☕ Igor Antič: Titanic-Mit in resnica

-Nastanejo mnoge ladijske družbe, ki so se ukvarjale s tovornimi, poštnimi in predvsem potniškimi prevozi. Največ jih ustanovijo v Angliji in Ameriki, a pomembne družbe so ustanavljali tudi v Italiji, Franciji in Nemčiji.
-Do 1. svetovne vojne je bil ladijski promet nezamenljiv, po 2. svetovni vojni pa se je letalo uveljavilo kot glavno prevozno sredstvo za potnike. Ladijski potniški promet konec 60. let obstane. Nadaljuje in razvija pa se tovorni ladijski promet. Danes (moja opomba: knjiga je izdana l. 1994) po Atlantiku poteka več kot 70% svetovne pomorske trgovine.

-V 30. letih 19. stol. so na vseh morjih kraljevale jadrnice. Parnike z velikimi bočnimi pogonskimi kolesi so najprej uporabljali na ameriških velikih rekah in v Angliji.
-Savannah je bil prvi parnik, ki si je drznil na ocean. Imela je 90 konjskih moči, parni stroj pa je deloval le 4 dni od 26, kar je potrebovala za pot čez Atlantik, ostalo je uporabljala jadra.
http://shrani.si/f/1b/dk/1xesEPIx/savana.png
-Parniki so počasi prevzeli ocean. Niso bili odvisno od vetra in pluli so po voznem redu, kar pa je odtehtalo minuse: okoren in neekonomičen stroj, ki je zavzel veliko prostora.

-L. 1835 Iunius Smith ustanovi družbo British and American Steam Navigation Company. Njena ladja Sirius l. 1838 prva prepluje Atlantik samo s parnim strojem. Trasa med Corkom (takrat Queenstown) in New Yorkom je trajala 20 dni in 2897 morskih milj. Sirius je imel 703 brt prostornine in dvocilindrski parni troj z močjo 320 konjskih sil.
-Parniki počasi prevzemajo "posel" jadrnicam. L. 1863 parniki prepeljejo v Ameriko 45% vseh emigrantov, l. 1866 pa 81%. Parniki so pluli povprečno 16 dni, hitra jadrnica pa ob ugodnih vremenskih pogojih 18 dni.
-Zadnja tovorna ladja z jadri je Atlantik preplula l. 1881.

-L. 1845 Atlantik prepluje prva v celoti iz železa zgrajena ladja. Istega leta Atlantik prepluje parnik, ki ga poganja vijak. L. 1879 se na ladji pojavi električna razsvetljava, malo pred koncem stoletja pa brezžična telegrafska postaja.
-Začeli so uporabljati jeklo namesto železa, kar je zmanjšalo težo za 15%.
-Na prehodu stoletja se pojavi parna turbina, ki porabi manj goriva in razvije več moči v primerjavi s parnim strojem. Čutilo se je tudi manj vibracij.

Pomembnejše ladijske družbe:
-l. 1847 Collins Line
-l. 1850 Iunan Line
-l. 1840 Cunard Line

Cunard Line ustanovi Samuel Cunard. Pod njeno zastavo so plule mnoge znane ladje: Umbria, Mauretania, Lusitania, Queen Mary, Queen Elizabeth. L. 1934 se cunardu pridruži White Star Line. Družba obstaja še danes in njena Queen Elizabeth II. vozi po Atlantiku.

Ja zgodovina plutja preko Atlantika je zanimiva še bolj pa razvoj ladij za taka plutja, danes linijskih potniških ladij ni več vsaj za tako dolge poti ne, če bi hotel pluti vsaj približno tako kot včasih na srečo obstoja možnost s tovornimi ladjami, ker jih ima veliko tudi potniške kabine sicer ne veliko morda 3-5 ampak, če se ti ne mudi in si pripravljen potovati več tednov potem je to prava izbira.

-L. 1869 Thomas H. Ismay, George Fletcher in William Imrie ustanovijo podjetje za prevoz potnikov The Oceanic Steam Navigation Company, ki je postalo znano kot White Star Line. To ime in logotip so odkupili od drugega podjetja, ker je bil tako popularen.
http://shrani.si/f/38/p7/RUPDJo2/wsl.png
-Družba ekskluzivno sodeluje z ladjedelnico Harlend&Wolff v Belfastu na Irskem. Eden njenih ustanoviteljev da vsem ladjam te družbe značilno dolgo in elegantno linijo trupa. Sodelujeta do 1930-ih.

