1. DOL
Dol z okoliškimi vasmi je oddaljen 10 do 14 kilometrov od Ljubljane proti vzhodu ob cesti Ljubljana – Litija.
Vasi so razkropljene na nizkih prodnatih terasah na levem bregu Save, ki jih je reka nanesla in pustila ob svojem nekdanjem teku.
Proti severu je dolina zavarovana s
Krevljico 367 m
Ajdovščino 496 m
Žlebičem 478 m
Velikim hribom 418 m
Na jugu je meja reka Sava.
Ta se na vzhodu prebija skozi ozko sotesko med
Murovico 740 m
Cicljem 817 m
Miklavžem 741 m
Janškim hribom 794 m
Kemplovim vrhom 716 m in Štango na desnem bregu Save.
Proti zahodu se dolina razširi v Ljubljansko polje in proti Ljubljani.
Ker je v bližini sotočje
Kamniške Bistrice
Save
Ljubljanice
Besnice,
so bili ti kraji zelo obiskovani in že od davnih časov stalno naseljeni.
O tem pričata Ajdovščina in Gradišče nad Podgoro.
Dol z okoliškimi vasmi je oddaljen 10 do 14 kilometrov od Ljubljane proti vzhodu ob cesti Ljubljana – Litija.
Vasi so razkropljene na nizkih prodnatih terasah na levem bregu Save, ki jih je reka nanesla in pustila ob svojem nekdanjem teku.
Proti severu je dolina zavarovana s
Krevljico 367 m
Ajdovščino 496 m
Žlebičem 478 m
Velikim hribom 418 m
Na jugu je meja reka Sava.
Ta se na vzhodu prebija skozi ozko sotesko med
Murovico 740 m
Cicljem 817 m
Miklavžem 741 m
Janškim hribom 794 m
Kemplovim vrhom 716 m in Štango na desnem bregu Save.
Proti zahodu se dolina razširi v Ljubljansko polje in proti Ljubljani.
Ker je v bližini sotočje
Kamniške Bistrice
Save
Ljubljanice
Besnice,
so bili ti kraji zelo obiskovani in že od davnih časov stalno naseljeni.
O tem pričata Ajdovščina in Gradišče nad Podgoro.
0
2. AJDOVŠČINA
Na Ajdovščini so našli stare okope 304m x 70m iz halštatske železne dobe, žarne grobove in talilnico železa.
Staro ime in prazgodovinske najdbe so ljudem prebudile domišljijo, da so po vsej sili hoteli na hribu odkriti zaklade in zlato jamo.
V bližini je tudi Zlati studenec zaradi rumenkaste gline.
https://c2.staticflickr.com/2/1574/24208829764_e6d1bcf9be_z.jpg
Prejšnje čase je bilo takih govoric vse polno.
Alfonz Müllner v svoji Zgodovini železa leta 1909 piše:
Hrib so ves razrili iskalci zakladov,
ki tu iščejo zlato in zlata teleta in kleti s starimi vini,
odkrijejo pa kvečjemu žare s pepelom celo do enega metra premera.
Ljudska domišljija je ustvarila tudi ajdovsko deklico, tako veliko, da z eno nogo stoji na Ajdovščini, z drugo pa na Starem gradu nad Podgradom, na Lazarjevem hribu ali na Jančah na drugi strani Save, ko se umiva ali pere srajce.
Obenem pa varuje svoje zaklade na Ajdovščini.
Kot stvaren dokaz stare topilnice železa na Ajdovščini so ostanki grodlja, najdeni v Zaborštu pri kopanju vodnjakov in pa nekdanja Špurčeva fužina ob Mlinščici s težkim nakovalom norcem na vodni pogon.
Na Ajdovščini so našli stare okope 304m x 70m iz halštatske železne dobe, žarne grobove in talilnico železa.
Staro ime in prazgodovinske najdbe so ljudem prebudile domišljijo, da so po vsej sili hoteli na hribu odkriti zaklade in zlato jamo.
V bližini je tudi Zlati studenec zaradi rumenkaste gline.
https://c2.staticflickr.com/2/1574/24208829764_e6d1bcf9be_z.jpg
Prejšnje čase je bilo takih govoric vse polno.
Alfonz Müllner v svoji Zgodovini železa leta 1909 piše:
Hrib so ves razrili iskalci zakladov,
ki tu iščejo zlato in zlata teleta in kleti s starimi vini,
odkrijejo pa kvečjemu žare s pepelom celo do enega metra premera.
