-Dve uri po prejemu klica na pomoč Dean kapitanu pove, da so pripravljeni na sprejem brodolomcev.
-2.40 Na Carpathii opazijo zeleni sij. Upajo, da je Titanic, a je le Boxhall spuščal rakete s čolna.
-Drugi častnik Bissett opozori na več ledenih gor. Kapitan ne zmanjša hitrosti, ampak večkrat sunkovito obrne ladjo, s čimer se izogne goram. To je bilo zelo pogumno dejanje, saj je s tem ogrozil svojo ladjo in tudi potnike s Titanica.
-3.15 Vidijo jamborne luči in rdečo bočno luč neke ladje. Izstrelijo tri rakete, a ni odgovora. Ta ladja je bila verjetno Californian.
-3.35 Pridejo na označen kraj in z grozo ugotovijo, da se je Titanic potopil. Kraj preiskujejo.
-4.00 Opazijo zeleno Boxhallovo raketo.
-4.10 Boxhallov čoln se prisloni ob bok Carpathie.
-2.40 Na Carpathii opazijo zeleni sij. Upajo, da je Titanic, a je le Boxhall spuščal rakete s čolna.
-Drugi častnik Bissett opozori na več ledenih gor. Kapitan ne zmanjša hitrosti, ampak večkrat sunkovito obrne ladjo, s čimer se izogne goram. To je bilo zelo pogumno dejanje, saj je s tem ogrozil svojo ladjo in tudi potnike s Titanica.
-3.15 Vidijo jamborne luči in rdečo bočno luč neke ladje. Izstrelijo tri rakete, a ni odgovora. Ta ladja je bila verjetno Californian.
-3.35 Pridejo na označen kraj in z grozo ugotovijo, da se je Titanic potopil. Kraj preiskujejo.
-4.00 Opazijo zeleno Boxhallovo raketo.
-4.10 Boxhallov čoln se prisloni ob bok Carpathie.
0
-Carpathia spusti zastavo na pol droga in pomaga preživelim.
-Kmalu se zdani in 4 milje naokoli vidijo ostale čolne in ogromno ledenih gor. Najvišje so visoke tudi po 100 m.
-Nekaj brodolomcev se je na C. povzpelo po lestvah, ostale pa so s čolni vred dvignili na krov. Na palubi so jim dali nove obleke, premočeno dali sušit, jih ogrnili in jim dali čaj.
-Bride se je z zadnjimi močmi povzpel na krov in omedlel. Ko se zbudi, ima noge obvezane zaradi ozeblin, in takoj odide Cottamu pomagat pri telegrafu.
-8.30 Reševanje se zaključi, ko je zadnji čoln na krovu.
-Duhovnik v salonu bere mašo v spomin na umrle in v zahvalo za rešene.
-Rostrom še nekaj časa kroži z ladjo in išče preživele, a jih ni bilo. Iskanje nato prepusti Californian.
-Carpathia odpluje proti New Yorku. Bližje je Halifax na Novi Škotski, a tista pot je precej nevarnejša, ker je več ledu.
-Kmalu se zdani in 4 milje naokoli vidijo ostale čolne in ogromno ledenih gor. Najvišje so visoke tudi po 100 m.
-Nekaj brodolomcev se je na C. povzpelo po lestvah, ostale pa so s čolni vred dvignili na krov. Na palubi so jim dali nove obleke, premočeno dali sušit, jih ogrnili in jim dali čaj.
-Bride se je z zadnjimi močmi povzpel na krov in omedlel. Ko se zbudi, ima noge obvezane zaradi ozeblin, in takoj odide Cottamu pomagat pri telegrafu.
-8.30 Reševanje se zaključi, ko je zadnji čoln na krovu.
-Duhovnik v salonu bere mašo v spomin na umrle in v zahvalo za rešene.
-Rostrom še nekaj časa kroži z ladjo in išče preživele, a jih ni bilo. Iskanje nato prepusti Californian.
-Carpathia odpluje proti New Yorku. Bližje je Halifax na Novi Škotski, a tista pot je precej nevarnejša, ker je več ledu.
0
-15. aprila opravijo pogrebno slovesnost na ladji. V vodo spustijo osem umrlih brodolomcev, štirje so umrli na čolnih, štirje pa na Carpathii.
-Bruce Ismay je bil v šoku. Zapre se v sobo in se iz nje ne premakne do New Yorka. Zdravniki so mu dajali zdravila za prisebnost. Kasneje na zaslišanju ne pove nič bistvenega, drugi ga branijo, a senca nad njegovimi dejanji ostaja. Kariero v ladjedelništvu s Titanicom zaključi, a je bil še v nekaj odborih, vendar brez volje do dela. Umakne se na Irsko, kjer ostanek življenja preživi precej osamljeno.
-Na Titanicu sta potovali tudi dve deklici-sestri. Stricu in teti na sta poslali telegram na Carpathio o čudovitem potovanju z ladjo. Starejša zakonca sta nočne dogodke prespala in se zjutraj presenečena zbudila, ko sta na vrata potrkali nečakinji.
-Spiski rešenih zardi razburjenja niso bili točni. Vsak preživeli je lahko tudi poslal telegram, a jih večina ni prispela na cilj. V zmedi so rešene razglasili za umrle in obratno.
-Med preživelimi nihče ni resno zbolel. Precej je bilo ozeblin, nekaj manjših ran in prask, ter nekaj ljudi z vročino. Ni pa bilo hujših bolezni, histeričnih izpadov ali blaznosti, kot so poročali časopisi. Kapitan Rostrom je preživele pohvalil, da so bili vzorni, mirni in ubogali povelja.
-Bruce Ismay je bil v šoku. Zapre se v sobo in se iz nje ne premakne do New Yorka. Zdravniki so mu dajali zdravila za prisebnost. Kasneje na zaslišanju ne pove nič bistvenega, drugi ga branijo, a senca nad njegovimi dejanji ostaja. Kariero v ladjedelništvu s Titanicom zaključi, a je bil še v nekaj odborih, vendar brez volje do dela. Umakne se na Irsko, kjer ostanek življenja preživi precej osamljeno.
-Na Titanicu sta potovali tudi dve deklici-sestri. Stricu in teti na sta poslali telegram na Carpathio o čudovitem potovanju z ladjo. Starejša zakonca sta nočne dogodke prespala in se zjutraj presenečena zbudila, ko sta na vrata potrkali nečakinji.
-Spiski rešenih zardi razburjenja niso bili točni. Vsak preživeli je lahko tudi poslal telegram, a jih večina ni prispela na cilj. V zmedi so rešene razglasili za umrle in obratno.
-Med preživelimi nihče ni resno zbolel. Precej je bilo ozeblin, nekaj manjših ran in prask, ter nekaj ljudi z vročino. Ni pa bilo hujših bolezni, histeričnih izpadov ali blaznosti, kot so poročali časopisi. Kapitan Rostrom je preživele pohvalil, da so bili vzorni, mirni in ubogali povelja.
0
-Prvo poročilo, ki seznani svet z nesrečo Titanica, prispe v NY 15. aprila ob 1.20 zjutraj. Vest je šla čez nekaj relejnih postaj in sporoča le to, da je Titanic doživel nesrečo.
-New York Times zjutraj objavi, da je T. zadel ob ledeno goro, da se potaplja s premcem in da so vse ženske v čolnih.
-Bruce Ismay 15. aprila zjutraj sporoči, da se je T. potopil in da je veliko žrtev. Telegram prispe v NY šele čez dva dni.
-Za pozno Ismayevo vest Marconijeva družba obtoži Rostroma, ker naj bi prepovedal oddajanje. To je skrajno neverjetno glede na njegovo prejšnje obnašanje in tudi nihče na ladji tega ni potrdil. Rostrom kasneje pojasni, da ni nikoli oviral oddajanja, prepovedal je le nadaljnje obveščanje tiska (en telegram so tisku poslali).
-Cottam se je zaradi zamude Ismayeve vesti branil tako, da uradne vesti nikoli ne gredo preko drugih ladij, kar ni res. Dogovorjeni so bili, da se vesti v primeru nesreče oddajajo ne glede na ladijsko družbo.
-Marconi in NY Times naj bi imela tajni dogovor, da bo Times prvi sporočal vesti o Titanicu. Ni jasno, kaj naj bi Times imel od tega, ker je svet že 16. aprila vedel, da je Titanic potonil. V javnost sta prišla dva telegrama, kjer je Marconijeva družba Cottamu naročala, naj bo tiho v zameno za denar. S tem je bila verjetno mišljena njegova zgodba, da jo bo kasneje lahko prodal, on pa je narobe razumel in namerno zadrževal vse vesti o Titanicu.
-Marconi je na zaslišanju zanikal, da je prepovedal oddajo telegramov.
-Po T. nesreči se je dvignila prodaja telegrafov.
-18. aprila Ismay pošlje tri telegrame Philipu Franklinu (vodja NY urada), kjer z vsakim telegramom bolj izraža nujo, da naj bi se on in posadka takoj po pristanku Carpathie vkrcali na ladjo Cedric in odpluli nazaj proti Evropi. Cedric naj tudi zadržijo, če je potrebno. To se ni zgodilo, ker je moral Ismay z vso posadko sodelovati v preiskavi nesreče Titanica.
-White Star Line je prekinila pogodbe z vsemi zaposlenimi na Titanicu, ko se je le-ta potopil (logično, saj niso mogli služiti na potopljeni ladji). Družinam preminulih niso izkazali nobene pomoči ali jih dali nadomestila. Nihče izmed preživelih častnikov ni pri tej družbi dobil samostojnega poveljstva, ker so se bali vraževerja.
-New York Times zjutraj objavi, da je T. zadel ob ledeno goro, da se potaplja s premcem in da so vse ženske v čolnih.
-Bruce Ismay 15. aprila zjutraj sporoči, da se je T. potopil in da je veliko žrtev. Telegram prispe v NY šele čez dva dni.
-Za pozno Ismayevo vest Marconijeva družba obtoži Rostroma, ker naj bi prepovedal oddajanje. To je skrajno neverjetno glede na njegovo prejšnje obnašanje in tudi nihče na ladji tega ni potrdil. Rostrom kasneje pojasni, da ni nikoli oviral oddajanja, prepovedal je le nadaljnje obveščanje tiska (en telegram so tisku poslali).
-Cottam se je zaradi zamude Ismayeve vesti branil tako, da uradne vesti nikoli ne gredo preko drugih ladij, kar ni res. Dogovorjeni so bili, da se vesti v primeru nesreče oddajajo ne glede na ladijsko družbo.
-Marconi in NY Times naj bi imela tajni dogovor, da bo Times prvi sporočal vesti o Titanicu. Ni jasno, kaj naj bi Times imel od tega, ker je svet že 16. aprila vedel, da je Titanic potonil. V javnost sta prišla dva telegrama, kjer je Marconijeva družba Cottamu naročala, naj bo tiho v zameno za denar. S tem je bila verjetno mišljena njegova zgodba, da jo bo kasneje lahko prodal, on pa je narobe razumel in namerno zadrževal vse vesti o Titanicu.
-Marconi je na zaslišanju zanikal, da je prepovedal oddajo telegramov.
-Po T. nesreči se je dvignila prodaja telegrafov.
-18. aprila Ismay pošlje tri telegrame Philipu Franklinu (vodja NY urada), kjer z vsakim telegramom bolj izraža nujo, da naj bi se on in posadka takoj po pristanku Carpathie vkrcali na ladjo Cedric in odpluli nazaj proti Evropi. Cedric naj tudi zadržijo, če je potrebno. To se ni zgodilo, ker je moral Ismay z vso posadko sodelovati v preiskavi nesreče Titanica.
