Avtor: Na kratko Titanic
Ni Mit in Pravljica. Je resnična tragedija.Ni mit in pravljica, ker je naslov knjige Mit in resnica. Tragedija je pa res.
0
ČOLNI SE SPUŠČAJO
-Glavni vzrok smrti toliko ljudi je premalo čolnov. Bilo je osem čolnov na vsaki strani vrhnje palube: na desni so bila neparna števila, na levi parna. Zložljivi čolni: A-zadaj desno, B-zadaj levo, C-spredaj desno, D-spredaj levo.
14 lesenih čolnov je lahko sprejelo po 65 oseb, skupaj 910 oseb.
2 lesena kuterja sta lahko sprejela 40 oseb, skupaj 80.
4 pomožni čolni so lahko sprejeli 47 oseb, skupaj 188.
Titanic je bil registriran za prevoz 2603 potnikov in 944 posadke, rešilni čolni bi ob polni zasedenosti zadostovali za 33,2% ljudi na krovu.
L. 1912 je Titanic prevažal 1308 potnikov in 900 posadke, rešilni čolni so tako zadostovali za 53,3% ljudi na krovu.
-Za tako malo čolnov ni bil vzrok denar, ker bi bil strošek dodatnih čolnov zanemarljiv v primerjavi s ceno celotne ladje, niti prostor. Takoj po nesreči Titanica so njegovo sestrsko ladjo Olympic opremili z zadostnim številom čolnov.
-Glavni vzrok smrti toliko ljudi je premalo čolnov. Bilo je osem čolnov na vsaki strani vrhnje palube: na desni so bila neparna števila, na levi parna. Zložljivi čolni: A-zadaj desno, B-zadaj levo, C-spredaj desno, D-spredaj levo.
14 lesenih čolnov je lahko sprejelo po 65 oseb, skupaj 910 oseb.
2 lesena kuterja sta lahko sprejela 40 oseb, skupaj 80.
4 pomožni čolni so lahko sprejeli 47 oseb, skupaj 188.
Titanic je bil registriran za prevoz 2603 potnikov in 944 posadke, rešilni čolni bi ob polni zasedenosti zadostovali za 33,2% ljudi na krovu.
L. 1912 je Titanic prevažal 1308 potnikov in 900 posadke, rešilni čolni so tako zadostovali za 53,3% ljudi na krovu.
-Za tako malo čolnov ni bil vzrok denar, ker bi bil strošek dodatnih čolnov zanemarljiv v primerjavi s ceno celotne ladje, niti prostor. Takoj po nesreči Titanica so njegovo sestrsko ladjo Olympic opremili z zadostnim številom čolnov.
0
-Zaposleni so za reševanje ljudi dobili navodila, naj gredo v čolne ženske in otroci na levi strani ladje, moški pa na desni. Pri vsakem reševanju pa veljajo standardna pravila, da naj gredo v čolne najprej ženske in otroci.
-Veliko ljudi ni hotelo v čolne. Razsvetljena ladja se jim je zdela bolj varna kot majhni čolni, družine in ljubimci se niso želeli ločiti, nikomur tudi niso povedali, kako resen je položaj.
-Ena teorija o napol praznih čolnih je, da so jih hoteli napolniti s spodnjih palub, ker niso bili prepričani o nosilnosti. To pa se ni zgodilo, ker so čolni takoj odveslali stran.
-Ni poročil o izrazito neprimernem obnašanju posadke.
-Veliko ljudi ni hotelo v čolne. Razsvetljena ladja se jim je zdela bolj varna kot majhni čolni, družine in ljubimci se niso želeli ločiti, nikomur tudi niso povedali, kako resen je položaj.
-Ena teorija o napol praznih čolnih je, da so jih hoteli napolniti s spodnjih palub, ker niso bili prepričani o nosilnosti. To pa se ni zgodilo, ker so čolni takoj odveslali stran.
-Ni poročil o izrazito neprimernem obnašanju posadke.
0
-Čoln št. 5 se spusti v vodo 0.55. V njem je bilo 41 oseb. Vodja je bil tretji častnik Pittman. Najprej so vkrcali ženske, ko jih ni bilo več, so dovolili vkrcanje še desetim moškim. S spodnje palube sta vanj skočila še dva moška.
-Potnikom tretjega razreda ni nihče branil dohoda na vrhnjo palubo. Pojavila so se pričevanja o zaprtih prehodih, a ukaza o tem ni bilo. Vodilni pa resda niso niti pomislili nanje, navodil strežnikom 3. razreda ni bilo, pot navzgor pa je bila zamotana.
-V strojnici so pazili, da črpalke vode konstantno delajo in da obdržijo elektriko.
-Potnikom tretjega razreda ni nihče branil dohoda na vrhnjo palubo. Pojavila so se pričevanja o zaprtih prehodih, a ukaza o tem ni bilo. Vodilni pa resda niso niti pomislili nanje, navodil strežnikom 3. razreda ni bilo, pot navzgor pa je bila zamotana.
-V strojnici so pazili, da črpalke vode konstantno delajo in da obdržijo elektriko.
0
-V čolnu št. 6 je bilo 28 ljudi, nobenega moškega. Vkrcavanje je vodil Lightoller in verjetno je želel čoln napolniti do konca s spodnjih palub.
-Archie Butt, vojaški svetovalec predsednika ZDA, jeklarski magnat Ryerson, slikar Millet, arheolog Moore so se usedli v salon za kadilce, kadili cigare, pili viski in s prezirom čakali svoj konec. Nihče se ni poskušal rešiti in vsi so umrli. Ben Guggenheim je v smokingu prav tako pričakal svoj konec, ker naj bi rekel, da zaradi njega ne bo umrla nobena ženska.
-Vodja orkestra Wallace Hartley je zbral svoje glasbenike in z okornimi plutovinastimi rešilnimi jopiči so igrali do zadnjega. Vsi so potonili.
-Archie Butt, vojaški svetovalec predsednika ZDA, jeklarski magnat Ryerson, slikar Millet, arheolog Moore so se usedli v salon za kadilce, kadili cigare, pili viski in s prezirom čakali svoj konec. Nihče se ni poskušal rešiti in vsi so umrli. Ben Guggenheim je v smokingu prav tako pričakal svoj konec, ker naj bi rekel, da zaradi njega ne bo umrla nobena ženska.
-Vodja orkestra Wallace Hartley je zbral svoje glasbenike in z okornimi plutovinastimi rešilnimi jopiči so igrali do zadnjega. Vsi so potonili.
0
-V čolnu št. 3 je bilo po zaključku ameriške komisije 40 oseb. Britanska komisija pravi, da je bilo na čolnu 50 oseb, 35 potnikov in 15 osebja, od tega 12 kurjačev. Potnica iz tega čolna pravi, da jih je bilo 36 in da so se pri spuščanju skoraj prevrnili, ker so se vrni odvijale le na eni strani. V čolnu ni bilo nobenega mornarja, tako nihče ni znal veslati in dve vesli sta kmalu pristali v vodi.
-Čoln št. 8 se je v vodo spustil ob 1.08. Vkrcavanje je nadziral Lightoller, ki se odloči, da bo čolne polnil z zgornje palube, ker je spodnje že zalivala voda. Vkrcanje je dovolil le enemu moškemu-jadralcu, ker so s čolna vpili, da nimajo mornarja.
-1.15 glavni častnik razdeli orožje med oficirje. Čutiti je bilo nemir, čeprav je reševanje še vedno potekalo mirno.
-Kuter št. 1 se v vodo spusti ob 1.12. V njem je bilo 12 oseb.
-Čoln št. 9 se spusti v vodo ob 1.20. V njem je bilo 56 ljudi, od tega 42 žensk V njem so bili tudi potniki 2. in 3. razreda. Poveljuje mu mornar Hainlo.
-Čoln št. 8 se je v vodo spustil ob 1.08. Vkrcavanje je nadziral Lightoller, ki se odloči, da bo čolne polnil z zgornje palube, ker je spodnje že zalivala voda. Vkrcanje je dovolil le enemu moškemu-jadralcu, ker so s čolna vpili, da nimajo mornarja.