Ljudska domišljija je ustvarila tudi ajdovsko deklico, tako veliko, da z eno nogo stoji na Ajdovščini, z drugo pa na Starem gradu nad Podgradom, na Lazarjevem hribu ali na Jančah na drugi strani Save, ko se umiva ali pere srajce.
Obenem pa varuje svoje zaklade na Ajdovščini.
Kot stvaren dokaz stare topilnice železa na Ajdovščini so ostanki grodlja, najdeni v Zaborštu pri kopanju vodnjakov in pa nekdanja Špurčeva fužina ob Mlinščici s težkim nakovalom norcem na vodni pogon.
0
-pf-mini.jpg){kind=avatar}
naslov je nalašč tak
Valvasor je napisal na svoji sliki Dul
glede na to, da je tam meja med Dolenjsko in Gorenjsko že od nekdaj se mi zdi, da je Dul po dolenjsko bolj pravilno
sem tam nekje eno vas zraven
Valvasor je napisal na svoji sliki Dul
glede na to, da je tam meja med Dolenjsko in Gorenjsko že od nekdaj se mi zdi, da je Dul po dolenjsko bolj pravilno
sem tam nekje eno vas zraven
0
0
ime naj bi dobil leta 1540
pomenilo pa naj bi
dolina veselja
dolina slasti
prijetna dolina
ime naj bi dobila od lepe lege in pokrajine in kristalno čistih studencev
poimenoval naj bi jo pa Aleksander von Gallenberg
pomenilo pa naj bi
dolina veselja
dolina slasti
prijetna dolina
ime naj bi dobila od lepe lege in pokrajine in kristalno čistih studencev
poimenoval naj bi jo pa Aleksander von Gallenberg
0
to je bil gospod, ki je imel grad Ostri vrh
https://c2.staticflickr.com/2/1486/25107707289_71d1ac1bd7_z.jpg
grad je prizadel potres leta 1511 in kmalu je grad opustil in zgradil dvorec v Dolu
dvorec naj bi bil zgrajen iz dela tega gradu in iz razvalin na Ajdovščini
kmalu so izumrli
zadnji gospod Jurij je 1. februarja 1562 padel pod morilsko roko sovražnika krščanskega imena
to se je zgodilo v Bihaču v bitki s Turki
https://c2.staticflickr.com/2/1486/25107707289_71d1ac1bd7_z.jpg
grad je prizadel potres leta 1511 in kmalu je grad opustil in zgradil dvorec v Dolu
dvorec naj bi bil zgrajen iz dela tega gradu in iz razvalin na Ajdovščini
kmalu so izumrli
zadnji gospod Jurij je 1. februarja 1562 padel pod morilsko roko sovražnika krščanskega imena
to se je zgodilo v Bihaču v bitki s Turki
0
V Dolu, Dolškem, Brinju imam jaz polno žlahte. So pa to res lepi kraji z krasno cerkvijo svete Agate.
0
Tam na drugi sliki, je južno od Dola, čez Savo, naselje Podgrad. Kar pomeni, da je moral biti nekje nad tem naseljem včasih grad. Je to to, kar govoriš ?Ostri Vrh ?
Vzhodno od tega Podgrada je Lazarjev vrh. Lelj, veš kaj o tem?
Kje naj bi bil grad nad Podgradom?
Vzhodno od tega Podgrada je Lazarjev vrh. Lelj, veš kaj o tem?
Kje naj bi bil grad nad Podgradom?
0
Avtor: jp ja
Tam na drugi sliki, je južno od Dola, čez Savo, naselje Podgrad. Kar pomeni, da je moral biti nekje nad tem naseljem včasih grad. Je to to, kar govoriš ?Ostri Vrh ?Vzhodno od tega Podgrada je Lazarjev vrh. Lelj, veš kaj o tem?
Kje naj bi bil grad nad Podgradom?
nad Podgradom sta dva grada
starejši 1000 let star grad je višje in sem objavil tudi sliko v tej temi
to je ta Ostri vrh
na temelju mlajšega pa sedaj stoji hiša
0
3. GRADIŠČE
Ime Gradišče nad Učakarjem v Podgori ravno tako priča o stari naselbini.
V dolini, v bližini Gradišča je bila leta 1956 na njivi v Klečah severno od stare ali južno od nove ceste Ljubljana – Litija najdena sekira, narejena iz rečne oblice, glajena, vendar ne popolnoma dokončana.
Njena dolžina je 12,4 cm, širina 7,8 cm, velikost odprtine pa 2,5 cm.
Časovno je postavljena v obdobje od konca neolitika do starejše železne dobe.