Prva ladja White Star Line: https://en.wikipedia.org/wiki/RMS_Oceanic_(1899) Oceanic
3707 brt prostornine
dolžina 128 m
širina 12 m
166 potnikov v 1. razredu, 1000 potnikov v podpalubju
-Prvič uredijo prostore 1. razreda na sredini ladje, umaknili so jih s krme ter tako zmanjšali hrup in tresljaje.
-Prvič podaljšana streha nadgradenj na zgornjih palubah proti bokom ladje. Nastanejo pokriti hodniki, sprehajališča.
-Prvič tekoča voda v kabinah prvega razreda in zvonec, ki prikliče strežnika.
-V salone so postavili kamine na premog in drva.
-Uredijo tudi kadilnice za gospode in boudoirje za dame.
-Oceanic prvič zapluje proti Ameriki l. 1871, ni bilo hitrostnega rekorda.
-Takrat so ladijske družbe tekmovale v hitrosti in velikosti svojih ladij.

-L. 1873 ladja https://en.wikipedia.org/wiki/RMS_Atlantic Atlantic družbe White Star Line zaide v vihar in nasede na čer. Umre 481 potnikov od 942. Uvedejo preiskavo in nesrečo je spremljala velika medijska pozornost. Mnogi ostro kritizirajo tekmovanje v hitri plovbi čez Atlantik.
-Ugled družbe pade, a hitro dajo v promet dve novi ladji: https://en.wikipedia.org/wiki/HMHS_Britannic Britannic in https://en.wikipedia.org/wiki/SS_Germanic_(1874) Germanic .

Germanic in Britannic:
5000 brt
dolžina 138 m
širina 13 m
220 potnikov 1. razreda
1500 potnikov v podpalubju
15-16 vozlov
Bili sta znani po hitrih vožnjah. Zadnji par ladij pri White Star Line, ki so ju zgradili z mislijo na hitrostni rekord.

-Zgrajeni sta ladji https://en.wikipedia.org/wiki/RMS_Teutonic Teutonic in https://en.wikipedia.org/wiki/RMS_Majestic_(1914) .Majestic v dogovoru z vrhovnim poveljstvom britanske mornarice: v primeru vojne se ju preuredi v pomožni križarki.
dolžina 172m
širina 17m
10. 000 brt
dva tricilindrična parna stroja
17. 000 konjskih sil
20 vozlov
300 potnikov v 1. razredu
175 potnikov v 2. razredu
850 potnikov v podpalubju
Prvič se je pojavil nov razred (2. razred) na račun zmanjšanja podpalubja.

-White Star Line je stremela k čim višji ravni uslug.

-Do leta 1880 so bili Angleži vodilni v strojni opremi, ladjedelništvu in prevozih čez Atlantik, potem prevzame pobudo Nemčija.

1881-1891
število prepeljanih potnikov:
1. Norddeutscher Lloyd 738.688
2. Hamburg-America Linie 525.900
3.White Star Line 371.193
4.Cunard 323.900
Prvi dve sta nemški družbi, drugi dve pa angleški.
Razlogi za preobrat: gospodarska kriza v Angliji in hiter razvoj Nemčije, Nemčija prevaža poleg domačih izseljencev tudi veliko število emigrantov iz srednje in vzhodne Evrope.

-Ladja https://en.wikipedia.org/wiki/SS_Kaiser_Wilhelm_der_Grosse Kaiser Wilhelm der Grosse družbe Norddeutscher Lloyd je bila prva ladja, ki je imela štiri vitke dimnike. z njo se začne doba, v kateri je število dimnikov pomenilo simbol moči in hitrosti ladje. Titanic je imel tudi štiri dimnike, a zadnji je bil le kulisa in je služil napeljavi zračnikov.
-Ta ladja je bila prva čezoceanka, ki je bila opremljena z enostavno postajo za brezžično telegrafijo (domet 60 morskih milj).
-L. 1897 Atlantik prepluje v 5 dneh, 15 urah in 46 minutah - nov hitrostni rekord.

-L. 1901 splavijo https://en.wikipedia.org/wiki/SS_Kronprinz_Wilhelm Kronprinz Wilhelm .
dolžina 202 m
širina 20 m
14.908 brt
1. razred: 593 mest
2. razred: 362 mest
3. razred: 696 mest
Elektrika ni bila le za razsvetljavo, ampak tudi za preproste telefone v 1. razredu, za ventilatorje in električna prižigala za cigare v kadilnicah.

Konec 19. stol. pride do hude konkurence pri prevažanju potnikov čez Atlantik, ker stroški ladij naraščajo, zanimanje za prevoz pa se je zmanjšalo.
-presežek ladijskega prostora zaradi hitre gradnje ladij
-ZDA so občutno zmanjšale število priseljencev, ker so bile potrebe po delovni sili zadovoljene
-gospodarska kriza v ZDA se je začela l. 1897 in se ponovi 1905-1907
-nekatere evropske države omejijo izseljevanje, saj so same potrebovale delovno in vojaško silo

Družba Cunard l. 1903 dobi posojilo za gradnjo dveh ladij ( v primeru vojne sta ladji na razpolago vladi).
https://en.wikipedia.org/wiki/RMS_Lusitania Lusitania in https://sl.wikipedia.org/wiki/RMS_Mauretania_(1906) Mauretania
-Prvi imata parno turbino, prej je bila le na manjših ladjah.
-Prva vožnja je bila l. 1907, takrat sta bili največji na svetu.
32.000 brt
dolžina 232 m
širina 27m
štiri velike parne turbine
78.000 konjskih sil
pri polni obremenitvi sta porabili 1000 ton premoga na dan

Mauretania je postavila rekord, ki je veljal 20 let: l. 1909 je prevozila Atlantik (2784 morskih milj) s povprečno hitrostjo 26,06 vozla v štirih dneh, 10 urah in 51 minutah.