-White Star Line je prekinila pogodbe z vsemi zaposlenimi na Titanicu, ko se je le-ta potopil (logično, saj niso mogli služiti na potopljeni ladji). Družinam preminulih niso izkazali nobene pomoči ali jih dali nadomestila. Nihče izmed preživelih častnikov ni pri tej družbi dobil samostojnega poveljstva, ker so se bali vraževerja.
0
-V NY so se pripravili na prihod Carpathie: ogradili so Cunardov pomol, okrepili policijske sile in omejili število novinarjev.
-Nemško, švedsko, judovsko, irsko in italijansko združenje priseljencev je ponudilo pomoč, prav tako organizacije Rdečega križa, dobrodelne ustanove in bolnišnice.
-Rostrom je častnikom naročil, naj pazijo, da novinarji na splezajo na ladjo.
-Nemško, švedsko, judovsko, irsko in italijansko združenje priseljencev je ponudilo pomoč, prav tako organizacije Rdečega križa, dobrodelne ustanove in bolnišnice.
-Rostrom je častnikom naročil, naj pazijo, da novinarji na splezajo na ladjo.
0
RAZBURJENJE
-15. aprila zjutraj v NY prispe vest o nesreči Titanica. Urednik The New York Timesa se drzno odloči (glede na to, da je T. nehal oddajati), da bo na naslovnico napisal, da se je T. potopil.
-15. april 10.00 Vest o potopitvi se razširi. Philip Franklin izjavi, da se T. ni potopil, da ni potrebno skrbeti, ker je nepotopljiv. Oddajati je pa prenehal verjetno zato, ker se je telegraf pokvaril.
-12.00 V javnost pride vest, da so vsi T. potniki na varnem, Virginian pa Titanic vleče proti Halifaxu. Proti Halifaxu so poslali poseben vlak s sorodniki in prijatelji potnikov, prav tako je na vlaku bilo ogromno število novinarjev.
-Vsi časopisi (razen The New York Timesa) objavijo, da je Titanic v Halifaxu in da so vsi potniki rešeni.
-15. aprila zjutraj v NY prispe vest o nesreči Titanica. Urednik The New York Timesa se drzno odloči (glede na to, da je T. nehal oddajati), da bo na naslovnico napisal, da se je T. potopil.
-15. april 10.00 Vest o potopitvi se razširi. Philip Franklin izjavi, da se T. ni potopil, da ni potrebno skrbeti, ker je nepotopljiv. Oddajati je pa prenehal verjetno zato, ker se je telegraf pokvaril.
-12.00 V javnost pride vest, da so vsi T. potniki na varnem, Virginian pa Titanic vleče proti Halifaxu. Proti Halifaxu so poslali poseben vlak s sorodniki in prijatelji potnikov, prav tako je na vlaku bilo ogromno število novinarjev.
-Vsi časopisi (razen The New York Timesa) objavijo, da je Titanic v Halifaxu in da so vsi potniki rešeni.
0
-14.00 V javnost pride novica, da so potniki na Carpathii in Parisian, Virginian vleče Titanic. Vlak, ki je prej potoval proti Halifaxu, se preusmeri nazaj v New York. Bilo je precej nezadovoljstva, a bili so srečni, ker so novico jemali kot potrditev, da so vsi potniki rešeni.
-16.45 Amaterski telegrafist prestreže novico, da se je T. potopil ob 0.47 po NY času, 675 potnikov pa je na Carpathii.
-Ljudje so zbegani, jezni in začnejo oblegati družbo White Star Line. Franklin je vse do večera zanikal, ker ni mogel verjeti, da se je T. potopil. Čakal je tudi novice s Parisian in Virginian. Okoli polnoči se zlomi in prizna, da natančnih podatkov ne pozna in da je mislil, da je T. nepotopljiv.
-16.45 Amaterski telegrafist prestreže novico, da se je T. potopil ob 0.47 po NY času, 675 potnikov pa je na Carpathii.
-Ljudje so zbegani, jezni in začnejo oblegati družbo White Star Line. Franklin je vse do večera zanikal, ker ni mogel verjeti, da se je T. potopil. Čakal je tudi novice s Parisian in Virginian. Okoli polnoči se zlomi in prizna, da natančnih podatkov ne pozna in da je mislil, da je T. nepotopljiv.
0
-16. april The NY Times objavi, da se je T. potopil štiri ure po trku z ledeno goro, Carpathia pa je rešila 866 ljudi. Podobno objavijo tudi ostali časopisi.
-V Angliji so še posebej prizadeti. Vsa posadka in veliko potnikov je bilo angleških.
-Ljudje se sprašujejo, kdo je dal v javnost tako zavajajoče in neresnične podatke. Množice oblegajo urade družbe Cunard Line (Carpathia je njihova last) v želji po kakršnikoli novici o preživelih. Natančnega seznama do pristanka Carpathie ni bilo, številke preživelih so pa zelo variirale. Cunard je Carpathio večkrat poklical, a je bil njen telegraf prešibek, da bi jih slišala.
-Predsednik ZDA William H. Taft je poslal dve izvidniški križarki, da bi poiskali morebitne preživele in trupla. Predsednik je bil v strahu tudi za svojim dobrim prijateljem Archijem Buttom. Križarki naj bi območje nesreče prečesali in pridobili podatke o preživelih s Carpathie.
-17. april Olympic sporoči, da na Virginian ni nikogar s Titanica. Kmalu to potrdita tudi Vrginian in Parisian. Prišli sta prepozno, da bi lahko rešili kogarkoli.
-Veliko neresničnih vesti so prispevali amaterski telegrafisti. Oblasti so jim poskušale prepovedati njihovo poslušanje in širjenje informacij, a jim ni uspelo, ker ni bilo nikakršnega zakona o tem.
-V Angliji so še posebej prizadeti. Vsa posadka in veliko potnikov je bilo angleških.
-Ljudje se sprašujejo, kdo je dal v javnost tako zavajajoče in neresnične podatke. Množice oblegajo urade družbe Cunard Line (Carpathia je njihova last) v želji po kakršnikoli novici o preživelih. Natančnega seznama do pristanka Carpathie ni bilo, številke preživelih so pa zelo variirale. Cunard je Carpathio večkrat poklical, a je bil njen telegraf prešibek, da bi jih slišala.
-Predsednik ZDA William H. Taft je poslal dve izvidniški križarki, da bi poiskali morebitne preživele in trupla. Predsednik je bil v strahu tudi za svojim dobrim prijateljem Archijem Buttom. Križarki naj bi območje nesreče prečesali in pridobili podatke o preživelih s Carpathie.
-17. april Olympic sporoči, da na Virginian ni nikogar s Titanica. Kmalu to potrdita tudi Vrginian in Parisian. Prišli sta prepozno, da bi lahko rešili kogarkoli.
-Veliko neresničnih vesti so prispevali amaterski telegrafisti. Oblasti so jim poskušale prepovedati njihovo poslušanje in širjenje informacij, a jim ni uspelo, ker ni bilo nikakršnega zakona o tem.
0
Novinarji so začeli zbirati podatke o Titanicu. Oglasilo se je veliko strokovnjakov (inženirjev, konstruktorjev ladij, tudi ameriški admiral), ki so opozarjali na pomanjkljivosti še pred Titanicovo plovbo, a jih nihče ni poslušal. Za nesrečo so krivili:
-Titanicova hitrost: Čeprav je kapitan vedel za ledene gore, hitrosti ladje ni zmanjšal. Ker je bila hitrost tako velika in se je "nepotopljiva" ladja potopila, jo je morala gora poškodovati od premca do krme.
-Premalo rešilnih čolnov: Isti, ki pred plovbo niso poslušali kritikov, ki so opozarjali na pomanjkanje čolnov, so zdaj krivili za le-to grabežljivost družbe White Star Line. Tudi kapitan Smith in eden izmed glavnih direktorjev ladjedelnice Harland&Wolff sta bila zaskrbljena glede števila rešilnih čolnov, a ukrepala nista.
-Glavni krivec je bil Bruce Ismay. Kasneje se je branil, da je bila ladja zgrajena v skladu s predpisi in se ne bi potopila, če bi se v goro zaletela s premcem. Tako je krivdo priročno prevalil na preminulega prvega častnika Murdocha.
-Kriv naj bi bil tudi za veliko hitrost ladje. Ljudje niso razumeli, zakaj kapitan kljub opozorilom o ledenih gorah ni zmanjšal hitrosti, zato so morali nekoga obtožiti za to, in to ne priljubljenega in dobrega pomorščaka. Takrat je bila navada kapitanov, da so v jasni noči, ko je bila vidljivost izvrstna in morje mirno (kot je bilo 14. aprila), pluli z veliko hitrostjo. Ismay je na zaslišanju zanikal, da bi kadarkoli imel s kapitanom pogovor o hitrosti Titanica. Četudi bi ga imel, ga kapitan ne bi ubogal, ker na ladji kapitan ne posluša navodil nikogar, niti predsednikov družb ne.
-Ismaya so krivili tudi za preprečitev oddajanja telegramov s Carpathie.
-Titanicova hitrost: Čeprav je kapitan vedel za ledene gore, hitrosti ladje ni zmanjšal. Ker je bila hitrost tako velika in se je "nepotopljiva" ladja potopila, jo je morala gora poškodovati od premca do krme.
-Premalo rešilnih čolnov: Isti, ki pred plovbo niso poslušali kritikov, ki so opozarjali na pomanjkanje čolnov, so zdaj krivili za le-to grabežljivost družbe White Star Line. Tudi kapitan Smith in eden izmed glavnih direktorjev ladjedelnice Harland&Wolff sta bila zaskrbljena glede števila rešilnih čolnov, a ukrepala nista.
-Glavni krivec je bil Bruce Ismay. Kasneje se je branil, da je bila ladja zgrajena v skladu s predpisi in se ne bi potopila, če bi se v goro zaletela s premcem. Tako je krivdo priročno prevalil na preminulega prvega častnika Murdocha.
-Kriv naj bi bil tudi za veliko hitrost ladje. Ljudje niso razumeli, zakaj kapitan kljub opozorilom o ledenih gorah ni zmanjšal hitrosti, zato so morali nekoga obtožiti za to, in to ne priljubljenega in dobrega pomorščaka. Takrat je bila navada kapitanov, da so v jasni noči, ko je bila vidljivost izvrstna in morje mirno (kot je bilo 14. aprila), pluli z veliko hitrostjo. Ismay je na zaslišanju zanikal, da bi kadarkoli imel s kapitanom pogovor o hitrosti Titanica. Četudi bi ga imel, ga kapitan ne bi ubogal, ker na ladji kapitan ne posluša navodil nikogar, niti predsednikov družb ne.
-Ismaya so krivili tudi za preprečitev oddajanja telegramov s Carpathie.
0
-18. aprila zvečer na Cunardovem pomolu čaka 40.000 ljudi. V prvih vrstah po abecednem vrstnem redu čakajo sorodniki in prijatelji potnikov na Titanicu, bilo pa je tudi ogromno število novinarjev in fotoreporterjev. The New York Times je najel celo nadstropje v bližnjem hotelu, kamor so kurirji hiteli prinašati novice s pomola. Veliko časopisnih hiš je tudi najelo čolne.
-Ko se na obzorju prikaže Carpathia, so čolni z novinarji odhiteli proti njej. Z različnimi zvijačami so novinarji želeli na krov, a jim kapitan ni dovolil. Na palubo je uspelo priti samo enemu novinarju, a je moral kapitanu svečano obljubiti, da ne bo nadlegoval potnikov. Obljubo je držal, kasneje pa je napisal zelo zanimivo pripoved. Novinarji na čolnih so imeli v rokah transparente, kjer je bila napisana njihova časopisna hiša, mahali so z denarjem in kričali naj potniki ali posadka skoči v vodo in jim pove svojo zgodbo. Nihče ni skočil.