Strokovnjaki jo uvrščajo v zvezo z Gradiščem.
Ime Gradišče nad Učakarjem v Podgori ravno tako priča o stari naselbini.
V dolini, v bližini Gradišča je bila leta 1956 na njivi v Klečah severno od stare ali južno od nove ceste Ljubljana – Litija najdena sekira, narejena iz rečne oblice, glajena, vendar ne popolnoma dokončana.
Njena dolžina je 12,4 cm, širina 7,8 cm, velikost odprtine pa 2,5 cm.
Časovno je postavljena v obdobje od konca neolitika do starejše železne dobe.
Strokovnjaki jo uvrščajo v zvezo z Gradiščem.
0
4. RIMSKA CESTA
Gradišče in Ajdovščina sta bila sestavni del venca utrjenih postojank, ki so jih prvotni prebivalci ilirsko keltska plemena postavljali proti prodirajočim Rimljanom ob začetku našega štetja.
Znamenita rimska cesta od Vrhnike proti Celju je tekla tudi mimo Dola.
Ob izlivu Ljubljanice in Kamniške Bistrice v Savo je bila tudi rimska postaja Sava Flavia.
Zgodovinar in arheolog Josip Klemenc pravi:
Od Črnuč se obrne rimska cesta proti vzhodu in vodi naprej pod Gradiščem nad Sotesko,
pod Ajdovščino pri Dolu pa se obrne proti severu,
gre skozi Ihan in Dob do Lukovice.
Pri tem je treba upoštevati, da gre za razmere pred 2000 leti, ko so imele vode in Sava precej drugačen tek.
Sava si je še pred 80 leti po vsaki od vsaj dveh vsakoletnih povodnji rada spreminjala tok in strugo.
S tem pa tudi prehodnost, suhost ali zamočvirjenost posameznih delov pokrajine.
Gradišče in Ajdovščina sta bila sestavni del venca utrjenih postojank, ki so jih prvotni prebivalci ilirsko keltska plemena postavljali proti prodirajočim Rimljanom ob začetku našega štetja.
Znamenita rimska cesta od Vrhnike proti Celju je tekla tudi mimo Dola.
Ob izlivu Ljubljanice in Kamniške Bistrice v Savo je bila tudi rimska postaja Sava Flavia.
Zgodovinar in arheolog Josip Klemenc pravi:
Od Črnuč se obrne rimska cesta proti vzhodu in vodi naprej pod Gradiščem nad Sotesko,
pod Ajdovščino pri Dolu pa se obrne proti severu,
gre skozi Ihan in Dob do Lukovice.
Pri tem je treba upoštevati, da gre za razmere pred 2000 leti, ko so imele vode in Sava precej drugačen tek.
Sava si je še pred 80 leti po vsaki od vsaj dveh vsakoletnih povodnji rada spreminjala tok in strugo.
S tem pa tudi prehodnost, suhost ali zamočvirjenost posameznih delov pokrajine.
0
5. HRIBI
Hribovje na severu od Dola ima glinaste in skrilaste karbonaste plasti.
V Velikem hribu je bil do pred kratkim eden najbolj znanih skrilnih kamnolomov, kjer so včasih kalali skalico in zakladali z njo okoliške vasi in oddaljene kraje.
Hribi bolj proti zahodu so ilovnati in glinasti, tako da so marsikje kopali surovine za bližnje tovarne barv.
Hribi so še precej gosto zarasli.
Spodaj z bukevjo, brezo, kostanjem in hrastom.
Više pa z borovcem in smreko.
V podrastju večinoma prevladujejo praprot, resje in mah.
Je tudi veliko hribovske trave in vmes jagod in gob, da o drugih rastlinah, zeleh in rožah ne govorimo.
Nad Gostinco je celo hrib Gobnik.
Hribovje na severu od Dola ima glinaste in skrilaste karbonaste plasti.
V Velikem hribu je bil do pred kratkim eden najbolj znanih skrilnih kamnolomov, kjer so včasih kalali skalico in zakladali z njo okoliške vasi in oddaljene kraje.
Hribi bolj proti zahodu so ilovnati in glinasti, tako da so marsikje kopali surovine za bližnje tovarne barv.
Hribi so še precej gosto zarasli.
Spodaj z bukevjo, brezo, kostanjem in hrastom.
Više pa z borovcem in smreko.
V podrastju večinoma prevladujejo praprot, resje in mah.
Je tudi veliko hribovske trave in vmes jagod in gob, da o drugih rastlinah, zeleh in rožah ne govorimo.