S tema ladjama se začne obdobje "supelinerjev"-čezoceanskih velikank. Pogonske turbine postanejo stalnica, ker zavzamejo manj prostora kot parni stroji in je tako več prostora za potnike in njihovo udobje.

ROJSTVO LADJE

-White Star Line se odloči, da bodo Lusitanii in Mauretanii konkurirali z velikostjo in udobnostjo, ker bi bila hitrejša ladja predraga. L. 1907 se odločijo za gradnjo treh ladij (najprej bi zgradili dvojčici, nato pa bi jima sledila še ena). Plovila naj bi bila za polovico večja kot zadnji dve Cunardovi, a počasnejša-dosegala naj bi le 21-22 vozlov. Imenovala naj bi se https://en.wikipedia.org/wiki/RMS_Olympic Olympic , https://sl.wikipedia.org/wiki/RMS_Titanic Titanic in https://en.wikipedia.org/wiki/HMHS_Britannic Britannic .

-Primerjava med Mauretanio in Olympic:
Mauretania: 31 938 brt 1. & 2. razred: 1035 3. razred: 1300 skupaj: 2335
Olympic: 45 324 brt 1. & 2. razred: 1564 3. razred: 1020 skupaj: 2584
Pozornost načrtovalcev se je usmerila v udobje predvsem premožnejših potnikov.

-Načrtovali so gradnjo dveh ladij istočasno na dveh vzporednih delovnih mestih. Zaradi načrtovane velikosti novih ladij je ladjedelnica podaljšala nasipe in ojačala temelje. Naročili so novo 200-tonsko plavajoče dvigalo za opremljanje ladij. V New Yorku so podaljšali pomole za 30 m.

-Olympic so začeli graditi poleti 1908, Titanic pa marca 1909.
-Titanic so gradili od sredine proti obema koncema. Najprej zgradijo dvojno celično dno, dolgo 245 m - varovanje ladje pred vdorom vode v trup, če z dnom zadene ob podvodno čer.
-Čez pol leta so na postavljeno glavno rebrovje začeli pritrjevati jeklene plošče in jih povezovati z zakovicami-porabili so 1200 ton zakovic. Postopka varjenja v ladjedelništvu takrat še niso poznali. Ko so končali boke ladje, so postavili še premec in krmo.
-Vgradili so 15 prečnih pregrad, ki so ladjo razdelile v 16 za vodo neprepustnih oddelkov. 12 prehodnih odprtin-vrat skozi neprepustne oddelke so lahko elektronsko zapirali s poveljniškega mostu, ostalih 30 pa ročno. Titanic bi še lahko plaval, če bi voda pri premcu vdrla v 3, drugod po ladji pa v dva predelka. Pregrade se niso dvigale do glavne palube (palube C), kjer so se boki ladje končali, temveč se je zadnjih pet in prvi dve dvigali do palube D, ostale pa le do palube E.
-Titanic tudi ni imel vzdolžnih pregrad, kot jih je imela Mauretania (a Mauretania je bila zgrajena po navodilih vojske).
-Od kotlovnice št. 6 (prve v sprednjem delu ladje) do kabin v premcu, kjer je živelo strojno osebje, so zgradili tunel, da kurjači s svojim videzom ne bi motili potnikov. Tunel je bil speljan skozi jeklene pregrade in skozi njega je imela voda ob potopu neovirano pot proti sredini ladje.

Titanic je bil znan kot nepotopljiv. Te besede v javnost nista dala ne ladjedelnica, ne White Star Line, ampak zelo verjetno rumeni tisk. Beseda kot lastnost za to ladjo se je obdržala, čeprav seveda nihče ni mogel (ali hotel) dokazati, da je nepotopljiva. Iz tega razloga, novici, da se je Titanic potopil, sprva nihče ni verjel, niti zaposleni pri White Star Line.