-Ko se na obzorju prikaže Carpathia, so čolni z novinarji odhiteli proti njej. Z različnimi zvijačami so novinarji želeli na krov, a jim kapitan ni dovolil. Na palubo je uspelo priti samo enemu novinarju, a je moral kapitanu svečano obljubiti, da ne bo nadlegoval potnikov. Obljubo je držal, kasneje pa je napisal zelo zanimivo pripoved. Novinarji na čolnih so imeli v rokah transparente, kjer je bila napisana njihova časopisna hiša, mahali so z denarjem in kričali naj potniki ali posadka skoči v vodo in jim pove svojo zgodbo. Nihče ni skočil.
0
-Na poti proti pomolu se Carpathia ustavi in v vodo spusti rešilne čolne s Titanica, ker so zasedali prostor na palubi. Ob pomolu se zasidra ob 20.37. S krova se najprej odpravijo nekateri potniki s Carpathie, nato prvi razred s Tiranica, nato šele vsi ostali. Tretji razred so zadržali, ker so bili večinoma priseljenci in zanje veljajo posebni predpisi. So pa postopek skrajšali in kmalu so smeli vsi oditi.
-Malo po deveti se ladja sprazni. Na ladjo pridejo Marconi (motiv za prihod ni znan), senator Smith se je želel pogovoriti z Ismayem (prejšnji dan je bilo sklenjeno, da bodo uredili uradno preiskavo o Titanicovi nesreči) in novinar The New York Timesa Jim Speers. Njemu je Bride narekoval svoje vtise o nesreči in obširen članek izide že naslednji dan. Bride-ova zgodba spada med redka objektivna poročila, ki so bila objavljena v tistem času.
-Malo po deveti se ladja sprazni. Na ladjo pridejo Marconi (motiv za prihod ni znan), senator Smith se je želel pogovoriti z Ismayem (prejšnji dan je bilo sklenjeno, da bodo uredili uradno preiskavo o Titanicovi nesreči) in novinar The New York Timesa Jim Speers. Njemu je Bride narekoval svoje vtise o nesreči in obširen članek izide že naslednji dan. Bride-ova zgodba spada med redka objektivna poročila, ki so bila objavljena v tistem času.
0
Večina novinarjev je brezobzirno gnjavilo potnike, priče so napeljevali k odgovorom. Potniki so lagali, pretiravali, če pa zgodba ni bila dovolj senzacionalna so jo pa novinarji ali uredniki še dodatno "začinili". Nekaj izmišljotin:
-Led ob udarcu je takoj ubil nekaj ljudi na palubi.
-Ob trčenju je odneslo celoten sprednji del Titanica.
-Pet minut po trčenju so vsi zblazneli in se začeli pretepati za mesto na čolnu.
-Moški so skakali v čolne na ženske in jih hudo poškodovali.
-Archie Butt je stal na robu palube in z železno palico zadrževal podivjano množico, da ni pomendrala tistih v že prenapolnjenih čolnih.
-J.J. Astor je množici branil dostop do čolnov, dokler se ni vkrcala njegova žena.
-Kapitan Smith se je ustrelil.
-Kapitan Smith je z otrokom v naročju priplaval do rešilnih čolnov, otroka predal, nato pa odplaval stran, ne da bi se poskusil rešiti.
-Kapitan Smith je plaval v morju, ko so mu ponudili roko s čolna polnega moških (takega ni bilo), a jo je zavrnil in rekel, da bo šel s svojo ladjo.
-Kapitan Smith je na poveljniškem mostu kričal "Be British, be British!" in potonil z ladjo.
-Kapitan Smith je s sprednjega dela palube zdrsnil v vodo in zaplaval. Nihče ga ni več videl. To je najbolj verjetna razlaga.
-Prvi častnik Murdoch je ustrelil nekega potnika, potem pa še sebe.
-Na palubi je bila vrv, ki je preprečevala potnikom tretjega razreda na vrhnjo palubo. Pred njo je stal častnik in streljal na tiste, ki niso ostali za njo.
-Neki Italijan je dolge ure zdržal na ledeni gori, preden so ga rešili.
-Črn pes novofundlandec je plaval v vodi zraven rešilnih čolnov in s svojim laježem celo opozoril Carpathio na njih.
-Molly Brown je s pištolo ukazovala čolnu št. 6.
-Nek potnik je videl ledeno goro že eno uro pred nesrečo, 40 km stran.
-Tisto noč je Titanic zapeljal v megleno steno.
Nekatere izmišljotine so bile hitro pozabljene, ko so pravi podatki prišli na dan, ostale so žive še danes.
-Led ob udarcu je takoj ubil nekaj ljudi na palubi.
-Ob trčenju je odneslo celoten sprednji del Titanica.
-Pet minut po trčenju so vsi zblazneli in se začeli pretepati za mesto na čolnu.
-Moški so skakali v čolne na ženske in jih hudo poškodovali.
-Archie Butt je stal na robu palube in z železno palico zadrževal podivjano množico, da ni pomendrala tistih v že prenapolnjenih čolnih.
-J.J. Astor je množici branil dostop do čolnov, dokler se ni vkrcala njegova žena.
-Kapitan Smith se je ustrelil.
-Kapitan Smith je z otrokom v naročju priplaval do rešilnih čolnov, otroka predal, nato pa odplaval stran, ne da bi se poskusil rešiti.
-Kapitan Smith je plaval v morju, ko so mu ponudili roko s čolna polnega moških (takega ni bilo), a jo je zavrnil in rekel, da bo šel s svojo ladjo.
-Kapitan Smith je na poveljniškem mostu kričal "Be British, be British!" in potonil z ladjo.
-Kapitan Smith je s sprednjega dela palube zdrsnil v vodo in zaplaval. Nihče ga ni več videl. To je najbolj verjetna razlaga.
-Prvi častnik Murdoch je ustrelil nekega potnika, potem pa še sebe.
-Na palubi je bila vrv, ki je preprečevala potnikom tretjega razreda na vrhnjo palubo. Pred njo je stal častnik in streljal na tiste, ki niso ostali za njo.
-Neki Italijan je dolge ure zdržal na ledeni gori, preden so ga rešili.
-Črn pes novofundlandec je plaval v vodi zraven rešilnih čolnov in s svojim laježem celo opozoril Carpathio na njih.
-Molly Brown je s pištolo ukazovala čolnu št. 6.
-Nek potnik je videl ledeno goro že eno uro pred nesrečo, 40 km stran.
-Tisto noč je Titanic zapeljal v megleno steno.
Nekatere izmišljotine so bile hitro pozabljene, ko so pravi podatki prišli na dan, ostale so žive še danes.
0
-V Ameriki in Angliji so bile žalne slovesnosti in maše za umrle.
-V NY so organizirali srečanje preživelih. V ospredju so bili bogati, posadka pa je morala nalagati premog in pomivati posodo.
-V Southamptonu je v eni ulici 20 družin ostalo brez mož in sinov. Uradno se ni nihče pobrigal zanje.
-Dobrodelne akcije so prinesle razmeroma veliko denarja. Dali so ga revnim potnikom, emigrantom, ki so v nesreči izgubili vse in družinam umrlih članov posadke.
-White Star Line pošlje ladjo Mackay Bennett na mesto nesreče, da bi pobrala trupla. Našli so jih 30. Tiste, ki so jih identificirali so prepeljali v NY, ostale pokopali na morju. Nekaj potnikov je potonilo skupaj z ladjo, ker niso prišli do glavne palube, veliko pa so jih še dolgo po nesreči našli daleč stran na odprtem morju ali na ledenih gorah.
-V NY so organizirali srečanje preživelih. V ospredju so bili bogati, posadka pa je morala nalagati premog in pomivati posodo.
-V Southamptonu je v eni ulici 20 družin ostalo brez mož in sinov. Uradno se ni nihče pobrigal zanje.
-Dobrodelne akcije so prinesle razmeroma veliko denarja. Dali so ga revnim potnikom, emigrantom, ki so v nesreči izgubili vse in družinam umrlih članov posadke.
-White Star Line pošlje ladjo Mackay Bennett na mesto nesreče, da bi pobrala trupla. Našli so jih 30. Tiste, ki so jih identificirali so prepeljali v NY, ostale pokopali na morju. Nekaj potnikov je potonilo skupaj z ladjo, ker niso prišli do glavne palube, veliko pa so jih še dolgo po nesreči našli daleč stran na odprtem morju ali na ledenih gorah.
0
Na plan pride statistika rešenih.
Rešenih v
1. razredu 63%
2. razredu 42%
3. razredu 25%
članov posadke 23%
Rešenih 189 moških članov posadke in 21 žensk od 23.
Rešeni moški iz
1. razreda: 50%
2. razreda: 8,1%
3. razreda: 12,1%
Rešenih v
1. razredu 63%
2. razredu 42%
3. razredu 25%
članov posadke 23%
Rešenih 189 moških članov posadke in 21 žensk od 23.
Rešeni moški iz
1. razreda: 50%
2. razreda: 8,1%
3. razreda: 12,1%
0
PREISKAVA
-Ameriški senator https://en.wikipedia.org/wiki/William_Alden_Smith William Alden Smith , dinamičen politik z neizčrpno energijo in izrazitim čutom za pravičnost, je, še preden je Carpathia pristala v NY, napisal osnutek resolucije, v kateri predlaga ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi ugotovila vzrok brodoloma, zagotovila prisotnost vseh prič, po zaključku preiskave pa bi se uvedle zakonske spremembe, ki bi zagotovile večjo varnost v ladijskem prometu.
-Senator Smith je užival velik ugled v političnem življenju. Bil je znan kot "selfmade man"-z lastnimi rokami si je ustvaril kariero, brez pomoči in denarja družine. S 34 leti je postal eden najmlajših članov kongresa kot član republikanske stranke. Zavzemal se je za osebne pravice in svoboščine in kadar je prišlo do takih vprašanj, je nastopil celo proti svoji lastni stranki. Bil je prepričljiv govornik in mojster za sklepanje kompromisov.
-Predlog za uvedbo komisije, ki bi preiskovala Titanicovo nesrečo, je bil potrjen skoraj brez razprave. Smith je bil imenovan za predsednika Preiskovalnega pododbora pri Odboru za trgovino ameriškega senata. V pododboru je bilo še šest senatorjev in strokovnjak za pomorska vprašanja.
-Senator Smith izve za Ismayeve tri telegrame, v katerih prosi svojo družbo za hitro vrnitev v Anglijo, zato si pri predsedniku ZDA zagotovi, da morajo priti vsi poklicani na zaslišanje pod grožnjo kazni. Proti Carpathii je bil poslan celo kuter, ki naj bi preprečil morebitno prekrcanje na drugo ladjo.
-Senator Smith z vlakom odide v NY, na Cunardov pomol pride ravno v trenutku, ko se Carpathia zasidra. Z Ismayem se dogovori, da bo prišel naslednji dan z vsemi preživelimi častniki na prvo sejo preiskovalne komisije.
-Ameriški senator https://en.wikipedia.org/wiki/William_Alden_Smith William Alden Smith , dinamičen politik z neizčrpno energijo in izrazitim čutom za pravičnost, je, še preden je Carpathia pristala v NY, napisal osnutek resolucije, v kateri predlaga ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi ugotovila vzrok brodoloma, zagotovila prisotnost vseh prič, po zaključku preiskave pa bi se uvedle zakonske spremembe, ki bi zagotovile večjo varnost v ladijskem prometu.