Nad Gostinco je celo hrib Gobnik.
0
6. SAVSKE TERASE
Zgornje starejše savske terase segajo od 382 m nadmorske višine (Zaboršt) do 278 m (Podgora).
Srednje savske terase segajo od 270 m (Videm) do 267 m (Kleče).
Spodnje savske terase so deloma še nižje, zlasti spodnji del Dola.
Sava pri Klečah je na višini 262 m.
Tu, na Taboru, pod Klečami in Dolom, je bil svoj čas na Savi pristan za čolnarje, splavarje, vlačilce in vlačugarje, ko še ni bilo južne železnice in so tovorniki marsikaj prepeljali po Savi.
Za tak rečni vlek so zaradi deroče vode potrebovali od 10 do 20 jarmov volov in temu primerno število ljudi.
Zato je bila pri Sirku v Klečah v tistem času znana gostilna, o čemer pričajo še stopnice v dvoje kleti.
Obokana klet je tudi pri Šuštarju v Klečah.
V Dolu so bila gostišča, hlevi in skladišča.
Ker je bilo ponekod po savski soteski, zlasti od Zagorja navzgor, tako malo prostora za pot, so morali vse do leta 1840 po tistih odsekih vleči tovore na čolnih, vlačugah in splavih vlačugarji.
Pri srednjem vodnem stanju je vleklo 27 moških.
Pri močno narasli reki je vleklo 40 do 50 ljudi.
Šele po letu 1840 so stezo tudi na teh odsekih toliko razširili, da so mogli uporabljati živinsko vprego.
Južna železnica je bila leta 1846 od Celja potegnjena so Ljubljane leta 1849.
Sava je še leta 1886 tekla tik pod zadnjo teraso pri Beričevem, kjer je še zdaj tako imenovani suhi rokav, in je bila tudi pod Vidmom, Dolom, Klečami in Dolskim precej bliže vasem kakor zdaj.
Vendar je bila za tek Save tudi še pred 80 leti značilna spremenljivost, kakor je razvidno tudi iz Erbergovih risb izpred dveh stoletij, kjer je narisanih še vse polno rokavov.
V novejšem času so se povodnji zaradi Save in Kamniške Bistrice vse bolj umirjale in redčile.
Za prihodnost sta na tem področju bili predvideni 2 zajezitvi za verigo novih elektrarn na Savi.
Na levem bregu Save je bila ob novi cesti predvidena nova hitra železniška proga, ki bi tekla mimo Ljubljane.
Zgornje starejše savske terase segajo od 382 m nadmorske višine (Zaboršt) do 278 m (Podgora).
Srednje savske terase segajo od 270 m (Videm) do 267 m (Kleče).
Spodnje savske terase so deloma še nižje, zlasti spodnji del Dola.
Sava pri Klečah je na višini 262 m.
Tu, na Taboru, pod Klečami in Dolom, je bil svoj čas na Savi pristan za čolnarje, splavarje, vlačilce in vlačugarje, ko še ni bilo južne železnice in so tovorniki marsikaj prepeljali po Savi.
Za tak rečni vlek so zaradi deroče vode potrebovali od 10 do 20 jarmov volov in temu primerno število ljudi.
Zato je bila pri Sirku v Klečah v tistem času znana gostilna, o čemer pričajo še stopnice v dvoje kleti.
Obokana klet je tudi pri Šuštarju v Klečah.
V Dolu so bila gostišča, hlevi in skladišča.
Ker je bilo ponekod po savski soteski, zlasti od Zagorja navzgor, tako malo prostora za pot, so morali vse do leta 1840 po tistih odsekih vleči tovore na čolnih, vlačugah in splavih vlačugarji.
Pri srednjem vodnem stanju je vleklo 27 moških.
Pri močno narasli reki je vleklo 40 do 50 ljudi.
Šele po letu 1840 so stezo tudi na teh odsekih toliko razširili, da so mogli uporabljati živinsko vprego.
Južna železnica je bila leta 1846 od Celja potegnjena so Ljubljane leta 1849.
Sava je še leta 1886 tekla tik pod zadnjo teraso pri Beričevem, kjer je še zdaj tako imenovani suhi rokav, in je bila tudi pod Vidmom, Dolom, Klečami in Dolskim precej bliže vasem kakor zdaj.
Vendar je bila za tek Save tudi še pred 80 leti značilna spremenljivost, kakor je razvidno tudi iz Erbergovih risb izpred dveh stoletij, kjer je narisanih še vse polno rokavov.