-1.15 glavni častnik razdeli orožje med oficirje. Čutiti je bilo nemir, čeprav je reševanje še vedno potekalo mirno.
-Kuter št. 1 se v vodo spusti ob 1.12. V njem je bilo 12 oseb.
-Čoln št. 9 se spusti v vodo ob 1.20. V njem je bilo 56 ljudi, od tega 42 žensk V njem so bili tudi potniki 2. in 3. razreda. Poveljuje mu mornar Hainlo.
0
-Čoln št. 11 se je spustil v vodo ob 1.25. Zaustavijo ga ob palubi A, kjer se vanj vkrcajo še z 2. in 3. razreda. Na njem je bilo 70 oseb. Na zaslišanju peti častnik Lowe izjavi, da je vsak po svoje polnil čolne, ker niso poznali nosilnosti. Ladjedelnica jih je preizkusila za 65 oseb, a tega niso sporočili posadki. Prav tako za spuščanje čolnov in krmarjenje ni bilo dovolj mornarjev. Na Titanicu jih je bilo le 83, v vsakem čolnu pa bi jih moralo biti osem. Vajo s čolni v Southamptonu je opravilo le 16 mornarjev.
-Istočasno s čolnom št. 11, na drugi strani spustijo tudi čoln št. 12.
-Ob jasnem nagibu Titanica je postalo jasno, da mu ni rešitve. Postalo je bolj napeto.
-Istočasno s čolnom št. 11, na drugi strani spustijo tudi čoln št. 12.
-Ob jasnem nagibu Titanica je postalo jasno, da mu ni rešitve. Postalo je bolj napeto.
0
-Čoln št.13 se ob spuščanju s krova komaj izogne curku vode iz kondenzatorjev, ki je bruhnil iz luknje v boku ladje. Tik nad gladino pa jih skoraj pomendra čoln št. 15, ki so ga spustili nad njimi. V trinajstici hitro prerežejo vrvi in odveslajo stran.
-Čoln št. 14 se v vodo spusti ob 1.30. Vodi ga šesti častnik Lowe. v njem je 60 oseb, samo ženske in otroci. Lowe je s pištolo prisilil dva moška, da sta šla iz čolna, prav tako je med spuščanjem čolna streljal v odprtino med čolnom in ladjo, da bi preprečil skakanje v čoln s spodnjih palub. Na zaslišanju jih zaničljivo imenuje "Italijani", kasneje izjavo zaradi pritiska prekliče in jih poimenuje "ljudje latinskega rodu".
-Čoln št. 14 se v vodo spusti ob 1.30. Vodi ga šesti častnik Lowe. v njem je 60 oseb, samo ženske in otroci. Lowe je s pištolo prisilil dva moška, da sta šla iz čolna, prav tako je med spuščanjem čolna streljal v odprtino med čolnom in ladjo, da bi preprečil skakanje v čoln s spodnjih palub. Na zaslišanju jih zaničljivo imenuje "Italijani", kasneje izjavo zaradi pritiska prekliče in jih poimenuje "ljudje latinskega rodu".
0
-Ob 1.35 se v vodo spustita čolna 16 in 15. V petnajstici je bilo 53 žensk in otrok iz 3. razreda, en moški iz prvega razreda, trije moški iz 3. razreda in 13 posadke. Poveljuje mu kurjač Diamond, ker ni bilo mornarjev. Murdoch je dovolil vkrcanje drugim moškim le zato, da so lahko čoln manevrirali.
-Ob 1.40 se v vodo spusti čoln C. Murdoch in Bruce Ismay sta pomagala pri vkrcavanju. Murdoch je moške iz čolna pregnal s streli in vkrcal ženske in otroke. V njem je bilo 38 oseb in nobenega več v bližini. Ko se je čoln začel spuščati, je Ismay skočil vanj. Kasneje so ga napadali, ker se je sploh rešil.
-Lightoller je pri vkrcavanju pomagal do konca, nato potonil z ladjo, a je splaval na površje.
-Tomas Andrews je prav tako pomagal pri vkrcavanju do konca, nato pa je odšel v kadilni salon. Potonil je z ladjo.
-Moštvo pri strojih se bori do zadnjega. Vseh 35 inženirjev umre, od 305 kurjačev se jih reši le 8 (moje besede: številke se ne ujemajo- predtem je bilo napisano, da je bilo v čolnu št. 3 12 kurjačev). Vsi dečki pri dvigalih umrejo, prav tako pet poštnih uradnikov, ki so reševali vreče s pismi, vsi v upravnem oddelku ladje skupaj z glavnim upravnikom McElroyem.
-Ob 1.40 se v vodo spusti čoln C. Murdoch in Bruce Ismay sta pomagala pri vkrcavanju. Murdoch je moške iz čolna pregnal s streli in vkrcal ženske in otroke. V njem je bilo 38 oseb in nobenega več v bližini. Ko se je čoln začel spuščati, je Ismay skočil vanj. Kasneje so ga napadali, ker se je sploh rešil.
-Lightoller je pri vkrcavanju pomagal do konca, nato potonil z ladjo, a je splaval na površje.
-Tomas Andrews je prav tako pomagal pri vkrcavanju do konca, nato pa je odšel v kadilni salon. Potonil je z ladjo.
-Moštvo pri strojih se bori do zadnjega. Vseh 35 inženirjev umre, od 305 kurjačev se jih reši le 8 (moje besede: številke se ne ujemajo- predtem je bilo napisano, da je bilo v čolnu št. 3 12 kurjačev). Vsi dečki pri dvigalih umrejo, prav tako pet poštnih uradnikov, ki so reševali vreče s pismi, vsi v upravnem oddelku ladje skupaj z glavnim upravnikom McElroyem.
0
-V čolnu št. 2 je bilo 25 ljudi. Lightoller je tudi tukaj pregnal moške s pištolo.
-Čoln št. 4 se v vodo spusti ob 2.00. V njem je bilo 40 oseb. Kapitan je naročil naj ljudi vkrcajo s spodnje palube, vendar je pozabil, da je zastekljena. Ljudje so odšli nazaj na vrhnjo palubo, a je bil čoln že spuščen do palube A. Potniki spet odhitijo navzdol in končno jih vkrcajo, po tem ko so razbili okna.
-Čoln D se v vodo spusti ob 2.05. V njem je bilo 42 potnikov in 2 člana posadke. Murdoch je Lightollerju naročil naj se vkrca v čoln, a ta ni želel. S palube A v ta čoln skočita še dva moška, ki sta bila edina moška, ki sta brez dovoljenja prišla v katerikoli čoln na levi strani palube.
-Čolna B niso uspeli pravočasno pripraviti na spust, tako ga je voda prevrnila. V lupini prevrnjenega čolna se znajde drugi telegrafist Bride.
-Lightoller na zaslišanju priča, da čolna A niso mogli spustiti in je veljalo, da je potonil skupaj z ladjo. Kasneje se izve, da je bil v vodi s samimi moškimi na krovu.
-2.20 Titanic se potopi.
-Čoln št. 4 se v vodo spusti ob 2.00. V njem je bilo 40 oseb. Kapitan je naročil naj ljudi vkrcajo s spodnje palube, vendar je pozabil, da je zastekljena. Ljudje so odšli nazaj na vrhnjo palubo, a je bil čoln že spuščen do palube A. Potniki spet odhitijo navzdol in končno jih vkrcajo, po tem ko so razbili okna.
-Čoln D se v vodo spusti ob 2.05. V njem je bilo 42 potnikov in 2 člana posadke. Murdoch je Lightollerju naročil naj se vkrca v čoln, a ta ni želel. S palube A v ta čoln skočita še dva moška, ki sta bila edina moška, ki sta brez dovoljenja prišla v katerikoli čoln na levi strani palube.
-Čolna B niso uspeli pravočasno pripraviti na spust, tako ga je voda prevrnila. V lupini prevrnjenega čolna se znajde drugi telegrafist Bride.
-Lightoller na zaslišanju priča, da čolna A niso mogli spustiti in je veljalo, da je potonil skupaj z ladjo. Kasneje se izve, da je bil v vodi s samimi moškimi na krovu.
