, ki so bile v njeni lasti, je leta 1957 zapustila Lenbachhausu iz Munchna. http://shrani.si/f/3i/sp/3xrCLM4y/prenos-10.jpg

ISADORA DUNCAN *27. 5. 1878, San Francisco +14. 9. 1927, Nica Odraščala je v času zlate mrzlice v San Franciscu in nato v Chicagu. Oče je bil škotskega porekla in kmalu je izginil, irska mati pa je družino preživljala s poučevanjem klavirja. Isadori je bilo že zgodaj jasno, kaj hoče-plesati. Imela je klasično plesno izobrazbo, a se je zavzemala za prenovo plesa. Zgledovala se je po grškem antičnem skupinskem plesu in razvila je naravni izrazni ples. Njeni nastopi so bili revolucionarni, ker je ob spremljavi klasične glasbe plesala svobodno in čustveno, izvedbo pa tudi psihološko utemeljila. Nastopala je brez hlačnih nogavic in čevljev, nenaličena, golo telo je prekrivala le prosto padajoča obleka. Nastopala je pred sivim ozadjem brez dekoracije. Na svojih gostovanjih je navdušila vse, razen puritanske Amerike. S sestro Elisabeth je ustanovila več plesnih šol. Leta 1922 se je poročila s prav tako ekscentričnim, 18 let mlajšim ruskim pesnikom Sergejem Jeseninom. Dva od njenih otrok sta utonila v avtu, ki je zapeljal v vodo, Jesenin je leto dni po ločitvi naredil samomor, sama pa je umrla, ko se je po nesreči zadavila z lastnim šalom med vožnjo z avtom. http://shrani.si/f/2F/wm/G0TB4gI/prenos-11.jpg (Več o njej: http://www.cvek123.com/isadora-duncan-moje-zivljenje.html Isadora )

LISE MEITNER *7. 11. 1878, Dunaj +27. 10. 1968, Cambridge Konzervativno vzgojena Lise je odraščala na Dunaju, diplomirala kot učiteljica in leta 1905 kot ena prvih študentk naravoslovja promovirala na Dunaju. Odločila se je, da bo študija nadaljevala v Berlinu, a za ženske v tamkajšnjem laboratoriju ni bilo mest. Z Otto Hahnom, ki je že slišal zanjo, sta lahko delala le v majhnem sosednjem prostoru. Raziskovala sta radioaktivne elemente in beta žarke. Objave njenih del in predavanja so v kongresu naletela na velik odmev. Leta 1909 so ženske končno smele na berlinsko univerzo. Od leta 1915-1917 je Lise prostovoljno delala kot sestra za rentgenom pri avstrijski vojski. Militarizacija vojske ji je bila že takrat sumljiva. Branila je Alberta Einsteina pred protižidovsko razpoloženimi nasprotniki. Z Ottom Hahnom je leta 1917 odkrila element proaktinij. Leta 1922 so njena dela o strukturi atoma in sekundarnih beta žarkih javno priznali. Skupaj z Hahnom so jo tudi predlagali za Nobelovo nagrado. Leta 1933 so bili vsi židovski sodelavci odpuščeni, Lise pa so odvzeli pravico do poučevanja. Leta 1938 je pobegnila v Stockholm, a tam so bile možnosti za delo zelo omejene. Dopisovala si je z Hahnom in mu pomagala pri odkritju delitve jedra. Z O. R. Frischem je sooblikovala teoretično razlago atomske bombe, ki so jo kmalu zatem sestavili v Los Alamosu. Kritično je razmišljala o krivdi znanosti in kolegom očitala pasivnost in politično odgovornost. Čeprav so jo po vojni med obiski v Nemčiji svetohlinsko zasipali s častmi, je do smrti ostala na Švedskem. http://shrani.si/f/3q/Ii/1bgGsdrP/prenos.jpg

WILHELMINA, NIZOZEMSKA KRALJICA *31. 8. 1880, Den Haag +28. 11. 1962, Het Loo Ko je leta 1890 umrl Viljem III. Oranski, ki je vladal zvezi med Nizozemsko in Luksemburgom, je zapustil desetletno hčerko. V Luksemburgu, ki ni poznal ženskega nasledstva, je bil njegov naslednik vojvoda Adolf Nassauski, na Nizozemskem pa Wilhelmina, katere skrbništvo je do njene polnoletnosti in kronanja prevzela njena mati. Leta 1898 je sklicala prvo Mednarodno mirovno konferenco v Den Haagu. Dve leti kasneje se je poročila z vojvodo Heinrichom von Mecklenburg-Schwerinom, ki je umrl že leta 1934. Leta 1909 je rodila edino hči, Julijano. V obeh svetovnih vojnah je vztrajala pri politiki nevtralnosti. Trezno je ugotovila, da bi Hitler s kralji verjetno ravnal kot s talci, zato se je odločila za odhod. Ko so leta 1940 nemški vojaki zasedli nizozemsko, je kraljica podprla upor iz Anglije, kamor se je umaknila skupaj z vlado. Njena hči je z družino odšla v Kanado. Marca 1945 se je vrnila na Nizozemsko. Imela je velike zasluge pri demokratizaciji političnih institucij na Nizozemskem, povečala je tudi vlogo monarhije. Njeno vladanje je državo pripeljalo v carinsko skupnost Beneluksa, predstopnjo Evropske skupnosti. V zadnjih letih njenega vladanja je država izgubila kolonije. Leta 1945 je nizozemska Indija, sedaj Indonezija, razglasila neodvisnost. Wilhelmina je bila že dolgo bolna in je leta 1948 prepustila prestol hčerki Julijani, ki je nadaljevala prenovo države. http://shrani.si/f/H/IQ/2ogF0kfD/prenos-1.jpg