V novejšem času so se povodnji zaradi Save in Kamniške Bistrice vse bolj umirjale in redčile.
Za prihodnost sta na tem področju bili predvideni 2 zajezitvi za verigo novih elektrarn na Savi.
Na levem bregu Save je bila ob novi cesti predvidena nova hitra železniška proga, ki bi tekla mimo Ljubljane.
0
7. MAMUTOV ZOB
Ljubljana, 15. grudna 1798
Ena nova reč se je uni dan v kranjski deželi najdla.
To je slonov zob ali slonova kost.
Četrti dan tega mesca je šel Miha Dragar ali Burja ob Savi.
On je iz Beričevega na unem kraji Save v dolski fari.
Zagleda eno belo reč v savskinem prodi, jo vzame ven, nese en kos fajmoštru v Sveti Jakob pokazat, eno polovico pa sebi ohrani.
Gospod fajmošter Modest Šraj pošljejo to reč v Ljubljano zastopnim možem pokazat inu prašat, kaj bi to bilo.
Ti spoznajo, da je prava, resnična slonova kost, katera je bila nekidaj od Save podsuta.
Kraj je bil ogledan inu se je znajdlo, da stoji ravno konec Grabčeve ali Martina Snoja njive nad cerkvijo Svetga Križa na Beričevem v eni melini, kjer Sava novič dere, njive podkopuje inu 4 sežnje visok svet podjeda.
Kost je ležala ravno tako globoko, da je 4 sežnje pod starim nekidanjim od Save nanešenim prodom.
Slednji kosec je pol pedi dolg inu zdaj sta oba v Ljubljani za spomin in učenost v naturskem nabiralši shranjena.
Ta reč je nova za Kranjce.
Per nas še ni bila nobena slonova kost najdena, zdaj najprvič, inu zadosti globoko zasuta.
Na štajerskem Lipniškem polju so se že najdle, na Toskanskem v Laški deželi inu na Siebenbirgnu se večkrat najdejo.
Učeni možje se bodo modrovali, kako je ta perkazen k nam Kranjcem prišla, ali od povsodnjega potopa ali morebiti od Rimcev, kateri so per svojih vojskah slone imeli inu se tukaj vojskovali.
Znana reč je, da sloni so le v toplih deželah pod soncem doma, pa tudi, da Rimci so jih od tam dobivali.
Lahko je Rimcem eden ali drug slon tukaj per nas konec vzel, kosti so pognile, ali zob je bolj trden inu je dalej ostal, deslih je zdaj že mehek kakor ilovca bil.
Hvala naj bo dana gospodu fajmoštru, kir je to modro skrb imel, modre može za svet prašati.
Inu čast Mihu Dragarju, brodniku na beričevskem brodu, kir je prvič na Kranjskem eno novo perkazen znajdel.
Obeh imena bodo per teh dveh koscih slonove kosti v naturskem nabiralšu zapisana stala.
Lublanske novice
Valentin Vodnik
Imeni obeh sta se res ohranili, nista se pa ohranila kosa mamutovega zoba, ne v Narodnem ne v Naravoslovnem muzeju, ki mu Valentin Vodnik pravi natursko nabiralše.
Leta 1939 so v Nevljici pri Kamniku spet našli mamutov zob, se pravi, da so to najdbe še iz časov, ko so tu živeli mamuti, in ne gre za Vodnikovo sklepanje o rimskih vojaških slonih.
Modest Schrey je bil iz Blok in je bil kot avguštinec v letih 1794 – 1806 pomožni duhovnik v Šentjakobu.
Znan je kot preroditelj in prevajalec svetega pisma v Japljevi izdaji.
Ker v muzeju mamutovega zoba ni več, lahko sklepamo, da sta oba kosa, brž ko sta prišla iz mastnih ilovnatih plasti na zrak, že takrat mehka, hitreje razpadla in ju niso mogli zadovoljivo konservirati, ali pa sploh nista bila izročena v varstvo muzeju.
Zanimiva je tudi poklicna predstavitev Miha Dragarja, da je bil brodnik na beričevskem brodu, najbrž čez Savo, tako da je s tem podprta misel o drugačnih tedanjih vodnih tokovih in prometnih zvezah.
Ljubljana, 15. grudna 1798
Ena nova reč se je uni dan v kranjski deželi najdla.
To je slonov zob ali slonova kost.
Četrti dan tega mesca je šel Miha Dragar ali Burja ob Savi.
On je iz Beričevega na unem kraji Save v dolski fari.