-2.20 Titanic se potopi.
0
NEZNANA LADJA
-23.40 ladja zadane ob ledeno goro. Trk traja 9 sekund. Andrews kmalu ugotovi, da se bo Titanic potopil, vendar to ve pred polnočjo le nekaj izbrancev.
-Utrujenega Phillipsa bi Bride moral zamenjati ob polnoči, vendar ga je zbudil, ko je čutil sunek ob trku. Po polnoči je prišel kapitan in jima samo naročil, naj se pripravita na oddajanje in odšel. Ko je četrti oficir Joseph Boxhale izračunal koordinate, jih je kapitan sporočil telelegrafistoma. Oddajati sta začela znak CQD (znak za pomoč) in MGY (razpoznavni znak Titanica).
-Čez nekaj minut se javi ladja Frankfurt, ki je bil 150 m. milj stran. Phillips ga nadere, da je brez pomena, da se oglaša, ker je predaleč. Javi se še Mount Temple (50 m. milj stran), Olympic (512 m. milj stran), Virginian, Birma in Carpathia ob 0.25, ki je bila 58 m. milj stran. Kapitan Carpathie Rostrom takoj ukaže ladjo s polno paro pognati proti Titanicu.
-23.40 ladja zadane ob ledeno goro. Trk traja 9 sekund. Andrews kmalu ugotovi, da se bo Titanic potopil, vendar to ve pred polnočjo le nekaj izbrancev.
-Utrujenega Phillipsa bi Bride moral zamenjati ob polnoči, vendar ga je zbudil, ko je čutil sunek ob trku. Po polnoči je prišel kapitan in jima samo naročil, naj se pripravita na oddajanje in odšel. Ko je četrti oficir Joseph Boxhale izračunal koordinate, jih je kapitan sporočil telelegrafistoma. Oddajati sta začela znak CQD (znak za pomoč) in MGY (razpoznavni znak Titanica).
-Čez nekaj minut se javi ladja Frankfurt, ki je bil 150 m. milj stran. Phillips ga nadere, da je brez pomena, da se oglaša, ker je predaleč. Javi se še Mount Temple (50 m. milj stran), Olympic (512 m. milj stran), Virginian, Birma in Carpathia ob 0.25, ki je bila 58 m. milj stran. Kapitan Carpathie Rostrom takoj ukaže ladjo s polno paro pognati proti Titanicu.
0
WW, to sem z velikim zanimanjem brala. Hvala!
Zobatec in črkež, noben ne sili v vaju, da to prebereta. Primitivca nagravžna!
Zobatec in črkež, noben ne sili v vaju, da to prebereta. Primitivca nagravžna!
0
Avtor: zgodovina
WW, to sem z velikim zanimanjem brala. Hvala! Me veseli in ni zakaj.
0
-Ni poročil o izrazito neprimernem obnašanju posadke.
Tudi pri tragediji križarke Costa Concordie mi podatko o ustreznem ravnanju posadke. Baje se je izkrcala predčasno in z obale gledala tragedijo.
Toliko o ustrezni izvežbanosti posadke. Tista izvežbana je draga, kot trezni piloti pri lufthanzu, ki je treščil v goro.
Tudi pri tragediji križarke Costa Concordie mi podatko o ustreznem ravnanju posadke. Baje se je izkrcala predčasno in z obale gledala tragedijo.
Toliko o ustrezni izvežbanosti posadke. Tista izvežbana je draga, kot trezni piloti pri lufthanzu, ki je treščil v goro.
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/wicked-witch/ WiCkEd WiTcH
Avtor: zgodovina
WW, to sem z velikim zanimanjem brala. Hvala! Me veseli in ni zakaj.
Tudi meni je bilo branje zanimivo. Prav pritegne te.
0
Avtor: zgodovina
WW, to sem z velikim zanimanjem brala. Hvala! Zobatec in črkež, noben ne sili v vaju, da to prebereta. Primitivca nagravžna!
Ja punca, je treba kakšno knjigo v roke vzet!
0
-Malo čez polnoč na Titanicu vidijo luči pred premcem. Boxhall z mostu vidi dve jamborni beli luči in eno rdečo luč. Ladje so bile označene na levi strani z rdečo lučjo, na desni pa z zeleno. Danes se večina strokovnjakov strinja, da je bila to ladja Californian, dokaza za to pa ni.
-Kapitan Smith naroči Boxhalu pobliskavanje z lučmi proti ladji v Morsejevi abecedi, vendar ni odziva.
-Kapitan naroči uporabo svetlobnih raket. Na ladji se uporabljajo le kot identifikacija ladje (vsaka ladja je morala prijaviti svoj razpoznavni znak barv, velikosti, oblike in zaporedje raket) ali kot znak za ladjo v stiski. Mednarodno sprejeti znaki za stisko so: topovski streli ali druge eksplozije v razmiku ene minute, plameni na krovu, rakete, ki razpršujejo zvezde katerekoli barve in oblike, izstreljene v enominutnem razmiku, nenehno trobljenje s sireno za meglo. Titanic je bil dobro založen z raketami, imel jih je 36. Ob 0.15 se izstreli prva raketa.
-Kapitan Smith naroči Boxhalu pobliskavanje z lučmi proti ladji v Morsejevi abecedi, vendar ni odziva.
-Kapitan naroči uporabo svetlobnih raket. Na ladji se uporabljajo le kot identifikacija ladje (vsaka ladja je morala prijaviti svoj razpoznavni znak barv, velikosti, oblike in zaporedje raket) ali kot znak za ladjo v stiski. Mednarodno sprejeti znaki za stisko so: topovski streli ali druge eksplozije v razmiku ene minute, plameni na krovu, rakete, ki razpršujejo zvezde katerekoli barve in oblike, izstreljene v enominutnem razmiku, nenehno trobljenje s sireno za meglo. Titanic je bil dobro založen z raketami, imel jih je 36. Ob 0.15 se izstreli prva raketa.
0
Avtor: Leonardo
Avtor: zgodovina
WW, to sem z velikim zanimanjem brala. Hvala! Zobatec in črkež, noben ne sili v vaju, da to prebereta. Primitivca nagravžna!
Ja punca, je treba kakšno knjigo v roke vzet!
Tudi če sem še kdaj takšno knjigo prebrala, je to zanimivo še enkrat prebrati, pametnjakovič!
0
Leonardo, vsekakor pa je to bolje prebrati kakor pa primitivne besede črkeža in zobatca.
0
-5.aprila 1912 je iz Londona proti Bostonu izplula ladja https://en.wikipedia.org/wiki/SS_Californian Californian , zgrajena l. 1901 pri družbi Leyland Line.
dolga 136m
široka 16,5 m
6223 brt
4 jambori
max. hitrost: 13,5 vozla
Namenjena je bila prevozu tovora, lahko pa je prevažala še 47 potnikov.
-Kapitan Stanley Lord je bil metodičen, vase zaprt, molčeč, vzvišen. Imel je urejene odnose s posadko, bali so se ga, a ga niso spoštovali. Ni bil pripravljen tvegati.
glavni častnik George Stewart
drugi častnik Herbert Stone
tretji častnik Charles Groves
-Edini telegrafist na ladji je bil Cyril F. Evans, ki je bil "marconist". Na mesec mu je Marconijeva družba plačala 4 funte, 1 funt pa je dodala še ladja.
dolga 136m
široka 16,5 m
6223 brt
4 jambori
max. hitrost: 13,5 vozla
Namenjena je bila prevozu tovora, lahko pa je prevažala še 47 potnikov.
-Kapitan Stanley Lord je bil metodičen, vase zaprt, molčeč, vzvišen. Imel je urejene odnose s posadko, bali so se ga, a ga niso spoštovali. Ni bil pripravljen tvegati.
glavni častnik George Stewart
drugi častnik Herbert Stone
tretji častnik Charles Groves
-Edini telegrafist na ladji je bil Cyril F. Evans, ki je bil "marconist". Na mesec mu je Marconijeva družba plačala 4 funte, 1 funt pa je dodala še ladja.