ASTA NIELSEN *11. 9. 1881, Kopenhagen +25. 5. 1972, Kopenhagen Obiskovala je igralsko šolo Kraljevega gledališča v Kopenhagnu. Z osemnajstimi leti je rodila nezakonskega otroka, ki ga je vzgajala njena mati. Leta 1910 je v samo osmih dneh posnela svoj prvi film, čeprav je bilo to gledališkim igralcem prepovedano. Film Brezna je bil prava senzacija. Z Urbanom Gadom, režiserjem, ki jo je odkril in se kmalu tudi poročil z njo, je odšla v Berlin. Do leta 1915 sta tam skupaj posnela več filmov. Leta 1914 je na vlaku spoznala drugega moža, švedskega mornariškega oficirja. S Hamletom v ženski izvedbi je leta 1920 poskrbela za pravo senzacijo. Z lastno filmsko družbo pa ni imela sreče. Ker se je počutila kot žrtev spletk, se je umaknila s filmskega prizorišča. Pritoževala se je tudi nad pomanjkljivo kakovostjo novih filmov. Leta 1933 je zapustila Nemčijo in se vrnila v Kopenhagen. Posvetila se je tekstilni umetnosti in napisala spomine. Z 88. leti se je poročila z danskim trgovcem z umetninami, ki je bil verjetno njena edina prava ljubezen. http://shrani.si/f/38/FY/4kac0Mj4/prenos-2.jpg

VIRGINIA WOOLF *25. 1. 1882, London +28. 3. 1941, Rodmell/Sussex Leta 1904 so se bratje in sestre Stephen preselili v Bloomsbury in plaha Virginia je zaživela. Pri bratu so se vsak teden srečevali njegovi literarni prijatelji, tudi Leonard Woolf. Virginia je začela pisati literarne kritike in za žensko prilogo Guardiana. Bolehala je za duševno boleznijo, mogoče je bila to shizofrena psihoza. Danes domnevajo, da jo je njen polbrat zlorabljal. Tudi spolni del zakona ji je predstavljal breme, a je v Leonardu Woolfu, s katerim se je poročila leta 1912, našla razumevajočega moža, ki je edini prenašal njeno labilnost. Po vsakem prihodu iz bolnice ali umobolnice ji je pomagal, da se je spet postavila na noge. Hotela je ustvariti nove oblike in je napisala svoj prvi roman Potovanje ven. Leta 1917 je par kupil tiskarski stroj in prva knjiga v izdaji Hogarth Press, ki sta jo sama postavila, natiskala in zvezala, sta dve zgodbi Leonarda in Virginie, s štirimi lesorezi Dore Carrington. Leonard je bil dober poslovodja, založba je uspešno izdajala prevode ruskih avtorjev in avantgardiste Sveva, Rilkeja, Freuda in T. S. Eliota. S tretjim romanom Jakobova soba je Virginia postala znana. Ob izbruhu 2. svetovne vojne se je preselila v majhno podeželsko hišico Monks House. Na začetku leta 1941 je zaključila Med dejanji in Leonard je opazil, da se zopet bliža kriza. Marca je Virginia odšla iz hiše in se utopila v bližnji rečici. Mož je našel le še njeno poslovilno pismo. Sama sebi je bila uganka, kritiki pa jo uvrščajo med najboljše pisateljice prejšnjega stoletja. http://shrani.si/f/6/10m/4R5mMpmP/prenos-3.jpg

Vse so vitke. Obilnejše ženske si ne zaslužijo omembe v zgodovini?

? Samo iz zadnjih nekaj strani: Colette, Clara Zetkin, Selma Lagerlof, Fanny Hensel, Viktorija, markiza de Pompadour, Katarina II., grofica Dubarry...

* Zakaj mi zadnje nekaj dni skoraj vsak zapis podvoji?!?!?

Prav lepo vitke so vse.