Zagleda eno belo reč v savskinem prodi, jo vzame ven, nese en kos fajmoštru v Sveti Jakob pokazat, eno polovico pa sebi ohrani.
Gospod fajmošter Modest Šraj pošljejo to reč v Ljubljano zastopnim možem pokazat inu prašat, kaj bi to bilo.
Ti spoznajo, da je prava, resnična slonova kost, katera je bila nekidaj od Save podsuta.
Kraj je bil ogledan inu se je znajdlo, da stoji ravno konec Grabčeve ali Martina Snoja njive nad cerkvijo Svetga Križa na Beričevem v eni melini, kjer Sava novič dere, njive podkopuje inu 4 sežnje visok svet podjeda.
Kost je ležala ravno tako globoko, da je 4 sežnje pod starim nekidanjim od Save nanešenim prodom.
Slednji kosec je pol pedi dolg inu zdaj sta oba v Ljubljani za spomin in učenost v naturskem nabiralši shranjena.
Ta reč je nova za Kranjce.
Per nas še ni bila nobena slonova kost najdena, zdaj najprvič, inu zadosti globoko zasuta.
Na štajerskem Lipniškem polju so se že najdle, na Toskanskem v Laški deželi inu na Siebenbirgnu se večkrat najdejo.
Učeni možje se bodo modrovali, kako je ta perkazen k nam Kranjcem prišla, ali od povsodnjega potopa ali morebiti od Rimcev, kateri so per svojih vojskah slone imeli inu se tukaj vojskovali.
Znana reč je, da sloni so le v toplih deželah pod soncem doma, pa tudi, da Rimci so jih od tam dobivali.
Lahko je Rimcem eden ali drug slon tukaj per nas konec vzel, kosti so pognile, ali zob je bolj trden inu je dalej ostal, deslih je zdaj že mehek kakor ilovca bil.
Hvala naj bo dana gospodu fajmoštru, kir je to modro skrb imel, modre može za svet prašati.
Inu čast Mihu Dragarju, brodniku na beričevskem brodu, kir je prvič na Kranjskem eno novo perkazen znajdel.
Obeh imena bodo per teh dveh koscih slonove kosti v naturskem nabiralšu zapisana stala.
Lublanske novice
Valentin Vodnik
Imeni obeh sta se res ohranili, nista se pa ohranila kosa mamutovega zoba, ne v Narodnem ne v Naravoslovnem muzeju, ki mu Valentin Vodnik pravi natursko nabiralše.
Leta 1939 so v Nevljici pri Kamniku spet našli mamutov zob, se pravi, da so to najdbe še iz časov, ko so tu živeli mamuti, in ne gre za Vodnikovo sklepanje o rimskih vojaških slonih.
Modest Schrey je bil iz Blok in je bil kot avguštinec v letih 1794 – 1806 pomožni duhovnik v Šentjakobu.
Znan je kot preroditelj in prevajalec svetega pisma v Japljevi izdaji.
Ker v muzeju mamutovega zoba ni več, lahko sklepamo, da sta oba kosa, brž ko sta prišla iz mastnih ilovnatih plasti na zrak, že takrat mehka, hitreje razpadla in ju niso mogli zadovoljivo konservirati, ali pa sploh nista bila izročena v varstvo muzeju.
Zanimiva je tudi poklicna predstavitev Miha Dragarja, da je bil brodnik na beričevskem brodu, najbrž čez Savo, tako da je s tem podprta misel o drugačnih tedanjih vodnih tokovih in prometnih zvezah.
0
8. KRAJI
Na prodnatem svetu nekdanje savske struge so polja, travniki, pašniki, nekaj pa je tudi golih sipin in melin.
Nazgornjih terasah na bregu, na klečetu, na ježi so domačije z vrtovi in njivami.
Vasi so veči del ob stari cesti iz Ljubljane v Litijo.To so
Pečnik
Brinje
Beričevo
Videm
Dol
Kleče
Dolsko
Nekaj jih je tudi pod hribom. To so
Zaboršt
Zajelše
Podgora
Petelinje
Kamnica
Govorica v teh krajih je gorenjska na meji z dolenjskim švapanjem s precej petja in ni v vseh vaseh enaka.
Tako, da se prvotni, starejši vaščani večinoma lahko med seboj po tem prepoznajo, od kod so.
Vsa krajevna imena na ožjem dolskem področju so zelo zgovorna.
Dól (dóu), v Dólu
dolina
kraj v dolini
Kléče, v Kléčah
breg
kraj na bregu
na grebenu
na klečétu
na robu
na ježi
Podgóra, v Podgóri
kraj pod hribom
pod goro
Vídem, na Vídmu
cerkveni svet
gewídmet = posvečeno
kraj na cerkvenem svetu
Tu so doma Vidmarji.