-Senator Smith je užival velik ugled v političnem življenju. Bil je znan kot "selfmade man"-z lastnimi rokami si je ustvaril kariero, brez pomoči in denarja družine. S 34 leti je postal eden najmlajših članov kongresa kot član republikanske stranke. Zavzemal se je za osebne pravice in svoboščine in kadar je prišlo do takih vprašanj, je nastopil celo proti svoji lastni stranki. Bil je prepričljiv govornik in mojster za sklepanje kompromisov.
-Predlog za uvedbo komisije, ki bi preiskovala Titanicovo nesrečo, je bil potrjen skoraj brez razprave. Smith je bil imenovan za predsednika Preiskovalnega pododbora pri Odboru za trgovino ameriškega senata. V pododboru je bilo še šest senatorjev in strokovnjak za pomorska vprašanja.
-Senator Smith izve za Ismayeve tri telegrame, v katerih prosi svojo družbo za hitro vrnitev v Anglijo, zato si pri predsedniku ZDA zagotovi, da morajo priti vsi poklicani na zaslišanje pod grožnjo kazni. Proti Carpathii je bil poslan celo kuter, ki naj bi preprečil morebitno prekrcanje na drugo ladjo.
-Senator Smith z vlakom odide v NY, na Cunardov pomol pride ravno v trenutku, ko se Carpathia zasidra. Z Ismayem se dogovori, da bo prišel naslednji dan z vsemi preživelimi častniki na prvo sejo preiskovalne komisije.
0
-19. aprila se v hotelu Waldorf Astoria začne preiskava. Prvi priča Ismay: o okoliščinah potovanja, zakaj je odšel na plovbo s Titanicom, kako je doživel nesrečo, kako se je vkrcal v čoln... Ismay med drugim odgovori tudi, da na zgornji palubi ni bilo nikogar več, ko se je vkrcal na čoln. Zanika, da bi kakorkoli vplival na telegrafista Carpathie (glede zamujanja telegramov), saj je bil ves čas v svoji kabini. Bil je skop z besedami, govoril na splošno in kategorično zanikal kakršnokoli odgovornost za ladjo med plovbo.
-Zaslišanje Lightollerja: na vprašanje o varnosti čolnov odgovori, da so vedeli, da je vse v redu in da je vsa oprema pregledana, a je čolne je spuščal v morje na pol prazne. Ni priznal, da je za napol prazne čolne krivo pomankanje informacij o nosilnosti ali slaba organizacija. Najprej ni priznal, da bi vedel za opozorila o ledenih gorah, ko pa mu jih predložijo, prizna. Pove še, da je ob 22. uri usodne noči predal Murdochu poveljstvo in mu povedal o ledenih gorah, o hitrosti ladje pa nista govorila (spremembo hitrosti lahko ukaže le kapitan).
-Lightollerjevi odgovori so potrdili, da Britanci niso naklonjeni preiskavi. Vsi častniki, Bruce Imsay, zaposleni pri White Star Line so na zaslišanjih povedali čim manj in odgovore oblikovali čim bolj nedoločno, da bi zaščitili družbo. Zanašali so se na Smithovo neizkušenost pri pomorskih zadevah.
-Potniki in sorodniki umrlih v nesreči lahko tožijo družbo za odškodnino, če je le-ta odgovorna zanjo. Npr. pri veliki hitrosti ladje ali neupoštevanju opozoril.
-Britanski časopisi so bili izrazito nenaklonjeni ameriški preiskavi in senatorju Smithu. Označili so ga za amaterja in da je neprimeren za preiskavo. Tudi oni so se bali, da bi britanski ladjarji utrpeli hudo izgubo ugleda in da bi morali plačati velike odškodnine.
-Zaslišanje Lightollerja: na vprašanje o varnosti čolnov odgovori, da so vedeli, da je vse v redu in da je vsa oprema pregledana, a je čolne je spuščal v morje na pol prazne. Ni priznal, da je za napol prazne čolne krivo pomankanje informacij o nosilnosti ali slaba organizacija. Najprej ni priznal, da bi vedel za opozorila o ledenih gorah, ko pa mu jih predložijo, prizna. Pove še, da je ob 22. uri usodne noči predal Murdochu poveljstvo in mu povedal o ledenih gorah, o hitrosti ladje pa nista govorila (spremembo hitrosti lahko ukaže le kapitan).
-Lightollerjevi odgovori so potrdili, da Britanci niso naklonjeni preiskavi. Vsi častniki, Bruce Imsay, zaposleni pri White Star Line so na zaslišanjih povedali čim manj in odgovore oblikovali čim bolj nedoločno, da bi zaščitili družbo. Zanašali so se na Smithovo neizkušenost pri pomorskih zadevah.
-Potniki in sorodniki umrlih v nesreči lahko tožijo družbo za odškodnino, če je le-ta odgovorna zanjo. Npr. pri veliki hitrosti ladje ali neupoštevanju opozoril.
-Britanski časopisi so bili izrazito nenaklonjeni ameriški preiskavi in senatorju Smithu. Označili so ga za amaterja in da je neprimeren za preiskavo. Tudi oni so se bali, da bi britanski ladjarji utrpeli hudo izgubo ugleda in da bi morali plačati velike odškodnine.
0
-Senator Smith zaslišanja prestavi v Washington zaradi nezdravega vzdušja v NY. Istočasno tudi osvobodi pričanja nekatere mornarje, ne pa tudi častnike in Ismaya. Ta se pritoži britanskemu veleposlaništvu v ZDA, a brez uspeha.
-21. april: mornarji in častniki so nastanjeni v hotelu Continental. Lightoller se upre, ker noče spati v istem hotelu z moštvom in želi, da ga s častniki preselijo v drug hotel. Smithov sekretar je ogorčen nad njegovim negodovanje in ga opomni na usodo ostalih njegovih sodelavcev. Lightoller popusti, če bodo sobe častnikov in moštva v različnih nadstropjih in če bodo jedli ločeno. Naslednji dan diskretno preselijo moštvo v manj ugleden hotel. Uradno zato, ker naj bi se mornarji pritoževali, ker morajo spati po dva v sobi. Ampak ker so na ladjah navajeni spati tako, je bil to verjetno le šibek izgovor, da bi družba White Star Line ugodila častnikom.
-22. april zaslišanje telegrafista Bride-a: Na dan pridejo metode, kako so marconisti branili vodilni položaj med telegrafskimi družbami. Phillips je 14. aprila zvečer nadrl telegrafista na ladji Frankfurt (telegraf Telefunken-tekmec Marconija), a prijazno odgovoril na isto vprašanje z ladje Olympic (telegraf Marconi).
-Zaslišanje petega častnika Fleeta: čolni so se spuščali na pol prazni, ker je vsak častnik sam odločal, kako jih bo polnil. Priznal, da ni bilo vse v redu z izurjenostjo posadke.
-Nekaterih napak se nikakor ni dalo prikriti, zato so častniki med zaslišanji zelo poudarjali red in mir, ki sta vladala na ladji med reševanjem.
-Senator Smith je na zaslišanjih napravil nekaj napak med spraševanjem. Vprašal je: "Se je ladja potopila s sprednjim delom ali premcem?" in "Iz česa je ledena gora?" Njegovi kritiki, sploh pa britanski časopisi, so to pograbili, da bi senatorja Smitha še bolj očrnili, a jim ni uspelo škodovati preiskavi. Senator Smith je vprašal tudi, če je možno, da bi bil lahko še kdorkoli živ v za vodo neprepustnih oddelkih na Titanicu. Zavedal se je, da bo s tem spet sprožil plaz posmeha, a se je za to odločil, ker so nekateri svojci umrlih še vedno verjeli, da bi bilo to možno, ker so si te predelke napačno predstavljali.
-21. april: mornarji in častniki so nastanjeni v hotelu Continental. Lightoller se upre, ker noče spati v istem hotelu z moštvom in želi, da ga s častniki preselijo v drug hotel. Smithov sekretar je ogorčen nad njegovim negodovanje in ga opomni na usodo ostalih njegovih sodelavcev. Lightoller popusti, če bodo sobe častnikov in moštva v različnih nadstropjih in če bodo jedli ločeno. Naslednji dan diskretno preselijo moštvo v manj ugleden hotel. Uradno zato, ker naj bi se mornarji pritoževali, ker morajo spati po dva v sobi. Ampak ker so na ladjah navajeni spati tako, je bil to verjetno le šibek izgovor, da bi družba White Star Line ugodila častnikom.
-22. april zaslišanje telegrafista Bride-a: Na dan pridejo metode, kako so marconisti branili vodilni položaj med telegrafskimi družbami. Phillips je 14. aprila zvečer nadrl telegrafista na ladji Frankfurt (telegraf Telefunken-tekmec Marconija), a prijazno odgovoril na isto vprašanje z ladje Olympic (telegraf Marconi).
-Zaslišanje petega častnika Fleeta: čolni so se spuščali na pol prazni, ker je vsak častnik sam odločal, kako jih bo polnil. Priznal, da ni bilo vse v redu z izurjenostjo posadke.
-Nekaterih napak se nikakor ni dalo prikriti, zato so častniki med zaslišanji zelo poudarjali red in mir, ki sta vladala na ladji med reševanjem.
-Senator Smith je na zaslišanjih napravil nekaj napak med spraševanjem. Vprašal je: "Se je ladja potopila s sprednjim delom ali premcem?" in "Iz česa je ledena gora?" Njegovi kritiki, sploh pa britanski časopisi, so to pograbili, da bi senatorja Smitha še bolj očrnili, a jim ni uspelo škodovati preiskavi. Senator Smith je vprašal tudi, če je možno, da bi bil lahko še kdorkoli živ v za vodo neprepustnih oddelkih na Titanicu. Zavedal se je, da bo s tem spet sprožil plaz posmeha, a se je za to odločil, ker so nekateri svojci umrlih še vedno verjeli, da bi bilo to možno, ker so si te predelke napačno predstavljali.
0
-Pričanje kapitana Lorda s Californian in nekaterih njegovih častnikov: Senator Smith ne more dokazati, da je bila neznana ladja, ki so jo videli s Titanica prav Californian, prisili pa Lorda, da popravi nekatere svoje izjave.
-Pričanje Marconija: Na dan prideta dva telegrama, v katerih Marconi ponuja denar Cottamu. Senator Smith ni mogel dokazati povezave med Marconijem in The New York Times-om, a kljub temu so ljudje napadli časopis, da želi zaslužiti denar na račun trpljenja ljudi. Čeprav je The NYT predtem vedno podpiral senatorja Smitha (navkljub britanskemu tisku), ga je zdaj napadel. Ker očrnitev ni uspela (ljudje so si obupano želeli odgovorov), ga kmalu spet začnejo podpirati.
-Ponovno zaslišanje Ismaya: Ismay spet potrdi, da ni nihče vplival na kapitana glede hitrosti ladje. 30. aprila ga senator Smith odpusti in tako je preiskava uradno končana.
-Senator Smith se naslednji dan sprašuje, če so imeli potniki 3. razreda res enake možnosti za rešitev kot ostali. Zasliši 3 potnike iz tega razreda, ki mu potrdijo, da na poti na zgornjo palubo ni bilo ovir ali prepovedi. Odide tudi na Olympic, kjer spustijo rešilni čoln s 65 mornarji v vodo v 18 minutah. Govori s kurjačem, ki je služboval tudi na Titanicu. Pove mu, da so zadnjo noč pospešili in da je Titanic plul za največjo hitrostjo na potovanju (ne pa z maksimalno hitrostjo).