0
-14. aprila 1912 ob 20.00 stražo prevzame tretji častnik Groves. Ko na morju zagleda led, ukaže ustaviti ladjo.
-23.11 Groves na obzorju zagleda bele pike. Ni prepričan ali so zvezde ali ladja.
-23.40 luči izginejo. Titanic je ravno takrat zavijal, ko se je izogibal ledeni gori.
-Malo pred polnočjo se Groves prepriča, da je ladja in oceni razdaljo, ki naj bi znašala 10-12 m. milj. Z žarometom v Morsejevi abecedi vpraša po imenu ladje, a ni odgovora. Titanic je bil takrat zaposlen z ocenjevanjem škode po trku. Na krov pride kapitan Rostrom in po Grovesovih besedah izjavi, da je neznana ladja Titanic na svoji prvi vožnji. Kapitan kasneje to zanika.
-0.15 stražo prevzame drugi častnik Stone. Luči neznane ladje mirujejo in Stone oceni razdaljo-5 m. milj. Groves je prej poleg dveh belih luči opazil še zeleno luč, Stone zdaj vidi rdečo.
-Groves obišče Evansa, ki spi. Delal je 16 ur in ob 23.15 ugasnil telegraf. Groves vzame slušalke telegrafa in ob 0.20 je slišal samo tišino, zato odide. Kasneje ugotovi, da telegraf ni delal, ker ni navil vzmeti.
-23.11 Groves na obzorju zagleda bele pike. Ni prepričan ali so zvezde ali ladja.
-23.40 luči izginejo. Titanic je ravno takrat zavijal, ko se je izogibal ledeni gori.
-Malo pred polnočjo se Groves prepriča, da je ladja in oceni razdaljo, ki naj bi znašala 10-12 m. milj. Z žarometom v Morsejevi abecedi vpraša po imenu ladje, a ni odgovora. Titanic je bil takrat zaposlen z ocenjevanjem škode po trku. Na krov pride kapitan Rostrom in po Grovesovih besedah izjavi, da je neznana ladja Titanic na svoji prvi vožnji. Kapitan kasneje to zanika.
-0.15 stražo prevzame drugi častnik Stone. Luči neznane ladje mirujejo in Stone oceni razdaljo-5 m. milj. Groves je prej poleg dveh belih luči opazil še zeleno luč, Stone zdaj vidi rdečo.
-Groves obišče Evansa, ki spi. Delal je 16 ur in ob 23.15 ugasnil telegraf. Groves vzame slušalke telegrafa in ob 0.20 je slišal samo tišino, zato odide. Kasneje ugotovi, da telegraf ni delal, ker ni navil vzmeti.
0
-Stone in njegov pomočnik Gibson opazita z neznane ladje 8 raket-toliko, kot jih je Titanic izstrelil, kar sporočita kapitanu Lordu. Ta ju vpraša le, če izražajo kakšno pripadnost ladijski družbi.
-Kasneje opazita, da so luči v nenaravnem položaju in na zaslišanju ocenita, da so izginile okoli 2.10-Titanic potonil ob 2.20. Takrat sta domnevala, da se je ladja oddaljevala.
-3.40 Gibson opazi tri nove rakete, a o tem nista obvestila kapitana. Takrat je Boxhall iz čolna izstreljeval rakete.
-4.00 Glavni častnik Stewart zamenja Stone-a in opazi ladjo s 4 jambori in enim dimnikom (najverjetneje je opazil Carpathio). Stone ni prepričan, če je to ista ladja, ki so je predtem opazovali, z žarometi je pa tudi niso vprašali.
-4.30 Stewart pove kapitanu, da so videli nove rakete, a kapitan odvrne, da je zdaj z ladjo vse v redu, saj ni več raket.
-Okoli petih zbudijo telegrafista. Mount Temple in Frankfurt sporočita, da se je Titanic potopil. Okoli šestih pa mu po telegrafu sporočijo natančno pozicijo in da se Titanic še vedno potaplja. Kapitan odpluje proti mestu nesreče, razdaljo je kasneje oceni na 19,5 m. milj.
-Kasneje opazita, da so luči v nenaravnem položaju in na zaslišanju ocenita, da so izginile okoli 2.10-Titanic potonil ob 2.20. Takrat sta domnevala, da se je ladja oddaljevala.
-3.40 Gibson opazi tri nove rakete, a o tem nista obvestila kapitana. Takrat je Boxhall iz čolna izstreljeval rakete.
-4.00 Glavni častnik Stewart zamenja Stone-a in opazi ladjo s 4 jambori in enim dimnikom (najverjetneje je opazil Carpathio). Stone ni prepričan, če je to ista ladja, ki so je predtem opazovali, z žarometi je pa tudi niso vprašali.
-4.30 Stewart pove kapitanu, da so videli nove rakete, a kapitan odvrne, da je zdaj z ladjo vse v redu, saj ni več raket.
-Okoli petih zbudijo telegrafista. Mount Temple in Frankfurt sporočita, da se je Titanic potopil. Okoli šestih pa mu po telegrafu sporočijo natančno pozicijo in da se Titanic še vedno potaplja. Kapitan odpluje proti mestu nesreče, razdaljo je kasneje oceni na 19,5 m. milj.
0
-Okoli sedmih srečajo Carpathio, ki je imela zastavo na pol droga. Carpathia jim s signali sporoči, da se je Titanic potopil s 1500 ljudmi na krovu, da prevažajo 700 preživelih in da se vračajo v New York. Californian naj ostane in poišče trupla.
-Ob devetih Carpathia odpluje, Californian preiskuje razbitine, vendar ne najde nobenih preživelih ali trupel.
-Groves kasneje pove, da se je Californian odpravil proti Bostonu ob 11.40.
-Popoldne istega dne z Olympica v New York brzojavijo, da Californian preiskuje kraj nesreče-ta čas je bil C. že na poti v Boston.
-V noči med 15. in 16. aprilom Philip Franklin-direktor ameriškega predstavništva White Star Line in Leyland Line naroči kapitanu Lordu, naj ostane na kraju nesreče.
-Časopisi poročajo o truplih na krovu Californian.
-18. aprila Leyland Line vpraša Lorda, če je vest o truplih resnična. Po drugem pozivu Lord prvič odgovori, da nima nobenih trupel in da ima Carpathia vse preživele.
-Ob devetih Carpathia odpluje, Californian preiskuje razbitine, vendar ne najde nobenih preživelih ali trupel.
-Groves kasneje pove, da se je Californian odpravil proti Bostonu ob 11.40.
-Popoldne istega dne z Olympica v New York brzojavijo, da Californian preiskuje kraj nesreče-ta čas je bil C. že na poti v Boston.
-V noči med 15. in 16. aprilom Philip Franklin-direktor ameriškega predstavništva White Star Line in Leyland Line naroči kapitanu Lordu, naj ostane na kraju nesreče.
-Časopisi poročajo o truplih na krovu Californian.
-18. aprila Leyland Line vpraša Lorda, če je vest o truplih resnična. Po drugem pozivu Lord prvič odgovori, da nima nobenih trupel in da ima Carpathia vse preživele.
0
-19. aprila zjutraj Californian pristane v Bostonu. Javnost je želela vedeti, kaj se je zgodilo in Lordu postane jasno, da bodo njegova dejanja pod drobnogledom. Ni se odločil za iskrenost, ker mu dejanja v noči nesreče niso laskala. Pojavila so se tudi poročila o tem, da je želel podkupiti glavnega in drugega častnika.
-Kmalu po prihodu kapitan Lord novinarjem pove, da so prvi klic v sili slišali ob 5.30. Nočnih dogodkov ni omenjal. Na vprašanje o lokaciji Californiana ob nesreči Titanica pa odgovori, da je to državna skrivnost in naj vprašajo vodstvo ladijske družbe. Čez nekaj ur ugotovi, da je povedal popoln nesmisel in pove natančen položaj Californiana.