Zabóršt, v Zabórštu
kraj za gozdom
der Forst = gozd, hosta
V ljudski govorici je še ohranjen nemški izraz boršt (hosta, gozd).
Zajélše (zajéuše), v Zajélšah
kraj za jelšami
Močvirni del doline je svoj čas segal veliko bolj proti hribu, da so še tam rasle jelše.
Starejše ime je bilo Zajelšje, v Zajelšjem.
Podobno je prvotno ime Jančje, Jančjega prešlo v Janče, Janč.
Imena za prebivalce vasi so
Doláni
Doljáni
Klečáni
Podgorjáni
Vídemčani
Zaboršáni
Zajelšáni
Pridevniki pa so
Dólski
Dóuski
Kléški
Podgórski
Vídemski
Zabórški
Zajéuški
Na prodnatem svetu nekdanje savske struge so polja, travniki, pašniki, nekaj pa je tudi golih sipin in melin.
Nazgornjih terasah na bregu, na klečetu, na ježi so domačije z vrtovi in njivami.
Vasi so veči del ob stari cesti iz Ljubljane v Litijo.To so
Pečnik
Brinje
Beričevo
Videm
Dol
Kleče
Dolsko
Nekaj jih je tudi pod hribom. To so
Zaboršt
Zajelše
Podgora
Petelinje
Kamnica
Govorica v teh krajih je gorenjska na meji z dolenjskim švapanjem s precej petja in ni v vseh vaseh enaka.
Tako, da se prvotni, starejši vaščani večinoma lahko med seboj po tem prepoznajo, od kod so.
Vsa krajevna imena na ožjem dolskem področju so zelo zgovorna.
Dól (dóu), v Dólu
dolina
kraj v dolini
Kléče, v Kléčah
breg
kraj na bregu
na grebenu
na klečétu
na robu
na ježi
Podgóra, v Podgóri
kraj pod hribom
pod goro
Vídem, na Vídmu
cerkveni svet
gewídmet = posvečeno
kraj na cerkvenem svetu
Tu so doma Vidmarji.
Zabóršt, v Zabórštu
kraj za gozdom
der Forst = gozd, hosta
V ljudski govorici je še ohranjen nemški izraz boršt (hosta, gozd).
Zajélše (zajéuše), v Zajélšah
kraj za jelšami
Močvirni del doline je svoj čas segal veliko bolj proti hribu, da so še tam rasle jelše.
Starejše ime je bilo Zajelšje, v Zajelšjem.
Podobno je prvotno ime Jančje, Jančjega prešlo v Janče, Janč.
Imena za prebivalce vasi so
Doláni
Doljáni
Klečáni
Podgorjáni
Vídemčani
Zaboršáni
Zajelšáni
Pridevniki pa so
Dólski
Dóuski
Kléški
Podgórski
Vídemski
Zabórški
Zajéuški
0
9. VODNATOST
Za svojo rodovitnost in poljedelsko uporabnost se mora ta del savske doline zahvaliti tudi stari, še graščinski regulaciji hudournikov in potokov.
Iz hribov na severni strani tečejo vsaj 4 močnejše potočne struge proti Mlinščici in Savi, in sicer po nasipih, deloma precej visokih, z zadosti globokim koritom.
Ti potoki so
Océpkov
Penkáčev
Kleménčev
Potókarjev potok.
Ti potoki s svojimi izrazitimi rebri ali grebeni delijo dolsko polje na več odsekov.
Preračunani so bili tako, da so sproti pobirali ne le redne studence, temveč tudi dodatno vodo ob deževjih in nevihtah, da ni poplavljala polj.
Danes so ti potoki deloma šibkejši, deloma pa so povsem presahnili tudi zaradi umetnih zajetij za vodovode.
Poleg starega graščinskega vodovoda, ki je imel svoj zbiralnik ob Smrekcah med Zaborštom in Zajelšami, naj omenim še podgorski zadružni vodovod, napravljen leta 1935 deloma na nekdanjem graščinskem bajerju za lovske potrebe na Veliki in Mali mlaki, in nekdanjo Kleménčevo zasebno elektrarnico, kjer je bil po zadnji vojni napravljen močan betonski jez, ki naj onemogoči povodnji in nanašanje gline in peska v dolino.