-Pričanje Marconija: Na dan prideta dva telegrama, v katerih Marconi ponuja denar Cottamu. Senator Smith ni mogel dokazati povezave med Marconijem in The New York Times-om, a kljub temu so ljudje napadli časopis, da želi zaslužiti denar na račun trpljenja ljudi. Čeprav je The NYT predtem vedno podpiral senatorja Smitha (navkljub britanskemu tisku), ga je zdaj napadel. Ker očrnitev ni uspela (ljudje so si obupano želeli odgovorov), ga kmalu spet začnejo podpirati.
-Ponovno zaslišanje Ismaya: Ismay spet potrdi, da ni nihče vplival na kapitana glede hitrosti ladje. 30. aprila ga senator Smith odpusti in tako je preiskava uradno končana.
-Senator Smith se naslednji dan sprašuje, če so imeli potniki 3. razreda res enake možnosti za rešitev kot ostali. Zasliši 3 potnike iz tega razreda, ki mu potrdijo, da na poti na zgornjo palubo ni bilo ovir ali prepovedi. Odide tudi na Olympic, kjer spustijo rešilni čoln s 65 mornarji v vodo v 18 minutah. Govori s kurjačem, ki je služboval tudi na Titanicu. Pove mu, da so zadnjo noč pospešili in da je Titanic plul za največjo hitrostjo na potovanju (ne pa z maksimalno hitrostjo).
0
28. maja 1912 ima senator Smith dveurni govor v dvorani ameriškega senata:
-Za vodo neprepustne pregrade, sistem vrvi, škripčevje, kotli niso bili ustrezno preizkušeni. Častniki in člani moštva se med seboj niso poznali. Nihče med posadko ni dobro poznal ladje. Na potovanju ni bilo nobene reševalne vaje.
-Kapitan Smith je bil ravnodušen ob jasni nevarnosti ledenih gor.
-Potnike in člane posadke so prepozno obvestili o nevarnosti. Ko so končno jih, so prikrivali pravo razsežnost nesreče. Nihče od častnikov ni opozoril ljudi ali sprožil alarma. Ni bilo posveta vseh častnikov. Ni bilo urejenega, organiziranega reševanja.
-Potniki v sprednjih prostorih 3. razreda so videli dvigajočo vodo in se hitro rešili. Potnikov 3. razreda s krme pa nihče ni obvestil o nesreči, da je karkoli narobe, so ugotovili šele ob znatnem nagibu ladje. Takrat je bilo za večino njih že prepozno.
-Rešilni čolni so bili zasedeni le delno, nobeden ni imel kompasa, le trije pa svetilko. V njih je bilo malo izurjenega moštva.
-Nekateri člani posadke se niso javili na mestih, kjer bi pomagali potnikom pri reševanju, namesto tega so se raje sami prvi rešili.
-Californian je bila tista ladja, ki ni prišla na pomoč (Smith pove le svoje prepričanje, dokazati tega ni mogel). Kapitan Lord ni zbudil telegrafista, da bi poizvedeli, kaj se dogaja z ladjo, ki je spuščala rakete.
-Prisotnost Ismaya in Andrewsa na ladji je podzavestno vplivala k večji prizadevnosti (večji hitrosti), čeprav nista ničesar izrecno zahtevala.
-Sklep o podelitvi zahvalne medalje kapitanu Carpathie Rostromu.
-Sprememba zakonov o prometu in varnosti na morju.
-Ustanovitev posebne pomorske komisije, ki bo pregledala in dopolnila predpise za gradnjo in opremo čezoceanskih ladij.
Ameriška preiskava je bila izpeljana korektno, čeprav je bila tako kmalu po nesreči in so jo vodili nestrokovnjaki za pomorstvo. Njeni izsledki veljajo še danes.
-Za vodo neprepustne pregrade, sistem vrvi, škripčevje, kotli niso bili ustrezno preizkušeni. Častniki in člani moštva se med seboj niso poznali. Nihče med posadko ni dobro poznal ladje. Na potovanju ni bilo nobene reševalne vaje.
-Kapitan Smith je bil ravnodušen ob jasni nevarnosti ledenih gor.
-Potnike in člane posadke so prepozno obvestili o nevarnosti. Ko so končno jih, so prikrivali pravo razsežnost nesreče. Nihče od častnikov ni opozoril ljudi ali sprožil alarma. Ni bilo posveta vseh častnikov. Ni bilo urejenega, organiziranega reševanja.
-Potniki v sprednjih prostorih 3. razreda so videli dvigajočo vodo in se hitro rešili. Potnikov 3. razreda s krme pa nihče ni obvestil o nesreči, da je karkoli narobe, so ugotovili šele ob znatnem nagibu ladje. Takrat je bilo za večino njih že prepozno.
-Rešilni čolni so bili zasedeni le delno, nobeden ni imel kompasa, le trije pa svetilko. V njih je bilo malo izurjenega moštva.
-Nekateri člani posadke se niso javili na mestih, kjer bi pomagali potnikom pri reševanju, namesto tega so se raje sami prvi rešili.
-Californian je bila tista ladja, ki ni prišla na pomoč (Smith pove le svoje prepričanje, dokazati tega ni mogel). Kapitan Lord ni zbudil telegrafista, da bi poizvedeli, kaj se dogaja z ladjo, ki je spuščala rakete.
-Prisotnost Ismaya in Andrewsa na ladji je podzavestno vplivala k večji prizadevnosti (večji hitrosti), čeprav nista ničesar izrecno zahtevala.
-Sklep o podelitvi zahvalne medalje kapitanu Carpathie Rostromu.
-Sprememba zakonov o prometu in varnosti na morju.
-Ustanovitev posebne pomorske komisije, ki bo pregledala in dopolnila predpise za gradnjo in opremo čezoceanskih ladij.
Ameriška preiskava je bila izpeljana korektno, čeprav je bila tako kmalu po nesreči in so jo vodili nestrokovnjaki za pomorstvo. Njeni izsledki veljajo še danes.
0
-18. aprila predsednik ministrskega urada za trgovino Sydney Buxton izjavi, da bodo uvedli preiskavo o nesreči Titanica. John Charles Bigham, lord Mersey, postane predsednik posebnega britanskega preiskovalnega sodišča za primer Titanica.
-Lord Mersey je bil rojen leta 1840 v Liverpoolu, študiral je pravo, uspešno napredoval in postal član parlamenta. Po Titanicovi preiskavi je vodil tudi brodolom ladje Empress of Ireland, nesrečo parnika Falaba in potopitev Lusitanie. Bil je bister, spreten pravnik. Ni bil pomorski strokovnjak, za kar so ga označili britanski časopisi, da bi kontrirali senatorju Smithu.
-Imenovali so še pet članov sodišča, vsi so bili pomorski strokovnjaki. Glavni spraševalec pa je bil sir Rufus Isaacs, zelo vljuden, a neizprosen in zvit zasliševalec.
-Lord Mersey je bil rojen leta 1840 v Liverpoolu, študiral je pravo, uspešno napredoval in postal član parlamenta. Po Titanicovi preiskavi je vodil tudi brodolom ladje Empress of Ireland, nesrečo parnika Falaba in potopitev Lusitanie. Bil je bister, spreten pravnik. Ni bil pomorski strokovnjak, za kar so ga označili britanski časopisi, da bi kontrirali senatorju Smithu.
-Imenovali so še pet članov sodišča, vsi so bili pomorski strokovnjaki. Glavni spraševalec pa je bil sir Rufus Isaacs, zelo vljuden, a neizprosen in zvit zasliševalec.
0
-Delo sodišča se začne 2. maja v dvorani škotskega regimenta v Buckingham Galu. V dvorani je bilo dovolj prostora za 300 ljudi, a ker ni bilo zanimanja, je prišlo le 50 novinarjev in enako število obiskovalcev.
-Britanci so se bolj posvetili tehnični plati nesreče v nasprotju z ameriško preiskavo. Prvi pričajo strokovnjaki, kapitani in častniki z ladij, ki so bile povezane s Titanicovim potopom. Povabljenih je bilo 97 prič, od tega le dva preživela potnika (ameriška preiskava: 87 prič, od tega 22 potnikov-18 iz prvega razreda). Sir Isaacsu se je zdelo nepotrebno klicati potnike, ki bi na zaslišanju (domnevno) povedali isto kot častniki.
-Britanci želeli najti ravnovesje med analizo nesreče in ohranitvijo ugleda britanskih mornarjev.
-Britanci so se bolj posvetili tehnični plati nesreče v nasprotju z ameriško preiskavo. Prvi pričajo strokovnjaki, kapitani in častniki z ladij, ki so bile povezane s Titanicovim potopom. Povabljenih je bilo 97 prič, od tega le dva preživela potnika (ameriška preiskava: 87 prič, od tega 22 potnikov-18 iz prvega razreda). Sir Isaacsu se je zdelo nepotrebno klicati potnike, ki bi na zaslišanju (domnevno) povedali isto kot častniki.
-Britanci želeli najti ravnovesje med analizo nesreče in ohranitvijo ugleda britanskih mornarjev.
0
-Po takratnih predpisih so ladijske družbe odgovarjale za posledice nesreč na morju v omejenem obsegu (denarnem obsegu). Odškodninski zahtevki so lahko bili višji le, če je bila družba spoznana za krivo nepravilnega, malomarnega vodenja ladje.
-Po sklepu ameriške preiskave je bil kapitan Smith eden izmed krivcev za nesrečo, po britanskem sklepu pa je napravil zelo hudo napako, a ne iz malomarnosti, torej ne more biti spoznan za krivega.
-Zaključki britanske preiskave so bili bolj nedoločni in previdnejši kot ameriški. Opozorili so na napake, a so bili nejasni glede tega, kako je ta napaka vplivala na nesrečo. Našli niso nobene tehnične pomanjkljivosti, ki bi lahko bila povezana z nesrečo (npr. z neprepustnimi pregradami ni bilo vse v redu, a ne vplivajo na nesrečo).
-Izpostavili niso nobenega konkretnega razloga o vzroku nesreče, razen velike hitrosti, a tudi to ni mogel biti vzrok, ker je bila taka vožnja takrat ustaljena praksa (čeprav to ni res, celo kapitan Californiana se je ustavil sredi polja ledu). Lord Mersey 30 julija je zelo spretno zaključil preiskavo: ugotovil je vse glavne pomanjkljivosti, predlagal spremembe, a za nesrečo ni bil kriv nihče, ne kapitan Smith, ne ladjedelnica, ne družba White Star Line...
-Nekaj britanskih časopisov je sklepe sodišča sprejelo z zadržkom, ker naj bi preiskovalci ščitili prave krivce.
-Britanska in ameriška preiskava sta obe prišli do zelo podobnih predlogov za spremembe glede varnosti na morju.
-Po sklepu ameriške preiskave je bil kapitan Smith eden izmed krivcev za nesrečo, po britanskem sklepu pa je napravil zelo hudo napako, a ne iz malomarnosti, torej ne more biti spoznan za krivega.
-Zaključki britanske preiskave so bili bolj nedoločni in previdnejši kot ameriški. Opozorili so na napake, a so bili nejasni glede tega, kako je ta napaka vplivala na nesrečo. Našli niso nobene tehnične pomanjkljivosti, ki bi lahko bila povezana z nesrečo (npr. z neprepustnimi pregradami ni bilo vse v redu, a ne vplivajo na nesrečo).
-Izpostavili niso nobenega konkretnega razloga o vzroku nesreče, razen velike hitrosti, a tudi to ni mogel biti vzrok, ker je bila taka vožnja takrat ustaljena praksa (čeprav to ni res, celo kapitan Californiana se je ustavil sredi polja ledu). Lord Mersey 30 julija je zelo spretno zaključil preiskavo: ugotovil je vse glavne pomanjkljivosti, predlagal spremembe, a za nesrečo ni bil kriv nihče, ne kapitan Smith, ne ladjedelnica, ne družba White Star Line...