-Trup Titanica je bil končan l. 1910. Vzporedno z gradnjo trupa so izdelovali posamezne dele ladje v proizvodnih obratih: 15 m visoki krmili, dve sidri, parne kotle...
-31. maja 1911 ga spustijo v vodo še neopremljenega, brez jamborov in dimnikov. V 10 mesecih končajo še vgradnjo ostalih naprav in opremijo kabine. 2. aprila 1912 je Titanic dokončno izdelan in pripravljen za preizkusno vožnjo.
-Preizkus se je odvijal na morju pred Belfastom z direktorji, konstruktorji, inženirji in inšpektorji vladnega Urada za industrijo in trgovino na krovu. Preverjali so ali je ladja zgrajena v skladu s predpisi in končali so v pičlih 8 urah, čeprav preizkusi običajno trajajo nekaj dni. Razloga za to se ne ve, verjetno so se pa zanašali na uspešno opravljen preizkus ladje Olympic malo pred Titanicovim in na pogoste preglede posameznih elementov ladje, ki so jih opravljali že med gradnjo.
-Edini preživeli visoki oficir, drugi častnik Charles H. Lightoller je poročal, da so med vajo v vodo spustili le šest čolnov od dvajsetih, pregledali pa so le škripčevje in vrvi. Na čolne so se zanesli, ker naj bi zanje jamčila ladjedelnica. Med nesrečo so čolni zdržali, a v vodo jih niso spuščali polno zasedenih, ker so se bali, da bi se zaradi teže prelomili. Če bi jih med vajo polno obremenili, tega strahu med reševanjem ne bi bilo.
-3. aprila 1912 ladja iz Belfasta pripluje v Southampton, kjer so se vladni nadzorniki izkrcali, Titanic pa so začeli pripravljati na pot čez Atlantik.

Titanic:
268 m dolg
28 m širok
štirje dimniki, dva jambora (na sprednjem je bila na 26 m košara za opazovalca)
46 328 brt
dva štirivaljna parna stroja s trojno ekspanzijo sta gnala levi in desni vijak
ena nizkotlačna parna turbina je gnala srednji vijak
za pot v Ameriko in nazaj so naložili 8500 ton premoga
potovalna hitrost 22 vozlov, max. hitrost 24-25 vozlov
registriran za:
-1. razred: 905 potnikov
-2. razred: 564 potnikov
-3. razred: 1134 potnikov
-944 posadka
podvodni del je bil pobarvan rdeče, nadvodni del črno, nadgradnja je bila bela, dimniki pa rumenorjavi s črno kapo

Titanic razvrščen na https://www.google.si/search?q=titanic+decks&hl=sl&rlz=1T4RNQN_slSI479SI481&biw=1600&bih=698&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=2&ved=0ahUKEwiUoJeJldvPAhXMCsAKHaTuCTsQ_AUIBigB 8 nadstropij oz. palub:
Vrhnja paluba:
-spredaj 110 kv. m velik poveljniški most
- na desni strani: kapitanovo stanovanje, soba za navigacijo in častniške kabine
- na levi strani: soba z zemljevidi, kabina glavnega častnika in prostor z Marconijevo aparaturo za brezžično telegrafijo
-za prvima dvema dimnikoma: promenada za inženirje in potnike 1. razreda
-telovadna dvorana
-krmni del: sprehajališče 2. razreda in kupola zadnjega stopnišča 1. razreda
-stojala s 16 velikimi rešilnimi čolni in štirimi zložljivimi čolni
-antene telegrafske postaje
-štirje dimniki, zadnji le kulisa (modo štirih dimnikov prekine šele nemška Bremen l. 1929, ki je imela dva nizka in široka dimnika)
Bivanje na vrhnji palubi ni bilo prijetno, ker so iz dimnikov padale saje, predvsem pa je stalno pihal veter.

Paluba A:
-v celoti namenjena potnikom 1. razreda
-luksuzne kabine, dnevni salon, čitalnica, salon za kadilce, pokrit palmov vrt
-na obeh straneh pokrit promenadni hodnik z velikimi okni

Paluba B:
-na premcu: zunanji mehanizem za sidrne verige, prednji jambor s košem za opazovalca
-kabine 1. razreda, kuhinja, restavracija, bife, kadilni salon za 2. razred
-okrog odprto sprehajališče s klopmi
-zadnji jambor
-krmni del: vitli za vrvi, odprti poveljniški most, sprehajališča in klopi za 3. razred

Paluba C:
-tukaj se konča nadgradnja in se začnejo boki ladje
-pri kljunu: glavna pogonska naprava za dvigovanje in spuščanje sider, za njo kuhinja in kabine za mornarje, dnevni prostori za kurjače in mazače strojev
-prednji in srednji del: kabine 1. razreda, kopalnice in servisni prostori, pisarna upravitelja ladje, informacijski urad, brivec, ambulanta in pisarne zdravnikov
-zadnji del: knjižnica 2. razreda, kadilnica in dnevni prostori za 3. razred

Paluba D:
-središče družabnega življenja
-premec: bivališča za 108 kurjačev in potnike 3. razreda
-osrednji del: kabine 1. razreda in vhodi za vkrcavanje potnikov prvega razreda z razkošno sprejemnico, jedilnica 1. razreda, kuhinja (skupna za 1. in 2. razred), shrambe, jedilnica 2. razreda
-krma: nekaj kabin 3. razreda