-Kmalu po prihodu kapitan Lord novinarjem pove, da so prvi klic v sili slišali ob 5.30. Nočnih dogodkov ni omenjal. Na vprašanje o lokaciji Californiana ob nesreči Titanica pa odgovori, da je to državna skrivnost in naj vprašajo vodstvo ladijske družbe. Čez nekaj ur ugotovi, da je povedal popoln nesmisel in pove natančen položaj Californiana.
0
-23. aprila v časopisu The Clinton Daily Item izide članek na podlagi poročila ladijskega mehanika McGregorja. Californian naj bi bil 10 milj oddaljen od Titanica in lahko bi rešili veliko ljudi, a niso zaradi kapitanovih ukazov. Opazili so rakete, a jim niso posvečali pozornosti. Ko so telegrafista zbudili, so izvedeli za nesrečo in takoj odšli na pomoč. McGregor izrazi svoje mnenje, da kapitan Lord ne bo več poveljeval nobeni ladji in da nihče izmed posadke ne želi več delati z njim. V članku so ladjo napačno imenovali "California".
-Izide še članek v Boston Globe-u, kjer Lord zanika, da so videli rakete ali druge znake ladje v stiski. Pove še, da telegraf ne deluje, ko so ladijski stroji ugasnjeni in da tako o nesreči niso vedeli nič do jutra. Californian je stroje ugasnila ob 23.30. Kmalu mora svojo izjavo popraviti, ker ostali člani posadke poročajo o raketah in ker delovanje telegrafa ni odvisno od delovanja ladijskih strojev.
-25. aprila v časopisu The Boston American izide članek po poročilu strojnika Ernesta Gilla. Pove, da so stroje ugasnili ob 23.30. Ob 23.56 je šel na palubo in videl luči ladje, ki se premikajo z veliko hitrostjo. Razdaljo je ocenil na 10 m. milj. 0.40 opazi raketo, čez nekaj minut še eno. Odide spat, ob 6.40 ga zbudijo in povejo, da je Titanic potonil. Dva dni pred prihodom v Boston se je kapitan pogovarjal s krmarjem, ki je potem zanikal, da bi bile kakšne rakete. Gill tudi trdi, da je bila ladja oddaljena 10 m. milj in ne 20, ker potem ne bi videli luči.
-Poročilo je bilo bolj podrobno kot McGregorjevo, a v njem je nejasnost o premikanju ladje okoli polnoči. Titanic je takrat miroval.
-Gill je odkrito priznal, da je za svoje poročilo dobil nagrado 500 ameriških dolarjev. Njegova celoletna plača je bila nekaj večja kot 300 ameriških dolarjev.
-Kapitan Lord za Boston Journal izjavi, da se je Gill prodal in da je tako njegova izjava neresna ter da nihče drug na krovu ni videl raket. Tudi glavni častnik Stewart na mostu ni videl nič.Ob petih naj bi telegrafista zbudili, da bi poizvedel, v kakšnem polju ledu so. Lord se je spet zlagal, ker je Stewart ob nočnih dogodkih spal, ker je službo končal ob 20.00. Člani posadke so na zaslišanju povedali, da so videli rakete. Tako je bil Lord prisiljen priznati, da so rakete bile in da je bil seznanjen z njimi. Telegrafist Evans in Stewart prav tako poročata, da so Evansa zbudili z namenom, da poizve o neznani ladji, ki je izstreljevala rakete, ne o ledu.
-Kapitan Lord je do konca življenja trdil, da ladja, ki so jo videli, ni bila Titanic.
-Izide še članek v Boston Globe-u, kjer Lord zanika, da so videli rakete ali druge znake ladje v stiski. Pove še, da telegraf ne deluje, ko so ladijski stroji ugasnjeni in da tako o nesreči niso vedeli nič do jutra. Californian je stroje ugasnila ob 23.30. Kmalu mora svojo izjavo popraviti, ker ostali člani posadke poročajo o raketah in ker delovanje telegrafa ni odvisno od delovanja ladijskih strojev.
-25. aprila v časopisu The Boston American izide članek po poročilu strojnika Ernesta Gilla. Pove, da so stroje ugasnili ob 23.30. Ob 23.56 je šel na palubo in videl luči ladje, ki se premikajo z veliko hitrostjo. Razdaljo je ocenil na 10 m. milj. 0.40 opazi raketo, čez nekaj minut še eno. Odide spat, ob 6.40 ga zbudijo in povejo, da je Titanic potonil. Dva dni pred prihodom v Boston se je kapitan pogovarjal s krmarjem, ki je potem zanikal, da bi bile kakšne rakete. Gill tudi trdi, da je bila ladja oddaljena 10 m. milj in ne 20, ker potem ne bi videli luči.
-Poročilo je bilo bolj podrobno kot McGregorjevo, a v njem je nejasnost o premikanju ladje okoli polnoči. Titanic je takrat miroval.
-Gill je odkrito priznal, da je za svoje poročilo dobil nagrado 500 ameriških dolarjev. Njegova celoletna plača je bila nekaj večja kot 300 ameriških dolarjev.
-Kapitan Lord za Boston Journal izjavi, da se je Gill prodal in da je tako njegova izjava neresna ter da nihče drug na krovu ni videl raket. Tudi glavni častnik Stewart na mostu ni videl nič.Ob petih naj bi telegrafista zbudili, da bi poizvedel, v kakšnem polju ledu so. Lord se je spet zlagal, ker je Stewart ob nočnih dogodkih spal, ker je službo končal ob 20.00. Člani posadke so na zaslišanju povedali, da so videli rakete. Tako je bil Lord prisiljen priznati, da so rakete bile in da je bil seznanjen z njimi. Telegrafist Evans in Stewart prav tako poročata, da so Evansa zbudili z namenom, da poizve o neznani ladji, ki je izstreljevala rakete, ne o ledu.
-Kapitan Lord je do konca življenja trdil, da ladja, ki so jo videli, ni bila Titanic.
0
Britanski preiskovalci so ugotovili:
-Titanic je izstrelil 8 raket, Californian je opazil 8 raket.
-Rakete so na Californianu opazili v času, ko jih je Titanic izstreljeval.
-Titanic je trčil ob goro ob 23.40, Californian je opazil, da se je takrat ladja ustavila.
-2.40 drugi častnik Stone pokliče kapitana Lorda in mu pove, da so luči ladje izginile, Titanic je potonil ob 2.20.
-Californian je bil od Titanica oddaljen 10 m. milj, kot je izračunal Boxhall na Titanicu, ne 19,5 m. milj kot je kasneje povedal kapitan Lord. Z 10 m. milj je še možno videti luči tako velike ladje kot je Titanic.
-Titanic je videl luči druge ladje na severu, Californian je videl luči na jugu.
Predsednik komisije lord Mersey izjavi, da bi Californian lahko prišla do Titanica pred Carpathio.
Proti kapitanu Lordu niso nikoli sprožili kazenskega postopka zaradi malomarnosti in napačnega ravnanja. Britanski sodniki so sklenili, da Lord ni model vedeti, da je bila tista neznana ladja v stiski Titanic. Morali bi presojati o tem, zakaj Lord ni šel pomagati neznani ladji, ki kliče na pomoč, ne glede na njeno ime. Verjetno je bil razlog o nekaznovanju tudi ta, da so se hoteli izogniti še enemu "linčanju" britanskega državljana.
-Kapitan Lord ni več dobil poveljstva pri Leyland Line, čez nekaj let je odšel k drugi družbi.
Zagovorniki Lorda trdijo, da je bila v tistem času tam še ena ladja. Skozi leta so se pojavila imena ladij, ki bi lahko bile tam, a so za prav vsako dokazali, da ni mogla biti ob času nesreče v bližini Titanica ali Californiana in ustrezati vsemu, kar so očividci videli. Da bi teorija o še eni ladji vzdržala, bi morala biti na tem mestu v bistvu dve ladji. Prva ladja, ki jo vidijo s Californiana, bi morala neopazno priti pred Titanic, izstreljevati rakete ravno takrat, kot jih je tudi Titanic, nato pa izginiti neznano kam. Druga ladja, ki so jo videli s Titanica, bi morala prav tako neopazno priti pred Californian, ne izstreljevati raket, nato pa izginiti neznano kam.