-Nekaj britanskih časopisov je sklepe sodišča sprejelo z zadržkom, ker naj bi preiskovalci ščitili prave krivce.
-Britanska in ameriška preiskava sta obe prišli do zelo podobnih predlogov za spremembe glede varnosti na morju.
0
PREMIKI IN SKRIVNOSTI
-24. aprila se člani moštva Olympica, na poti iz Southamptona v NY, ne želijo vkrcati, dokler ni dovolj rešilnih čolnov za vse na ladji. White Star Line uspe hitro zbrati 40 zložljivih čolnov, a jih moštvo zavrne kot gnile in neuporabne. Ladjo kasneje uspejo preurediti in čez en mesec je na njej 54 pravih rešilnih čolnov.
-24. aprila se člani moštva Olympica, na poti iz Southamptona v NY, ne želijo vkrcati, dokler ni dovolj rešilnih čolnov za vse na ladji. White Star Line uspe hitro zbrati 40 zložljivih čolnov, a jih moštvo zavrne kot gnile in neuporabne. Ladjo kasneje uspejo preurediti in čez en mesec je na njej 54 pravih rešilnih čolnov.
0
Ameriški predlogi:
-Na ladjah naj bodo poleg prečnih še vzdolžne varnostne pregrade.
-Povečanje št. črpalk.
-Dovolj čolnov, pasov, splavov, mrež za vse na ladji. V vsakem čolnu morajo biti v primeru nesreče prisotni vsaj štirje izurjeni mornarji. Vsak čoln morajo 2x/mesec spustiti v vodo in osebje naj v tem času vadi spuščanje v vodo in veslanje.
-Vsak član posadke in potnik mora vedeti na katerem čolnu je njegovo mesto v primeru nesreče. Podatek naj bo napisan na vozovnici.
-V vsaki kabini naj bo obešen načrt najkrajše poti do rešilnega čolna.
-Vsaka ladja na poti v Ameriko in več kot 50 potniki mora na krovu imeti telegraf z dosegom min. 100 m. milj. Na ladji mora prav tako biti pomožni vir energije zanj in dva telegrafista.
-Od 15. januarja do 14. avgusta (ko je največ ledenih gor), se naj proge premaknejo za 60 m. milj južneje. S tem se podaljša čas plovbe, povečajo stroški, a tudi poveča varnost.
-Mednarodna uskladitev predpisov o varnosti plovbe po morju. Tudi glede telegrafov (v mislih so imeli tiste amaterske telegrafiste, ki jih niso mogli ustaviti pri oddajanju kmalu po tem, ko je Titanic potonil in konkurenco med marconisti in njihovimi "nasprotniki").
-Na vsaki ladji dva žarometa za preiskovanje morja.
Senatorja Smitha je pri pravilih zaneslo v drugo skrajnost. Pri 54 čolnih na krovu in vaja 2x/mesec za vsakega izmed njih, bi moralo moštvo vsak dan spustiti v vodo 3,6 čolna. To bi porušilo red na ladji, varnost ladje pa ne bi bila nujno povečana.
-Na ladjah naj bodo poleg prečnih še vzdolžne varnostne pregrade.
-Povečanje št. črpalk.
-Dovolj čolnov, pasov, splavov, mrež za vse na ladji. V vsakem čolnu morajo biti v primeru nesreče prisotni vsaj štirje izurjeni mornarji. Vsak čoln morajo 2x/mesec spustiti v vodo in osebje naj v tem času vadi spuščanje v vodo in veslanje.
-Vsak član posadke in potnik mora vedeti na katerem čolnu je njegovo mesto v primeru nesreče. Podatek naj bo napisan na vozovnici.
-V vsaki kabini naj bo obešen načrt najkrajše poti do rešilnega čolna.
-Vsaka ladja na poti v Ameriko in več kot 50 potniki mora na krovu imeti telegraf z dosegom min. 100 m. milj. Na ladji mora prav tako biti pomožni vir energije zanj in dva telegrafista.
-Od 15. januarja do 14. avgusta (ko je največ ledenih gor), se naj proge premaknejo za 60 m. milj južneje. S tem se podaljša čas plovbe, povečajo stroški, a tudi poveča varnost.
-Mednarodna uskladitev predpisov o varnosti plovbe po morju. Tudi glede telegrafov (v mislih so imeli tiste amaterske telegrafiste, ki jih niso mogli ustaviti pri oddajanju kmalu po tem, ko je Titanic potonil in konkurenco med marconisti in njihovimi "nasprotniki").
-Na vsaki ladji dva žarometa za preiskovanje morja.
Senatorja Smitha je pri pravilih zaneslo v drugo skrajnost. Pri 54 čolnih na krovu in vaja 2x/mesec za vsakega izmed njih, bi moralo moštvo vsak dan spustiti v vodo 3,6 čolna. To bi porušilo red na ladji, varnost ladje pa ne bi bila nujno povečana.
0
Britanski predlogi:
-Opazovalcem v rednih razmakih pregledovati vid.
-Na krovu naj bo ladijska policija, ki naj skrbi za izvedbo ukazov in nadzor ljudi.
-Velike ladje morajo imeti telegrafske postaje , ki mora delovati 24 ur/dan.
-Kapitan mora upoštevati priporočila: ponoči pluti z zmerno hitrostjo in spremeniti kurz, če pridejo na nevarno območje z veliko ledu.
-Potrebno je sklicati mednarodno konferenco, kjer bi razpravljali o predpisih o gradnji in opremi velikih ladij, o varnostni opremi in delu z njo, o telegrafih in njihovi uporabi, o zmanjšanju hitrosti in spremembi smeri v primeru nevarnosti ledu, o signalih, ko ladja potrebuje pomoč...
Predlogi lorda Merseya so bili stvarni in utemeljeni, razen o ladijski policiji. Uvedba te bi prekinila ustaljeni red obnašanja in odgovornosti na ladjah.
-Opazovalcem v rednih razmakih pregledovati vid.
-Na krovu naj bo ladijska policija, ki naj skrbi za izvedbo ukazov in nadzor ljudi.
-Velike ladje morajo imeti telegrafske postaje , ki mora delovati 24 ur/dan.
-Kapitan mora upoštevati priporočila: ponoči pluti z zmerno hitrostjo in spremeniti kurz, če pridejo na nevarno območje z veliko ledu.
-Potrebno je sklicati mednarodno konferenco, kjer bi razpravljali o predpisih o gradnji in opremi velikih ladij, o varnostni opremi in delu z njo, o telegrafih in njihovi uporabi, o zmanjšanju hitrosti in spremembi smeri v primeru nevarnosti ledu, o signalih, ko ladja potrebuje pomoč...
Predlogi lorda Merseya so bili stvarni in utemeljeni, razen o ladijski policiji. Uvedba te bi prekinila ustaljeni red obnašanja in odgovornosti na ladjah.
0
Prva mednarodna konferenca (imenovana tudi Titanicova konferenca) o varnosti življenja na morju je potekala med 12. novembrom 1913 in 20. januarjem 1914 v Londonu. Prisostvovali so predstavniki 13 držav. Predpisi, ki so jih sprejeli:
-Vse potniške ladje morajo imeti dovolj čolnov za vse na krovu. Poenotili so predpise za ostalo opremo: zložljivi čolni, splavi, boje, rešilni jopiči, postopki priprave čolnov in spuščanja v vodo, zaščita pred požarom, ukrepi pri vdoru vode v ladjo...
-Enotne in natančne uredbe o klasifikaciji ladij. Strožja pravila pri večjih ladjah. Natančno določeno število varnostnih pregrad, njihova izdelava in delovanje.
-Vse ladje z več kot 50 potniki, ki so namenjena v tuja pristanišča, morajo imeti na krovu postajo za brezžično telegrafijo.
-Ustanovitev mednarodne patruljne službe za nadzor ledenih gora. Posebne ladje pregledujejo območja in obveščajo ostale ladje o nevarnostih na morju.
-Enotna pravila o uporabi signalnih raket in svetlobni opremi na ladji.
-Dogovor o plovnih smereh na S Atlantiku.
-Vse potniške ladje morajo imeti dovolj čolnov za vse na krovu. Poenotili so predpise za ostalo opremo: zložljivi čolni, splavi, boje, rešilni jopiči, postopki priprave čolnov in spuščanja v vodo, zaščita pred požarom, ukrepi pri vdoru vode v ladjo...
-Enotne in natančne uredbe o klasifikaciji ladij. Strožja pravila pri večjih ladjah. Natančno določeno število varnostnih pregrad, njihova izdelava in delovanje.
-Vse ladje z več kot 50 potniki, ki so namenjena v tuja pristanišča, morajo imeti na krovu postajo za brezžično telegrafijo.
-Ustanovitev mednarodne patruljne službe za nadzor ledenih gora. Posebne ladje pregledujejo območja in obveščajo ostale ladje o nevarnostih na morju.
-Enotna pravila o uporabi signalnih raket in svetlobni opremi na ladji.
-Dogovor o plovnih smereh na S Atlantiku.
0
KRANJSKI ODMEVI
-16. aprila 1912 se na prvih straneh slovenskih časopisov pojavi novica o Titanicovi nesreči.
-Senzacionalno poročanje traja dobra dva tedna. Novinarji se v večini opirajo na nemške časopise. Slog je bil podoben kot pri časopisih ostalih držav: dramatičen, večkrat naiven, naravnan na senzacijo...
-Tedanji dnevni časopisi v slovenskem jeziku niso vsebovali veliko slik ali fotografij, sploh na naslovnici ne. Podobno je bilo pri poročanju o Titanicovi nesreči. Izjema pri tem je bil le dnevnik Slovenec.
(Moje besede: Časopisi, katerih članki ali njihovi deli, so kopirani v tem poglavju, so: Slovenec, Slovenski ilustovani tednik, Amerikanski Slovenec (izhajal v Jolietu, Illinois), Zarja, Slovenski narod in Jutro. Nisem se želela preveč ponavljati in pisati obnov člankov, ki samo ponavljajo, kar je bilo že povedano v tej temi, zato sem izpisala samo delčke tistih bolj "zanimivih".)
-16. aprila 1912 se na prvih straneh slovenskih časopisov pojavi novica o Titanicovi nesreči.
-Senzacionalno poročanje traja dobra dva tedna. Novinarji se v večini opirajo na nemške časopise. Slog je bil podoben kot pri časopisih ostalih držav: dramatičen, večkrat naiven, naravnan na senzacijo...
-Tedanji dnevni časopisi v slovenskem jeziku niso vsebovali veliko slik ali fotografij, sploh na naslovnici ne. Podobno je bilo pri poročanju o Titanicovi nesreči. Izjema pri tem je bil le dnevnik Slovenec.
(Moje besede: Časopisi, katerih članki ali njihovi deli, so kopirani v tem poglavju, so: Slovenec, Slovenski ilustovani tednik, Amerikanski Slovenec (izhajal v Jolietu, Illinois), Zarja, Slovenski narod in Jutro. Nisem se želela preveč ponavljati in pisati obnov člankov, ki samo ponavljajo, kar je bilo že povedano v tej temi, zato sem izpisala samo delčke tistih bolj "zanimivih".)
0
-Potopljeni so ogromni zakladi, tudi v dragih kamnih, vrednost katerih se šteje v stotinah mio mark.
-Rešeni vsi najbogatejši potniki: Astor, Ismay, Widener, Guggenheim, Robling, Thayer.
-Ob trku se je sprednji del Titanica vdrl kot jajčna lupina.