Paluba E:
-premec: skupna ležišča za kurjače in drugo strojno osebje, bivalni prostori 3. razreda in sanitarije
-sredina: skromnejše kabine 1. razreda, glavnina kabin 2. razreda, kabine za posadko
-krma: spalnice 3. razreda

Paluba F:
-sprednji del: kabine 3. razreda
-sredina: zgornji del dvorane z bazenom in turška kopel (tukaj se to razkošje prvič pojavi na ladji), pralnice in sušilnice za perilo, skupna ležišča za strežno osebje, jedilnica 3. razreda, shramba, kuhinja, kabine za inženirje
-zadnji del: skromnejše kabine 2. razreda in ležišča 3. razreda

Paluba G:
-premec: spalnice za strojnike in mazače, skupna ležišča 3. razreda, dvorana za squash
-srednji del: poštni urad, prostor za prtljago 1. razreda, dvorana z bazenom, skladišča premoga
-zadnji del: shrambe, hladilnice, delavnice
-zadnja paluba, kjer so še bivali potniki

Pod palubami:
-strojna ploščad, skladiščni prostor, prostor za prevoz avtomobilov (novost pri ureditvi ladij), kotlovnice, šest prehodov za osebje
-na desni in na levi strani štirivalnji parni stroj, v sredini parna turbina
-generatorji za električno energijo
-zaloga izbranih vin in šampanjca, glavni rezervoarji sladke vode
-krmni del: prostor za tovor, tuneli, v kateri so osi, ki povezujejo pogonske stroje z vijaki


-Kabine in prostori za 3. razred niso bili več nemarni in temni kot še pred kratkim, ampak čisti in prijetni, čeprav skromni.
-Stikov med posameznimi razredi je bilo malo, 3. razred je imel lastno strežno osebje in svojo kuhinjo. Taka ureditev je bila posledica cenovne ločitve na ladji in strogih ameriških predpisov glede izseljencev: 3. razred oz. razred, kjer so potovali izseljenci je moral biti ločen od ostalih, da je bil administrativni postopek pri prihodu v ZDA enostavnejši in preglednejši, želeli so tudi zdravstveni nadzor nad priseljenci.
-Američani so vplivali na evropske ladjarje, da so precej izboljšali potovalne pogoje za revne ljudi. ameriški zakon je zahteval 20% večja bivališča kot pa britanski zakon, White Star Line pa je prostore povečal še nad minimalnimi pogoji ameriških zakonov.

bolimekuraczatitanik

-60% posadke se je ukvarjalo z udobjem potnikov in kulinariko.

Kapitan Edward J. Smith je bil komodor linijske plovbe (najvišja kapitanska čast na potniških ladjah) in je 38 let vodil najrazličnejše ladje družbe White Star Line. Na Titanic so ga prestavili z Olympica, da bi s svojim ugledom dopolnil sijaj prve vožnje. Bil je sposoben mornar, prijazen, dobrodušen z naravno avtoriteto. Posadka ga je imela rada in med potniki je užival spoštovanje (veliko ljudi je med potovanji izbiralo ladje na podlagi tega, kdo je kapitan). Tako ugleden kapitan je bil na poveljniškem mostu zelo malo, v mirnih razmerah so ga nadomestili visoki častniki, on pa je igral skrbnega gostitelja in prirejal svečane večerje "pri kapitanovi mizi".

-V zadnjem trenutku so na željo kapitana Smitha z Olympica premestili H. F. Wilde-a, da bi samo za prvo vožnjo prevzel dolžnosti glavnega častnika (prvega za kapitanom). Imel je najvišjo britansko kapitansko spričevalo Extra Master's Certificate.
-W. M. Murdoch, ki je bil predtem določen za glavnega častnika, je tako zdrsnil na mesto prvega oficirja, njegovo spričevalo pa je bilo za stopnjo nižje kot Wildovo: Ordinary Master's Certificate.
-Drugi častnik je bil Charles H. Lightoller, ki je tudi zdrsnil na nižje mesto zaradi Wildovega prihoda. Imel je Extra Master's Certificate.
-Tretji oficir: Herbert J. Pitman (Ordinary Master's Certificate)
-Četrti oficir: Joseph G. Boxhall (Extra Master's Certificate)
-Peti oficir: Harold G. Lowe (Ordinary Master's Certificate)
-Šesti oficir: James P. Moody (Ordinary Master's Certificate)

-Ekipo pri strojih je vodil glavni inženir Joseph Bell, pomagalo mu je 17 inženirjev asistentov, zraven pa je bilo še 180 mehanikov, električarjev, mazačev in kurjačev.
-V kuhinjah in skladiščih za hrano je delalo več kot 100 oseb. Za udobje v kabinah, čistočo in razne usluge je skrbelo 350 ljudi.
-Z ladijsko telegrafsko postajo sta se ukvarjala glavni telegrafist John "Jack" Phillips in njegov pomočnik Harold Bride. Oba sta bila člana posadke, a ne kot uslužbenca White Star Line, ampak podjetja Marconi.