-Titanic je izstrelil 8 raket, Californian je opazil 8 raket.
-Rakete so na Californianu opazili v času, ko jih je Titanic izstreljeval.
-Titanic je trčil ob goro ob 23.40, Californian je opazil, da se je takrat ladja ustavila.
-2.40 drugi častnik Stone pokliče kapitana Lorda in mu pove, da so luči ladje izginile, Titanic je potonil ob 2.20.
-Californian je bil od Titanica oddaljen 10 m. milj, kot je izračunal Boxhall na Titanicu, ne 19,5 m. milj kot je kasneje povedal kapitan Lord. Z 10 m. milj je še možno videti luči tako velike ladje kot je Titanic.
-Titanic je videl luči druge ladje na severu, Californian je videl luči na jugu.
Predsednik komisije lord Mersey izjavi, da bi Californian lahko prišla do Titanica pred Carpathio.
Proti kapitanu Lordu niso nikoli sprožili kazenskega postopka zaradi malomarnosti in napačnega ravnanja. Britanski sodniki so sklenili, da Lord ni model vedeti, da je bila tista neznana ladja v stiski Titanic. Morali bi presojati o tem, zakaj Lord ni šel pomagati neznani ladji, ki kliče na pomoč, ne glede na njeno ime. Verjetno je bil razlog o nekaznovanju tudi ta, da so se hoteli izogniti še enemu "linčanju" britanskega državljana.
-Kapitan Lord ni več dobil poveljstva pri Leyland Line, čez nekaj let je odšel k drugi družbi.
Zagovorniki Lorda trdijo, da je bila v tistem času tam še ena ladja. Skozi leta so se pojavila imena ladij, ki bi lahko bile tam, a so za prav vsako dokazali, da ni mogla biti ob času nesreče v bližini Titanica ali Californiana in ustrezati vsemu, kar so očividci videli. Da bi teorija o še eni ladji vzdržala, bi morala biti na tem mestu v bistvu dve ladji. Prva ladja, ki jo vidijo s Californiana, bi morala neopazno priti pred Titanic, izstreljevati rakete ravno takrat, kot jih je tudi Titanic, nato pa izginiti neznano kam. Druga ladja, ki so jo videli s Titanica, bi morala prav tako neopazno priti pred Californian, ne izstreljevati raket, nato pa izginiti neznano kam.
0
AGONIJA
-Kmalu po drugi uri kapitan Smith telegrafistoma naroči, naj nehata oddajati in se rešita. Phillips odide proti krmi, Bride pomaga pri sestavljanju čolna B. Nikoli več se nista videla.
-Voda je že začela zalivati premec, zato se večina ljudi odpravi proti krmi. Nekaj ljudi odplava v vodo proti čolnom, prve še sprejmejo, za tiste, ki se kasneje odločijo za ta korak, pa so čolni že predaleč. Nekateri pa se niti niso poskusili rešiti.
-Kapitana Smitha so nazadnje videli, ko se je odpravil proti mostu.
-2.12 Krma se dvigne iz vode. Luči še vedno gorijo, tudi tiste pod vodo. Prvi dimnik se zruši in pokoplje ljudi pod sabo. Iz vode se zasliši bobnenje: mislili so, da so vsi stroji popadali v premec, ampak ob odkritju Titanicove razbitine so ugotovili, da to ni možno, ker bi bila v premcu luknja zaradi velike teže strojev. Zdaj predvidevajo, da se je bobnenje slišalo zaradi "trganja" ladje na pol.
-Krma se postavi navpično za kakšno minuto, nato ob 2.20 potone.
-Kmalu po drugi uri kapitan Smith telegrafistoma naroči, naj nehata oddajati in se rešita. Phillips odide proti krmi, Bride pomaga pri sestavljanju čolna B. Nikoli več se nista videla.
-Voda je že začela zalivati premec, zato se večina ljudi odpravi proti krmi. Nekaj ljudi odplava v vodo proti čolnom, prve še sprejmejo, za tiste, ki se kasneje odločijo za ta korak, pa so čolni že predaleč. Nekateri pa se niti niso poskusili rešiti.
-Kapitana Smitha so nazadnje videli, ko se je odpravil proti mostu.
-2.12 Krma se dvigne iz vode. Luči še vedno gorijo, tudi tiste pod vodo. Prvi dimnik se zruši in pokoplje ljudi pod sabo. Iz vode se zasliši bobnenje: mislili so, da so vsi stroji popadali v premec, ampak ob odkritju Titanicove razbitine so ugotovili, da to ni možno, ker bi bila v premcu luknja zaradi velike teže strojev. Zdaj predvidevajo, da se je bobnenje slišalo zaradi "trganja" ladje na pol.
-Krma se postavi navpično za kakšno minuto, nato ob 2.20 potone.
0
-Ljudje v čolnih poslušajo krike in prošnje stotin ljudi v vodi in jih poskušajo preglasiti s petjem in kričanjem. Prepričani so bili, da bi jih prevrnili, če bi se vrnili ponje.
-Pitman, ki je vodil zvezana čolna št. 5 in 7, kasneje priča, da se je on želel vrniti po ljudi v vodi, a so ga potniki v čolnu preglasili. Na zaslišanju se zlomi, ko ga sprašujejo o krikih, ki so jih morali poslušati.
-Podčastnik Hichens v čolnu št. 6 ni želel pomagati ljudem v vodi. Potniki v čolnu, kateremu je poveljeval, so ga opisali kot zelo nemirnega, strahopetnega, kričal je, ukazoval in žalil. Ko se povežejo s čolnom št. 16, Hichens spusti krmilo in se uleže za počitek. Ko zagledajo Carpathio, ni želel veslati proti njej, rekoč naj jih valovi sami zanesejo tja.
-Čolnu št.1, kjer je bilo 12 ljudi (5 potnikov in 7 članov posadke), poveljuje mornar Symons. Kurjač Hendrikson je kasneje pričal, da je lord Duff Gordon vsem na krovu obljubil nagrado. Hendrikson je po pristanku Carpathie res prejel po pošti 5 funtov. Javnost je lorda kritizirala, ker naj bi s to nagrado podkupil prisotne, da se niso vrnili po ljudi v vodi.
-Zložljivi čoln B se je v vodi znašel prevrnjen. Na nestabilno dno se povzpne nekaj ljudi, med njimi tudi drugi častnik Lightoller, telegrafist Bride, ki se je skobacal izpod njega, kuharski pomočnik Collins in Arcibald Gracie. Ko je bilo na čolnu 30 ljudi, niso mogli sprejeti nikogar več, ker bi se drugače prevrnil. Ljudi, ki so prosili pomoč in želeli na čoln, so zavračali, a ni bilo nobenega prepira ali očitka. Na čolnu so se stežka trudili veslati, krmariti in obdržati ravnotežje. Voda jih je nenehno zalivala (temperatura vode tisto noč je bila -2,2 st., temperatura zraka pa -2,7 st.), Bride in še nekateri dobijo ozebline po nogah, štirje ljudje pa umrejo.
-Pitman, ki je vodil zvezana čolna št. 5 in 7, kasneje priča, da se je on želel vrniti po ljudi v vodi, a so ga potniki v čolnu preglasili. Na zaslišanju se zlomi, ko ga sprašujejo o krikih, ki so jih morali poslušati.
-Podčastnik Hichens v čolnu št. 6 ni želel pomagati ljudem v vodi. Potniki v čolnu, kateremu je poveljeval, so ga opisali kot zelo nemirnega, strahopetnega, kričal je, ukazoval in žalil. Ko se povežejo s čolnom št. 16, Hichens spusti krmilo in se uleže za počitek. Ko zagledajo Carpathio, ni želel veslati proti njej, rekoč naj jih valovi sami zanesejo tja.
-Čolnu št.1, kjer je bilo 12 ljudi (5 potnikov in 7 članov posadke), poveljuje mornar Symons. Kurjač Hendrikson je kasneje pričal, da je lord Duff Gordon vsem na krovu obljubil nagrado. Hendrikson je po pristanku Carpathie res prejel po pošti 5 funtov. Javnost je lorda kritizirala, ker naj bi s to nagrado podkupil prisotne, da se niso vrnili po ljudi v vodi.