-Avstro-ogrski državljani na krovu: Franc Karun s hčerko Ano iz Kranja, Janez Markun z Bele, 25 hrvaških delavcev.
-Kapitan Smith je vozil prehitro, ker mu je tako naročila družba White Star Line.
-Dolžina ledene gore, ki je kriva za potop Titanica je bila 115 km, širina pa 60 km.
-Ob trku ob ledeno goro je Titanicu odtrgalo sprednji del in na krov so začele padati več tisoč ton težki ledeni kosi.
-Na krovu je bilo 42 mladoporočencev. Rešili sta se le dve ženski.
-Nekaj ponesrečencev so rešile tudi ribiške ladje, ki so bile v bližini.
-Skupaj s Titanicom se je potopil tudi diamant Hope.
-Ismay je priganjal kapitana Smitha, da je vozil prehitro.
-Med reševanjem je bil ustreljen en častnik in 13 potnikov.
-20 rešencev je zblaznelo.
-Titanic leži 3300 m globoko.
-V vrtincu je potonilo več čolnov in veliko ljudi, ki so plavali v bližini.
-Ismaya so zaprli, ker je ukazal hitrost ladje, ki bi podrla rekord v plovbi čez Atlantik.
-V času nesreče so bili vsi mornarji, člani orkestra in opazovalec na jamboru pijani.
-Titanic lebdi pod gladino morja, ker je v njem ujet zrak. V teh zračnih mehurjih so lahko še živi ljudje.
-V rešilne čolne sta se vtihotapila dva igralca, ki sta se preoblekla v ženske obleke.
Ker so novice večinoma kopirali, so se v njih pojavljala podobna protislovja kot v tujih časopisih. Veliko je bilo tudi neresničnosti in pretiravanj. Motili so se pri število potnikov, številu rešenih in umrlih. Napačno so zapisali imena ladij, ki so bile vpletene in imena častnikov, moštva in potnikov. Pretiravali so tudi pri opisu dogodkov: velikost ledene gore, strt premec, streljanje pri reševanju (avtor knjige je to slikovito opisal: "bilo naj bi kot na Divjem Zahodu"), hitrost ladje...
-Rešeni vsi najbogatejši potniki: Astor, Ismay, Widener, Guggenheim, Robling, Thayer.
-Ob trku se je sprednji del Titanica vdrl kot jajčna lupina.
-Avstro-ogrski državljani na krovu: Franc Karun s hčerko Ano iz Kranja, Janez Markun z Bele, 25 hrvaških delavcev.
-Kapitan Smith je vozil prehitro, ker mu je tako naročila družba White Star Line.
-Dolžina ledene gore, ki je kriva za potop Titanica je bila 115 km, širina pa 60 km.
-Ob trku ob ledeno goro je Titanicu odtrgalo sprednji del in na krov so začele padati več tisoč ton težki ledeni kosi.
-Na krovu je bilo 42 mladoporočencev. Rešili sta se le dve ženski.
-Nekaj ponesrečencev so rešile tudi ribiške ladje, ki so bile v bližini.
-Skupaj s Titanicom se je potopil tudi diamant Hope.
-Ismay je priganjal kapitana Smitha, da je vozil prehitro.
-Med reševanjem je bil ustreljen en častnik in 13 potnikov.
-20 rešencev je zblaznelo.
-Titanic leži 3300 m globoko.
-V vrtincu je potonilo več čolnov in veliko ljudi, ki so plavali v bližini.
-Ismaya so zaprli, ker je ukazal hitrost ladje, ki bi podrla rekord v plovbi čez Atlantik.
-V času nesreče so bili vsi mornarji, člani orkestra in opazovalec na jamboru pijani.
-Titanic lebdi pod gladino morja, ker je v njem ujet zrak. V teh zračnih mehurjih so lahko še živi ljudje.
-V rešilne čolne sta se vtihotapila dva igralca, ki sta se preoblekla v ženske obleke.
Ker so novice večinoma kopirali, so se v njih pojavljala podobna protislovja kot v tujih časopisih. Veliko je bilo tudi neresničnosti in pretiravanj. Motili so se pri število potnikov, številu rešenih in umrlih. Napačno so zapisali imena ladij, ki so bile vpletene in imena častnikov, moštva in potnikov. Pretiravali so tudi pri opisu dogodkov: velikost ledene gore, strt premec, streljanje pri reševanju (avtor knjige je to slikovito opisal: "bilo naj bi kot na Divjem Zahodu"), hitrost ladje...
0
VELIKAN NA DNU
-Leta 1912 niso vedeli, kje na dnu leži Titanic, niti kako globoko se je potopil in čeprav bi vedeli, bi jim bila taka globina nedosegljiva. Vedeli niso niti, v kakšnem stanju je. Večina je bila prepričana, da je v enem kosu. Vse to pa jih ni oviralo pri izmišljevanju načinov, kako bi ladjo dvignili.
-Eden izmed prvih načrtov (1914): s podmornico do Titanica, nanj naj bi pritrdili elektromagnete, s pomočjo katerih bi ladja na površju dvignila Titanic. Podoben načrt v istem času: s pomočjo elektromagnetov in posod z zrakom naj bi dvignili Titanic. Oba načrta propadeta zaradi finančnih težav in ker takrat še ni obstajala podmornica, ki bi zdržala take globine.
-Zaradi obeh svetovnih vojn za nekaj desetletij pozabijo na Titanic.
-Leta 1912 niso vedeli, kje na dnu leži Titanic, niti kako globoko se je potopil in čeprav bi vedeli, bi jim bila taka globina nedosegljiva. Vedeli niso niti, v kakšnem stanju je. Večina je bila prepričana, da je v enem kosu. Vse to pa jih ni oviralo pri izmišljevanju načinov, kako bi ladjo dvignili.
-Eden izmed prvih načrtov (1914): s podmornico do Titanica, nanj naj bi pritrdili elektromagnete, s pomočjo katerih bi ladja na površju dvignila Titanic. Podoben načrt v istem času: s pomočjo elektromagnetov in posod z zrakom naj bi dvignili Titanic. Oba načrta propadeta zaradi finančnih težav in ker takrat še ni obstajala podmornica, ki bi zdržala take globine.
-Zaradi obeh svetovnih vojn za nekaj desetletij pozabijo na Titanic.
0
-Leta 1953 reševalna ladja Help odpluje proti kraju, kjer je potonil Titanic. Sprožili so nekaj močnih podvodnih eksplozij, na krovu pa so imeli kamere, fotoaparate in naprave, ki bi iz globin lahko privlekle predmete. Nikoli niso razkrili svojih namenov, a verjetno so hoteli z eksplozijami odpreti trup ladje in vzeti dragocenosti. Akcija ne uspe, ker Titanica ne najdejo. Prav tako ga ne najdejo naslednje leto, ko se vrnejo.
-V 60. letih je pozornost zbujal neki Anglež s svojimi idejami, kako bi dvignili Titanic. Ena izmed idej: Titanic bi napolnili z baloni, ki bi jih pod vodo napolnili z vodikom, ki bi ga prečrpali iz vode in tako dvignili ladjo. Večina idej je bila neizvedljivih ali pa bi bilo predrago.
-Nekaj idej iz 70.: načrpati stopljen vosek v Titanic, ki bi ga dvignil, načrpati vazelin v Titanic, v trup Titanica dati veliko število žogic za namizni tenis, Titanic obdati z vrečo, kamor bi načrpali tekoči dušik, zaradi katerega bi voda okoli Titanica zamrznila in ga dvignila...
-Teksaški naftni milijonar leta 1980 prvi podpre odpravo, ki naj bi sploh poiskala Titanic. Ladja H. J. W. Fay je tri tedne s sonarjem prečesavala dno, a brez uspeha. Tudi leta 1981 in 1983 nimajo uspeha..
-V 60. letih je pozornost zbujal neki Anglež s svojimi idejami, kako bi dvignili Titanic. Ena izmed idej: Titanic bi napolnili z baloni, ki bi jih pod vodo napolnili z vodikom, ki bi ga prečrpali iz vode in tako dvignili ladjo. Večina idej je bila neizvedljivih ali pa bi bilo predrago.
-Nekaj idej iz 70.: načrpati stopljen vosek v Titanic, ki bi ga dvignil, načrpati vazelin v Titanic, v trup Titanica dati veliko število žogic za namizni tenis, Titanic obdati z vrečo, kamor bi načrpali tekoči dušik, zaradi katerega bi voda okoli Titanica zamrznila in ga dvignila...
-Teksaški naftni milijonar leta 1980 prvi podpre odpravo, ki naj bi sploh poiskala Titanic. Ladja H. J. W. Fay je tri tedne s sonarjem prečesavala dno, a brez uspeha. Tudi leta 1981 in 1983 nimajo uspeha..
0
-Leta 1985 na odpravo odide ladja Knorr. Na njej so bili znanstveniki in tehniki pod vodstvom geologa dr. Roberta Ballarda. Odprava je bila del ameriško-francoskega podviga, v kateri je sodelovala tudi francoska ladja Le Suroit, ki je že pregledala 150 kv.m morja.
-Knorr je pri pregledovanju dna uporabljala posebno podvodno plovilo Argo. 1. septembra ob 4.05 ujame kamera obris enega izmed parnih kotlov. V nekaj dneh najdejo vse, kar je od ladje ostalo in napravi veliko posnetkov. Ostanki Titanica so čisti in neobrasli, ker je na globini 3962 m popolna tema, nizka temperatura in skoraj nobenega življenja.
-Položaj Titanica je bil skrbno varovana skrivnost, ker se je Ballard bal konkurentov in je želel zagotoviti ladji mir. Sam ni hotel s Titanica vzeti nobenega spominka, ker ga je obravnaval kot grob številnih ljudi, nekateri pa bi bili lahko drugačnega mnenja.
-Naslednje leto se vrnejo. Raziskujejo z ladjo Atlantis II. in podvodnimi plovili Alvin, Agnus in Jason Jr. Napravijo veliko fotografij tudi iz notranjosti ladje.
-Jambor s košem za opazovalca je upognjen in naslonjen na poveljniški most. Zlom na trupu poteka od vrhnje palube poševno do palube D, nato pa navpično do dna. Sredina ladje je raztresena v bližini. Krma je od prve tretjine ladje oddaljena 600m in leži proti premcu obrnjena za 180 stopinj.
-Knorr je pri pregledovanju dna uporabljala posebno podvodno plovilo Argo. 1. septembra ob 4.05 ujame kamera obris enega izmed parnih kotlov. V nekaj dneh najdejo vse, kar je od ladje ostalo in napravi veliko posnetkov. Ostanki Titanica so čisti in neobrasli, ker je na globini 3962 m popolna tema, nizka temperatura in skoraj nobenega življenja.
-Položaj Titanica je bil skrbno varovana skrivnost, ker se je Ballard bal konkurentov in je želel zagotoviti ladji mir. Sam ni hotel s Titanica vzeti nobenega spominka, ker ga je obravnaval kot grob številnih ljudi, nekateri pa bi bili lahko drugačnega mnenja.
-Naslednje leto se vrnejo. Raziskujejo z ladjo Atlantis II. in podvodnimi plovili Alvin, Agnus in Jason Jr. Napravijo veliko fotografij tudi iz notranjosti ladje.
-Jambor s košem za opazovalca je upognjen in naslonjen na poveljniški most. Zlom na trupu poteka od vrhnje palube poševno do palube D, nato pa navpično do dna. Sredina ladje je raztresena v bližini. Krma je od prve tretjine ladje oddaljena 600m in leži proti premcu obrnjena za 180 stopinj.