-Večina mornarjev in strojnega osebja je bila iz Southamptona, ki je tradicionalno dajal veliko pomorščakov za angleške ladje, kuharji in drugi specialisti za kulinariko ter strežno osebje pa je prišlo iz Londona, Bristola in Glasgowa.
-Med posadko je bilo le 23 žensk in zelo malo tujcev, nekaj Nemcev in Italijanov. Natančnih podatkov ni, ker nepopolni seznami zaposlenih ne navajajo narodnosti, zato se lahko samo ugiba po priimkih. Te nejasnosti so vzrok, da so se še dolgo po nesreči nekateri špekulanti skušali izdajati za preživele člane posadke in zaslužiti s svojo zgodbo.

-Del posadke se je vkrcal dobesedno v zadnjem trenutku z Oceanica, ki ga White Star Line ni poslal na pot čez Atlantik, da bi Titanicu zagotovili več potnikov.
-Tik pred odhodom pa je White Star Line morala tudi prekrcati premog z dveh svojih ladij, ker ga je v pristanišču zmanjkalo zaradi stavke rudarjev v Walesu. Skupaj s premogom so na Titanic prišli še trije kurjači.
-Titanicova posadka nabrana z vseh vetrov in ni dobro poznala ladje, ni bila dobro uigrana in ni delovala kot celota. V normalnih razmerah to ni tako pomembno, med nesrečo pa se je to zelo poznalo, ker se posadka ni niti poznala, kaj šele opravila kakšno vajo za primer nezgode. Zato je bilo kljub požrtvovalnosti in junaškim naporom mnogih mornarjev, posebej pa strojnega osebja, ki je večinoma potonilo z ladjo, pri reševanju potnikov veliko zmede, nelogičnih ukrepov in zamud.

NA ODPRTEM MORJU
Načrt Titanicove prve vožnje:

-sreda, 10. april 1912
12.00 odhod iz pristanišča Southampton
16.30 prihod v Cherbourg in prevzem potnikov
20.00 odhod iz Cherbourga

-četrtek, 11. april 1912
10.30 prihod v Cork (tedaj še Queenstown) na Irskem in prevzem potnikov
13.00 odhod iz Corka

-četrtek, 11. april 1912 - torek, 16. april 1912
plovba po odprtem morju proti New Yorku

-torek, 16. april 1912
20.00 predvidoma prihod na mesto za čakanje pred pristaniščem New York

-sreda, 17. 1pril 1912
7.00 prihod v pristanišče New York, privez, iztovarjanje tovora, odhod potnikov z ladje

-četrtek, 18. april 1912 - sobota, 20. april 1912
dopoldne prevzem potnikov, prtljage in pošte
12.00 odhod iz New Yorka

-sobota, 20. april 1912 - četrtek, 25. april 1912
plovba po odprtem morju proti Evropi

-petek, 26. april 1912
7.00 prihod v Southampton, privez, odhod potnikov ter iztovarjanje prtljage in tovora

-Klub občudovanju in pozornosti, ki je je bil deležen med gradnjo, Titanic ni bil dobro zaseden. Iz Corka, ko so se vkrcali zadnji potniki, je ladja izplula z 49,7% praznih postelj. V 1. razredu je bilo 322 potnikov, v 2. razredu 277, v 3. razredu 709, skupaj 1308, med njimi 108 otrok.

Cene vozovnic za eno osebo:
-1. razred: 200-275 ameriških dolarjev
-2. razred: 185-210
-3. razred:35-55
-luksuzni apartmaji: 4350
Drugi telegrafist Harold Bride je zaslužil 20 dolarjev na mesec.

Pa koji kur.c se siliš, vešča??

NABIJ si ti TE štorije na vrata sekreta. Z notranje strani, da nauš imela težav s prebavo...... oz. da ti nau dolgčas med iztrebljanjem!

-Od Corka do New Yorka je 2780 morskih milj oz. 5149 km. Da bi Titanic prišel v New York točno, bi moral pluti s povprečno hitrostjo 21-22 vozlov.
-Vozni red je bil narejen zelo velikopotezno glede na to, da stroji še niso bili utečeni in dobro preizkušeni.
-Titanic na začetku poti sploh ni bil hiter, je pa kapitan hitrost postopoma povečeval. Nikakor pa ni res, kakor so kasneje namigovali, da bi Titanic na svoji prvi vožnji želel doseči hitrostni rekord v plovbi čez Atlantik in da naj bi kapitana silili, naj poveča hitrost. Titanic tudi ob najugodnejših pogojih in max. hitrosti rekorda ne bi mogel preseči.