-Zložljivi čoln B se je v vodi znašel prevrnjen. Na nestabilno dno se povzpne nekaj ljudi, med njimi tudi drugi častnik Lightoller, telegrafist Bride, ki se je skobacal izpod njega, kuharski pomočnik Collins in Arcibald Gracie. Ko je bilo na čolnu 30 ljudi, niso mogli sprejeti nikogar več, ker bi se drugače prevrnil. Ljudi, ki so prosili pomoč in želeli na čoln, so zavračali, a ni bilo nobenega prepira ali očitka. Na čolnu so se stežka trudili veslati, krmariti in obdržati ravnotežje. Voda jih je nenehno zalivala (temperatura vode tisto noč je bila -2,2 st., temperatura zraka pa -2,7 st.), Bride in še nekateri dobijo ozebline po nogah, štirje ljudje pa umrejo.
0
-Za krmilom čolna št. 8 je bila grofica Rothes, ker moški na čolnu niso bili prav spretni. Eden izmed veslačev se je celo začudil, ko mu je neka ženska predlagala naj veslo položi v vilice, ker bo tako lažje veslal. Čolnu poveljuje mornar Jones. Iz vode niso rešili nikogar, čeprav so se kasneje odločili, da se vrnejo proti mestu potopa.
-Čolnu št. 14 poveljuje peti častnik Lowe. Lowe zbere še čolne št. 4, 10, 12 in D, in razporedi ljudi po čolnih, ker je bil njegov zelo poln. Ljudem v vodi se je odločil pomagati šele, ko so se kriki zredčili. Rešili so štiri ljudi. Kasneje so se razširile govorice o njegovem pijančevanju na krovu čolna, a so na zaslišanju to ovrgli. Bil je abstinent in potniki so ga opisali kot odločnega in neizprosnega, na čolnu je vzdrževal red. Njegova edina napaka je bila, da se je odločil reševati ljudi prepozno.
-Čolnu št. 2 poveljuje Boxhall. Rešili niso nikogar, ker so bile ženske na krovu čolna izrazito živčne. Boxhall kasneje začne izstreljavati rakete in njegov čoln je prvi, ki se prisloni ob bok Carpathie.
-Čoln št. 4 vodi podoficir Perkins. Rešili so osem ljudi, med njimi dva člana posadke, ki sta kasneje umrla od izčrpanosti. Red v čolnu je bil vzoren, ženske so tudi pomagale veslati.
-Na čolnu št. 3 je bila oprema zelo pomanjkljiva, ni bilo hrane, vode in luči, manjkali sta tudi dve vesli. Vodi ga mornar Moore, ki se ni želel vrniti po ljudi v vodi. Na zaslišanju se izgovarja na vrtinec ladje, a tudi kasneje se ni vrnil na pomoč.
-Čolnu št. 14 poveljuje peti častnik Lowe. Lowe zbere še čolne št. 4, 10, 12 in D, in razporedi ljudi po čolnih, ker je bil njegov zelo poln. Ljudem v vodi se je odločil pomagati šele, ko so se kriki zredčili. Rešili so štiri ljudi. Kasneje so se razširile govorice o njegovem pijančevanju na krovu čolna, a so na zaslišanju to ovrgli. Bil je abstinent in potniki so ga opisali kot odločnega in neizprosnega, na čolnu je vzdrževal red. Njegova edina napaka je bila, da se je odločil reševati ljudi prepozno.
-Čolnu št. 2 poveljuje Boxhall. Rešili niso nikogar, ker so bile ženske na krovu čolna izrazito živčne. Boxhall kasneje začne izstreljavati rakete in njegov čoln je prvi, ki se prisloni ob bok Carpathie.
-Čoln št. 4 vodi podoficir Perkins. Rešili so osem ljudi, med njimi dva člana posadke, ki sta kasneje umrla od izčrpanosti. Red v čolnu je bil vzoren, ženske so tudi pomagale veslati.
-Na čolnu št. 3 je bila oprema zelo pomanjkljiva, ni bilo hrane, vode in luči, manjkali sta tudi dve vesli. Vodi ga mornar Moore, ki se ni želel vrniti po ljudi v vodi. Na zaslišanju se izgovarja na vrtinec ladje, a tudi kasneje se ni vrnil na pomoč.
0
-V čolnih okoli ladje je bilo prostora še za 400 ljudi.
-Na zaslišanju se sprašujejo, zakaj se nekateri čolni niso vrnili in nikogar rešili, nekateri pa. Vodje čolnov niso bili izurjeni mornarji, vladal je strah in za veliko ljudi se je reševanje končalo, ko se je čoln spustil v vodo. Oficirji, ki bi morali biti prvi v vrsti pri reševanju, so premalo tvegali, se na reševanje podali prepozno ali pa se sploh niso. Lightoller je bil najprej na prevrnjenem čolnu, kasneje se ni poskušal vrniti, Pitman in Boxhall pa sta se vdala mnenju večine v čolnu.
-Zakonov o ravnanju v takem primeru ni bilo in jih še danes ni. Obstaja le moralni zakon.
-Napad ljudi iz vode na čolne (tisto, česar so se najbolj bali) se verjetno ne bi zgodil, ker so bili ljudje v vodi podhlajeni, utrujeni, nekateri tudi poškodovani. Tudi na prevrnjenem čolnu B niso imeli slabih izkušenj, niti grde besede niso slišali, ko niso mogli sprejeti nikogar več.
-Na zaslišanju se sprašujejo, zakaj se nekateri čolni niso vrnili in nikogar rešili, nekateri pa. Vodje čolnov niso bili izurjeni mornarji, vladal je strah in za veliko ljudi se je reševanje končalo, ko se je čoln spustil v vodo. Oficirji, ki bi morali biti prvi v vrsti pri reševanju, so premalo tvegali, se na reševanje podali prepozno ali pa se sploh niso. Lightoller je bil najprej na prevrnjenem čolnu, kasneje se ni poskušal vrniti, Pitman in Boxhall pa sta se vdala mnenju večine v čolnu.
-Zakonov o ravnanju v takem primeru ni bilo in jih še danes ni. Obstaja le moralni zakon.
-Napad ljudi iz vode na čolne (tisto, česar so se najbolj bali) se verjetno ne bi zgodil, ker so bili ljudje v vodi podhlajeni, utrujeni, nekateri tudi poškodovani. Tudi na prevrnjenem čolnu B niso imeli slabih izkušenj, niti grde besede niso slišali, ko niso mogli sprejeti nikogar več.
0
https://en.wikipedia.org/wiki/RMS_Carpathia CARPATHIA
-Zgradijo jo l. 1903 v ladjedelnici Swan&Hunter v Newcastlu za družbo Cunard.
13.564 brt
dolga 170 m
široka 19 m
max. hitrost 15 vozlov
registrirana za 204 potnike v 1. razredu in 1500 potnikov v 3. razredu
1 dimnik in 4 jambori
-Zgrajena predvsem za prevoz izseljencev.
-Plula je na progah Trst-New York in Liverpool-New York.
-17. julija 1918 jo potopi nemška podmornica.
-Zgradijo jo l. 1903 v ladjedelnici Swan&Hunter v Newcastlu za družbo Cunard.
13.564 brt
dolga 170 m
široka 19 m
max. hitrost 15 vozlov
registrirana za 204 potnike v 1. razredu in 1500 potnikov v 3. razredu
1 dimnik in 4 jambori
-Zgrajena predvsem za prevoz izseljencev.
-Plula je na progah Trst-New York in Liverpool-New York.
-17. julija 1918 jo potopi nemška podmornica.
0
-11. aprila 1912 se iz Amerike odpravi proti Sredozemlju, v Genovo, Neapelj, Trst in Reko.
-Vodi jo kapitan Rostrom: energičen, pogumen zelo sposoben pomorščak. 27 let je že služboval na ladjah, od tega 17 pri družbi Cunard. Na Carpathii je poveljeval od januarja 1912.
glavni častnik Hankinson
prvi častnik Horace Dean
drugi častnik James Bissett
tretji častnik Eric Rees
četrti častnik Geoffrey Barnish
telegrafist Harold Cottam
-Na krovu je bilo 15 potnikov v 1. razredu in 575 potnikov v 3. razredu.