0
-Ballard s Titanica ni vzel nič, pustil pa je dve plošči. Prva plošča ima napis: "V spomin na tiste, ki so 15. aprila 1912 potonili s Titanicom." Napis na drugi plošči pa je: "Naj vsak, ki bo prišel sem za nami, pusti ladji njen mir!"
-Francozi, ki so sodelovali z Ballardom, so bili drugačnega mnenja. Leta 1987 z majhno podmornico 32x obiščejo razbitino in odnesejo 900 različnih predmetov: krožnike, skodelice, steklenice, glavnike, etuije za očala in druge osebne predmete, nekaj lestencev, eno izmed ladijskih varnostnih blagajn (v kateri je le nekaj zlatnikov, vrednih 5000 ameriških dolarjev)...
-Leta 1991 so francoske oblasti pozvale potomce Titanicovih potnikov, naj pregledajo te predmete in jih vzamejo, če so njihovi.
-Američani so sprejeli zakon, ki prepoveduje trgovanje z najdenimi predmeti s Titanica.
-Danes se ve, da se Titanica ali katerega izmed njegovih večjih delov ne da dvigniti in da na njem ni nobenega bogastva (našli so le nekaj lepega nakita dam iz visoke družbe).
-Francozi, ki so sodelovali z Ballardom, so bili drugačnega mnenja. Leta 1987 z majhno podmornico 32x obiščejo razbitino in odnesejo 900 različnih predmetov: krožnike, skodelice, steklenice, glavnike, etuije za očala in druge osebne predmete, nekaj lestencev, eno izmed ladijskih varnostnih blagajn (v kateri je le nekaj zlatnikov, vrednih 5000 ameriških dolarjev)...
-Leta 1991 so francoske oblasti pozvale potomce Titanicovih potnikov, naj pregledajo te predmete in jih vzamejo, če so njihovi.
-Američani so sprejeli zakon, ki prepoveduje trgovanje z najdenimi predmeti s Titanica.
-Danes se ve, da se Titanica ali katerega izmed njegovih večjih delov ne da dvigniti in da na njem ni nobenega bogastva (našli so le nekaj lepega nakita dam iz visoke družbe).
0
NEPOTOPLJIVI TITANIC
-1898 Morgan Robertson napiše knjigo Futility.Dogodki v knjigi so srhljivo podobni tistim, ki so se zgodili Titanicu. V knjigi se britanski največji parnik na svetu, imenovan Titan, aprila odpravi na prvo vožnjo iz Southamptona v NY. Težek je 70.000 ton, 243 m dolg, ima tri vijake in tri parne stroje, največja hitrost je 24-25 vozlov, ima 19 za vodo neprepustnih oddelkov, znan je kot nepotopljiv, na njem je prostora za 3000 ljudi, a se jih na prvo vožnjo odpravi le 2000, ima 24 rešilnih čolnov, na katerih je prostora le za 500 ljudi. Med vožnjo razpne še jadra, da bi postavil hitrostni rekord v vožnji čez Atlantik in se zaleti v manjšo jadrnico, ki potone, a se Titan ne ustavi, da bi pobral preživele. V megleni noči udari ob ledeno goro, stroji zaradi udarca zdrsnejo in prebijejo trup. Ladja se potopi, preživi pa le 13 potnikov.
-Nekaj dni pred Titanicovim odhodom na prvo vožnjo je za tisk pripravljena zgodba o 243m dolgi ladji, ki zadene ob ledeno goro. Umre polovica ljudi zaradi premalo rešilnih čolnov.
-Gerhart Hauptmann je v časopisu objavljal svoj roman Atlantis. Prvo nadaljevanje je bilo objavljeno januarja 1912, zadnje pa 24. aprila. V tej zgodbi se sredi oceana potopi velik čezoceanski parnik. Luči gorijo, ko se sprednji del ladje pogrezne pod vodo. Na krmi igra orkester.
-1898 Morgan Robertson napiše knjigo Futility.Dogodki v knjigi so srhljivo podobni tistim, ki so se zgodili Titanicu. V knjigi se britanski največji parnik na svetu, imenovan Titan, aprila odpravi na prvo vožnjo iz Southamptona v NY. Težek je 70.000 ton, 243 m dolg, ima tri vijake in tri parne stroje, največja hitrost je 24-25 vozlov, ima 19 za vodo neprepustnih oddelkov, znan je kot nepotopljiv, na njem je prostora za 3000 ljudi, a se jih na prvo vožnjo odpravi le 2000, ima 24 rešilnih čolnov, na katerih je prostora le za 500 ljudi. Med vožnjo razpne še jadra, da bi postavil hitrostni rekord v vožnji čez Atlantik in se zaleti v manjšo jadrnico, ki potone, a se Titan ne ustavi, da bi pobral preživele. V megleni noči udari ob ledeno goro, stroji zaradi udarca zdrsnejo in prebijejo trup. Ladja se potopi, preživi pa le 13 potnikov.
-Nekaj dni pred Titanicovim odhodom na prvo vožnjo je za tisk pripravljena zgodba o 243m dolgi ladji, ki zadene ob ledeno goro. Umre polovica ljudi zaradi premalo rešilnih čolnov.
-Gerhart Hauptmann je v časopisu objavljal svoj roman Atlantis. Prvo nadaljevanje je bilo objavljeno januarja 1912, zadnje pa 24. aprila. V tej zgodbi se sredi oceana potopi velik čezoceanski parnik. Luči gorijo, ko se sprednji del ladje pogrezne pod vodo. Na krmi igra orkester.
0
-Kmalu po Titanicovi nesreči spesnijo prve od 300 pesmi, posvečene nesrečni ladji. Najbolj znani sta The Wreck of the Titanic in My Sweetheart Went Down With The Ship.
-Ena prvih dokumentarnih knjig je bila izdana že leta 1912. Sir Phillip Gibbs je napisal The Deathless Story of Titanic. Knjiga je bogato ilustrirana, v njej so tudi seznami potnikov in članov posadke in seznami preživelih in umrlih. Knjiga je razmeroma objektivna.
-1929 posnamejo prvi film: Ladja se imenuje Atlantic, film je režiral E.A. Dupont, v glavnih vlogah pa sta igrala John Longdon in Madeleine Carroll. Strokovnjaki so ga ocenili zelo slabo: zgodba je bila dolgočasna, igra povprečna, triki pa so bili na nizki tehnični ravni.
-Naslednji film je bil posnet v Nemčiji leta 1942. V ospredju je bil Ismay kot glavni negativec, njegovo nasprotje pa je bil mlad nemški častnik, ki se zaman trudi dokazati Ismayevo krivdo po nesreči. Posebna nacistična komisija za nadzor filmov je film proglasila za "državno-politično kvalitetnega" in dovolila predvajanje.
-Ena prvih dokumentarnih knjig je bila izdana že leta 1912. Sir Phillip Gibbs je napisal The Deathless Story of Titanic. Knjiga je bogato ilustrirana, v njej so tudi seznami potnikov in članov posadke in seznami preživelih in umrlih. Knjiga je razmeroma objektivna.
-1929 posnamejo prvi film: Ladja se imenuje Atlantic, film je režiral E.A. Dupont, v glavnih vlogah pa sta igrala John Longdon in Madeleine Carroll. Strokovnjaki so ga ocenili zelo slabo: zgodba je bila dolgočasna, igra povprečna, triki pa so bili na nizki tehnični ravni.
-Naslednji film je bil posnet v Nemčiji leta 1942. V ospredju je bil Ismay kot glavni negativec, njegovo nasprotje pa je bil mlad nemški častnik, ki se zaman trudi dokazati Ismayevo krivdo po nesreči. Posebna nacistična komisija za nadzor filmov je film proglasila za "državno-politično kvalitetnega" in dovolila predvajanje.
0
-Leta 1953 v Ameriki nastane nov film, ki ga je režiral Jean Negulesco, v glavnih vlogah pa igrata Barbara Stanwyck in Clifton Webb. V uvodu se ustvarjalci pohvalijo, da so dialogi in opisi dogajanj vzeti iz dokumentov ameriške in britanske preiskave (nekaj stvari je resničnih, veliko pa je bilo tudi dodanega). V ospredju je spor v družini in boj zakoncev za otroke, dejanski dogodki pa so prikazani površno.
-Leta 1958 posnamejo film A Night to Remember po istoimenski knjigi. V njem sta se zelo dobro odrezala igralca Kenneth More in Lawrence Naismyth in film še danes velja za najbolj avtentičnega.
-Leta 1979 posnamejo film SOS Titanic. V ospredju so izmišljene zgodbe, triki so dobro uspeli, masovni prizori pa so preveč enostavni in prisiljeni. Film je režiral Billy Hale, igrali pa so David Jansen, David Warner in Helen Mirror.
-Leta 1980 posnamejo film po knjigi Raise The Titanic!. Ameriška vojska je tik pred izdelavo novega orožja proti sovjetskim raketam, manjka jim le poseben mineral, ki je v sefu na Titanicu globoko pod morjem. Obe državi ga želita dvigniti, zmaga pa Amerika. Knjiga je požela veliko zanimanja, film pa ni dosegel posebnega uspeha, čeprav je bil drag.
-Leta 1979 v Berlinu odigrajo opero. Obstaja tudi rockopera The Titanic.
-O Titanicu obstaja malo leposlovnih del, vse ostale knjige, in teh je res veliko, pa so dokumentarno-strokovnega značaja.
-Leta 1958 posnamejo film A Night to Remember po istoimenski knjigi. V njem sta se zelo dobro odrezala igralca Kenneth More in Lawrence Naismyth in film še danes velja za najbolj avtentičnega.
-Leta 1979 posnamejo film SOS Titanic. V ospredju so izmišljene zgodbe, triki so dobro uspeli, masovni prizori pa so preveč enostavni in prisiljeni. Film je režiral Billy Hale, igrali pa so David Jansen, David Warner in Helen Mirror.
-Leta 1980 posnamejo film po knjigi Raise The Titanic!. Ameriška vojska je tik pred izdelavo novega orožja proti sovjetskim raketam, manjka jim le poseben mineral, ki je v sefu na Titanicu globoko pod morjem. Obe državi ga želita dvigniti, zmaga pa Amerika. Knjiga je požela veliko zanimanja, film pa ni dosegel posebnega uspeha, čeprav je bil drag.
-Leta 1979 v Berlinu odigrajo opero. Obstaja tudi rockopera The Titanic.
-O Titanicu obstaja malo leposlovnih del, vse ostale knjige, in teh je res veliko, pa so dokumentarno-strokovnega značaja.
0
NAMESTO EPILOGA
-Ime Titanic izhaja iz grške mitologije. Na začetku časov so se orjaški titani spopadli med seboj za vrhovno oblast nad nebom in zemljo. Zmaga Zevs, sin titana Knososa, ki poražene velikane vklene in zapre v podzemlje. Zevsu je pomagal tudi titan Okean, svetovno morje, ki je obdajalo vso zemljo.
-Titanica ob splovitvi niso niti krstili, niso razbili steklenice šampanjca ob njegovem premcu. Vsak mornar ve, da to prinaša nesrečo.
-Ime Titanic izhaja iz grške mitologije. Na začetku časov so se orjaški titani spopadli med seboj za vrhovno oblast nad nebom in zemljo. Zmaga Zevs, sin titana Knososa, ki poražene velikane vklene in zapre v podzemlje. Zevsu je pomagal tudi titan Okean, svetovno morje, ki je obdajalo vso zemljo.
-Titanica ob splovitvi niso niti krstili, niso razbili steklenice šampanjca ob njegovem premcu. Vsak mornar ve, da to prinaša nesrečo.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
29.10.2016 ob 20:42