Atlantske proge za potniški promet so bile natančno določene na podlagi dolgoletnega opazovanja vremena in gibanja ledenih gora. Ladje so plule v zahodno smer, iz Evrope v Ameriko, po višjih progah, nazaj, proti vzhodu pa po 40 milj južnejših progah. V poletno-jesenskem času so proge potekale tako, da so meridian 50 stopinj zahodne dolžine sekale približno na 45 stopinjah severne zemljepisne širine, v zimsko-pomladnem času pa na 42 stopinjah zemljepisne širine.

-V prvih 22 urah je Titanic prevozil 386 morskih milj s povprečno hitrostjo 17,5 vozlov. Skromna hitrost je bila v skladu s pravilom, da je treba nove stroje postopoma obremenjevati.
-Naslednjih 24 ur: 519 morskih milj, 21,6 vozlov
-Naslednjih 24 ur: 546 morskih milj, 22,7 vozlov. To je bila velika hitrost, na zgornji meji njegove potovalne hitrosti. Je bilo pa lepo vreme, morje mirno in odlična vidljivost.
-Ob trku z ledeno goro je ladja zaostajala pol dneva in kapitan je lovil le vozni red.

-Potniki so bili zadovoljni, sploh ker ropota in tresljajev skoraj ni bilo čutiti, zahvaljujoč dobremu načrtovanju Thomasu Andrewsu, 38-letnemu tehničnemu direktorju ladjedelnice Harland&Wolff.

-Med potniki so bili tudi ameriški bogataši John J. Astor, Ben Guggenheim, Hary Widener in Isidor Strauss, predsednik družbe White Star Line Bruce Ismay, ameriški slikar Francis Davis Millet, angleški publicist William T. Stead, ameriški major Arcie Butt in John B. Thayer, ameriški poslovnež, nekaj grofic, polkovnikov, novinarjev, teniški as Karl Behr...
-V drugem razredu so se v glavnem znašli potniki, ki so že kupili vozovnice za 1. razred za druge ladje White Star Line, a so bile vožnje odpovedane in poslovneži.
-V tretjem razredu, ki je bil najbolje zaseden (70%), so potovali skoraj samo izseljenci: Angleži, Irci, Francozi, Hrvati, Poljaki, Italijani, Skandinavci. Presenetljivo veliko jih je bilo tudi iz Bližnjega in Daljnega Vzhoda.

-Tedanje telegrafske naprave so imele doseg okoli 400 km, tako da so ladje morale sporočilo oddati do druge ladje, ki je bila v dosegu, ta do tretje..., dokler sporočilo ni prišlo do kopnega. Temu so rekli relejna pot in telegrafisti (vključno s Phillipsom in Brideom) so poleg svojega dela (tudi oddajanje sporočil potnikov), morali opravljati tudi te posredniške usluge.
-Brezžično telegrafijo je patentiral Guglielmo Marconi l. 1896. Štiri leta kasneje je ustanovil svoje podjetje, s katerim je na ladje začel uvajati svoj izum. Bil je prvi in želel si je popoln monopol. L. 1910 je bilo po svetu 1300 postaj, skoraj 90% Marconijevih. Na ladjah telegrafi niso bili obvezni, zato je od 23.000 registriranih parnikov, le-tega imelo le 1000.
-"Marconisti", uslužbenci Marconijeve družbe, so bili dogovorjeni, da ne bodo posredovali sporočil, ki bi jih pošiljale konkurenčne družbe, razen v primeru nevarnosti.
-Takrat ni bilo enotnega znaka za klic na pomoč. Marconi je uveljavljal "svoj" znak CQD. Po eni razlagi naj bi pomenil "come quickly danger", v resnici pa je bil sestavljen iz splošnega pozivnega znaka CQ in dodatka D ("danger"). Uporabljal se je tudi znak SOS, ki pa ni pomenil "save our souls", ampak so ga začeli uporabljati, ker je bil enostaven in hitro zapomnljiv: tri pikice, tri črtice, tri pikice. Istočasno so uporabljali tudi znak NC, ki so ga uporabljali telegrafisti ameriške družbe De Forest.
-L.1912 še niso razumeli, kako je lahko telegraf življenjsko pomemben. Na večini ladij telegrafist ni delal 24 ur na dan in veliko dela so imeli s sporočili potnikov. Jack Phillips in Harold Bride sta se na Titanicu čez dan menjavala, ponoči pa je eden od njiju dežural. Vesti praviloma takrat ni bilo.

-V kotlovnicah se delo ni nikoli ustavilo. Delavci so med delom morali uživati redko, slano kosmičevo kašo, da so nadomestili izgubljeno tekočino in sol. Tam je bilo 40-50 stopinj in pogosti so bili vročinski udari, težave s srcem in omedlevice. Najtežje delo v zgodovini ladij se je končalo na začetku 1920., ko so na ladje začeli uvajati nafto.