-Vodi jo kapitan Rostrom: energičen, pogumen zelo sposoben pomorščak. 27 let je že služboval na ladjah, od tega 17 pri družbi Cunard. Na Carpathii je poveljeval od januarja 1912.
glavni častnik Hankinson
prvi častnik Horace Dean
drugi častnik James Bissett
tretji častnik Eric Rees
četrti častnik Geoffrey Barnish
telegrafist Harold Cottam
-Na krovu je bilo 15 potnikov v 1. razredu in 575 potnikov v 3. razredu.
0
-14. aprila telegrafist Cottam bedi. Ni posebnih novic, jih je pa veliko o nevarnem ledu. Malo pred pol eno zjutraj sliši vest s Titanica, da se potaplja-sprva ni verjel in prosi za ponovitev. Alarmantno novico sporoči prvemu častniku Deanu na poveljniškem mostu in skupaj brez trkanja vdreta v kapitanovo kabino. Kapitan Rostrom upraviči svoj vzdevek "električna iskra", ki ga je dobil zaradi svoje dinamičnosti, se hitro obleče in začne izdajati ukaze.
-Kapitan na mostu izračuna novo smer in Cottamu naroči, naj Titanicu sporoči, da prihajajo. Izračunal je, da je do Titanica 58 m. milj, ki jih bodo pri hitrosti 13-14 vozlov premagali v 4,5 urah plovbe.
-Kapitan se posvetuje z glavnim inženirjem, ki zbudi izmeno strojnikov, ki je počivala. Skupaj z dežurno izmeno poskušajo iz strojev iztisniti čim več moči.
-Kapitan na mostu izračuna novo smer in Cottamu naroči, naj Titanicu sporoči, da prihajajo. Izračunal je, da je do Titanica 58 m. milj, ki jih bodo pri hitrosti 13-14 vozlov premagali v 4,5 urah plovbe.
-Kapitan se posvetuje z glavnim inženirjem, ki zbudi izmeno strojnikov, ki je počivala. Skupaj z dežurno izmeno poskušajo iz strojev iztisniti čim več moči.
0
Kapitanovi ukazi:
-ugasniti parno gretje in prenehanje ogrevanja vode, da prihranijo energijo za pogonske vijake
-usposobiti rešilne čolne, urediti vrvi, odpreti vrata na bokih, izdelati zasilne sedeže za dvigovanje bolnih ali ranjenih...
-ladijski zdravnik pregleda zdravila
-v jedilnicah uredijo bivališča za preživele
-v podpalubju sta čakala madžarski in italijanski zdravnik, ki sta bila med potniki-glavni zdravnik je bil zadolžen za glavno palubo
-kuharji naj pripravijo tople napitke in prigrizke
-na glavno palubo so postavili stole, kamor bi privezali tiste, ki bi zblazneli
Senator Smith na zaslišanju kapitanove ukrepe imenuje kot "čudež sistematičnosti in popolnosti".
-ugasniti parno gretje in prenehanje ogrevanja vode, da prihranijo energijo za pogonske vijake
-usposobiti rešilne čolne, urediti vrvi, odpreti vrata na bokih, izdelati zasilne sedeže za dvigovanje bolnih ali ranjenih...
-ladijski zdravnik pregleda zdravila
-v jedilnicah uredijo bivališča za preživele
-v podpalubju sta čakala madžarski in italijanski zdravnik, ki sta bila med potniki-glavni zdravnik je bil zadolžen za glavno palubo
-kuharji naj pripravijo tople napitke in prigrizke
-na glavno palubo so postavili stole, kamor bi privezali tiste, ki bi zblazneli
Senator Smith na zaslišanju kapitanove ukrepe imenuje kot "čudež sistematičnosti in popolnosti".
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/wicked-witch/ WiCkEd WiTcH
Kapitanovi ukazi:-ugasniti parno gretje in prenehanje ogrevanja vode, da prihranijo energijo za pogonske vijake
-usposobiti rešilne čolne, urediti vrvi, odpreti vrata na bokih, izdelati zasilne sedeže za dvigovanje bolnih ali ranjenih...
-ladijski zdravnik pregleda zdravila
-v jedilnicah uredijo bivališča za preživele
-v podpalubju sta čakala madžarski in italijanski zdravnik, ki sta bila med potniki-glavni zdravnik je bil zadolžen za glavno palubo
-kuharji naj pripravijo tople napitke in prigrizke
-na glavno palubo so postavili stole, kamor bi privezali tiste, ki bi zblazneli
Senator Smith na zaslišanju kapitanove ukrepe imenuje kot "čudež sistematičnosti in popolnosti".
Marijini predniki so bili na stolih na palubi. 😛
0
Avtor: zdele je jasn vse
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/wicked-witch/ WiCkEd WiTcH
Kapitanovi ukazi:-ugasniti parno gretje in prenehanje ogrevanja vode, da prihranijo energijo za pogonske vijake
-usposobiti rešilne čolne, urediti vrvi, odpreti vrata na bokih, izdelati zasilne sedeže za dvigovanje bolnih ali ranjenih...
-ladijski zdravnik pregleda zdravila
-v jedilnicah uredijo bivališča za preživele
-v podpalubju sta čakala madžarski in italijanski zdravnik, ki sta bila med potniki-glavni zdravnik je bil zadolžen za glavno palubo
-kuharji naj pripravijo tople napitke in prigrizke
-na glavno palubo so postavili stole, kamor bi privezali tiste, ki bi zblazneli
Senator Smith na zaslišanju kapitanove ukrepe imenuje kot "čudež sistematičnosti in popolnosti".
Marijini predniki so bili na stolih na palubi. 😛
Te moram razočarat. Kasneje napišem, zakaj.
0
-Potniki so se zaradi nemira in ropota zbudili. Kapitan jih pomiri, da Carpathia ni v nevarnosti, ampak pluje na pomoč Titanicu. Tudi to težko verjamejo, ker naj bi bil Titanic nepotopljiv.
-Kapitan Rostrom na zaslišanju pove, da je ladja na trenutke plula tudi s 17 vozli. Zaradi ledenih gor pa je podvojil straže-
-Upravitelj Brown je bil pri glavnih vratih zadolžen za popisovanje rešencev, pri drugih vratih vodja strežnikov, pri tretjih vratih pa upraviteljev pomočnik.
-Na palubi so bili pripravljena pokrivala, odeje, ležalniki, žimnice, stoli...
-Kapitan Rostrom na zaslišanju pove, da je ladja na trenutke plula tudi s 17 vozli. Zaradi ledenih gor pa je podvojil straže-
-Upravitelj Brown je bil pri glavnih vratih zadolžen za popisovanje rešencev, pri drugih vratih vodja strežnikov, pri tretjih vratih pa upraviteljev pomočnik.
-Na palubi so bili pripravljena pokrivala, odeje, ležalniki, žimnice, stoli...
0
Telegrafist Cottam se večkrat poveže s Titanicom:
-1.00 s premcem tonemo, pripravite čolne
-1.10 tonemo s premcem
-1.35 strojnica poplavljena
-1.35 kdaj pridete? (Odgovor s Carpathie: čez 4 ure.)
-1.50 pridite čimprej (Ta telegram je bil zadnji, ki ga je Cottam slišal, čeprav je Titanic še oddajal. Signal je bil prešibek, telegraf na Carpathii pa ne dovolj občutljiv.)
-1.00 s premcem tonemo, pripravite čolne
-1.10 tonemo s premcem
-1.35 strojnica poplavljena
-1.35 kdaj pridete? (Odgovor s Carpathie: čez 4 ure.)
-1.50 pridite čimprej (Ta telegram je bil zadnji, ki ga je Cottam slišal, čeprav je Titanic še oddajal. Signal je bil prešibek, telegraf na Carpathii pa ne dovolj občutljiv.)
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
20.10.2016 ob 13:24