LEDENA GORA
-Vsako leto z Grenlandije priplava 15.000 ledenih gor. Razmerje med nadvodnim delom in podvodnim je 1:7.
-Med leti 1860 in 1912 je v Atlantiku v ledene gore trčilo 63 ladij, od tega se jih je 18 potopilo. L. 1912 je bilo neobičajno veliko ledenih gor.
-Da ne bi trčili v ledene gore, se nekateri zanašajo na nenadno ohladitev ozračja ali večje skupine ptičev in tjulnjev. V močnem deževju ali megli so ledene gore iskali z zvočnimi signali-poslušali so morebiten odboj zvočnih valov od gora.
-Na začetku stoletja so morale ladje začeti poročati o videnih ledenih gorah Hidrografskemu uradu v New Yorku ali Hamburgu, vendar je bilo takrat to še zelo nezanesljivo, ker večina ladij še ni imela telegrafov.
-Za "obrambo" pred ledenimi gorami so ladjam pri gradnji zgostili rebra pri premcu in zgradili kolizijske pregrade-močna stena v prvi tretjini ladje pravokotno na smer ladje. To je bila zaščita pri čelnem trčenju. Nobena velika ladja (tudi Titanic ne) ni imela kolizijske pregrade, zanašali so se na dvojno celično dno (trk ob čeri na dnu) in prečne pregrade (zajezitev vode ob vdoru vode v trup).
-Titanic je imel po zakonu dovolj čolnov. Takrat so morale vse ladje nad 10.000 brti prostornine imeti 16 čolnov. Titanic je imel še 4 dodatne.

Lepo si se opisala, zdaj pa izgini iz tujih tem, 🤐.

-Na Titanicu so usodno noč vedeli za ledene gore. Pluli so na območju ledenih gor in Phillips je dobival opozorila z drugih ladij. Popoldne in zvečer so opozorilo poslale ladje Caronia, Baltic, America, Californian in Mesaba. Ker pa so "marconisti delovali samostojno (niso bili odgovorni kapitanu ladje), so lahko sporočila na most pošiljali po lastnem navdihu.
-Popoldne se je telegraf pokvaril in telegrafista sta več ur popravljala napravo, zato sta bila v zamudi s sporočili potnikov in z relejnimi vestmi. Phillips tako na most ni podal sporočila o ledenih gorah z Americe (ker je bila to "le" relejna vest) in Mesabe, (ker je predtem že oddal sporočilo z Californiana).
-Okrog enajste ure zvečer Californian želi sporočiti še eno vest o ledenih gorah, a ga utrujeni in z delom zasuti Phillips nahruli.
-Kapitan je imel v rokah opozorila z vseh ostalih ladij, a hitrosti ni zmanjšal.

-V košu na jmboru straži Frederick Fleet in njegov pomočnik Reginald Lee. Imata telefonsko zvezo s poveljniškim mostom in alarmni zvonec. ni pa bilo daljnogleda. Lightholler na kasneje na zaslišanju pojasni, da ga je Fleet v Southamptonu prosil zanj, a mu ga ni dal. Daljnoglede so imeli od Belfasta do Southamptona, potem so jih pa spravili na poveljniški most. V zagovor pove, da na mostu on sam in ostali častniki vedno opazujejo morje, ker se ne zanašajo na opazovalce, a ledeno goro je opazil prav opazovalec.
-23.39: Fleet opazi ledeno goro. Trikrat je pozvonil in javil na most. Javi se šesti oficir Moody, ta sporoči prvemu častniku Murdochu, ki takoj javi po strojnem telegrafu, da naj gre ladja z vso hitrostjo nazaj, krmarju Robertu Hitcensu pa naroči obrat v levo. Ko je ladja začela zavijati levo, so krmilo obrnili na desno. To so bili manevri za zmanjšanje hitrosti, z obratom na levo so hoteli premec umakniti ledeni gori, z obratom na desno pa še srednji del ladje in krmo. Ta manever je bil napačen in v nasprotju s takratnimi priporočili: Morali bi pospešiti in zaviti, če pa je ladja preblizu gori pa se je bolje zaleteti čelno, kot izpostaviti bok ladje.
-Ob sunku Murdoch takoj zapre neprepustne pregrade.
-Še danes se ne ve, kakšna poškodba se je zgodila ob trku. Takrat so predvidevali, da je gora naredila 90 m dolgo raztrganino, novejše raziskave pa pravijo, da je led naredil luknje pri zakovicah, ker so zaradi pritiska popustile. Zanesljivo pa je, da so luknje v petih oddelkih in nekaj vdrtin v 6. oddelku, kar znaša 74-76 m.
-Andrews kapitanu Smithu pove, da bo Titanic neizogibno potonil.
-0.00: Vdrlo je že 3.000 ton vode, a še vedno ni bilo alarma in navodil. Tudi telegrafista še nista klical na pomoč. edtem ko smith govori z Andrewsom, so častniki čakali na navodila.
-0.20 Smith ukaže pripravljanje čolnov, vendar le kot varnostni ukrep, ker ni neposredne nevarnosti. Phillipsu naroči oddajanje prošenj na pomoč.