Tudi spodnji del doline bolj proti Savi, kjer so
gmajne
spašniki
hoste
Jérbarca
Zamóke
Pridávki ali Predelki
Roje
Okrogli vrbovec
Beriški travniki
Osreja
V óštatih
Párti
Kilne
Gmajna
Za Savo
Tabor
Na kleškem
Med vodami
Cesarski travnik.
Jérbarca je dobila ime po lastnikih Erbergih ali Erberjih Erberica.
Erbergi so imeli več hiš tudi v Ljubljani.
Ena je bila na mestu, kjer je sedaj Drama.
Ena pa je bila na mestu Zoisove palače na Bregu, kjer je Zois več hiš, med njimi tudi Erbergovo hišo prezidal v palačo.
Spodnji del doline proti Savi je bil svoj čas bolj vodnat in ponekod celo močviren, saj je bilo povsod vse polno studencov, kot so bili
Poznétov
Graščinski studenec in studenci pod Klečami, ki so večinoma izvirali izpod zadnje prodnate terase tik pred izlivom v Mlinščico ali Mlinšco.
Ponekod je to le poglobljen, deloma pa umeten industrijski rokav, speljan po nekdanjih studenčnih strugah in poimenovan po nekdanjih številnih mlinih ob njem
Napravili so ga graščinski tlačani pred dobrimi 180 leti.
Pod Mlinščico, se pravi še bolj proti Savi, so bili in so deloma še močni izvirki.
Pod Jubom izvira Studénčna, malo naprej Ta górka, poimenovana po toplem vrelcu, ki nikoli ni zamrznil in je imel svojevrstno rastlinstvo, živalstvo in školjke.
Še naprej sta Zajčkova in Pekova studenčna.
Tu, že v bližini sedanjih savskih in bistriških rokavov, je bilo več studencov in svoj čas je bila tu lepo bazensko regulirana Jérbarščica s potrebnimi brodišči za prevoz čez plitvine in s kamni stopalniki in škarpami za prehod peš.
Tu so bile cele rečice v malem, s počasnim tekom, s številnimi zatoki in tolmuni in s posebnim vodnim in obvodnim rastlinjem (ločje, trstikovje, vrbe, jelše, jagnedi) in kraljestvo rib, zajcev, fazanov, ponirkov, vodomcev, rac in galebov.
Za svojo rodovitnost in poljedelsko uporabnost se mora ta del savske doline zahvaliti tudi stari, še graščinski regulaciji hudournikov in potokov.
Iz hribov na severni strani tečejo vsaj 4 močnejše potočne struge proti Mlinščici in Savi, in sicer po nasipih, deloma precej visokih, z zadosti globokim koritom.
Ti potoki so
Océpkov
Penkáčev
Kleménčev
Potókarjev potok.
Ti potoki s svojimi izrazitimi rebri ali grebeni delijo dolsko polje na več odsekov.
Preračunani so bili tako, da so sproti pobirali ne le redne studence, temveč tudi dodatno vodo ob deževjih in nevihtah, da ni poplavljala polj.
Danes so ti potoki deloma šibkejši, deloma pa so povsem presahnili tudi zaradi umetnih zajetij za vodovode.
Poleg starega graščinskega vodovoda, ki je imel svoj zbiralnik ob Smrekcah med Zaborštom in Zajelšami, naj omenim še podgorski zadružni vodovod, napravljen leta 1935 deloma na nekdanjem graščinskem bajerju za lovske potrebe na Veliki in Mali mlaki, in nekdanjo Kleménčevo zasebno elektrarnico, kjer je bil po zadnji vojni napravljen močan betonski jez, ki naj onemogoči povodnji in nanašanje gline in peska v dolino.
Tudi spodnji del doline bolj proti Savi, kjer so
gmajne
spašniki
hoste
Jérbarca
Zamóke
Pridávki ali Predelki
Roje
Okrogli vrbovec
Beriški travniki
Osreja
V óštatih
Párti
Kilne
Gmajna
Za Savo
Tabor
Na kleškem
Med vodami
Cesarski travnik.
Jérbarca je dobila ime po lastnikih Erbergih ali Erberjih Erberica.
Erbergi so imeli več hiš tudi v Ljubljani.
Ena je bila na mestu, kjer je sedaj Drama.
Ena pa je bila na mestu Zoisove palače na Bregu, kjer je Zois več hiš, med njimi tudi Erbergovo hišo prezidal v palačo.
Spodnji del doline proti Savi je bil svoj čas bolj vodnat in ponekod celo močviren, saj je bilo povsod vse polno studencov, kot so bili
Poznétov
Graščinski studenec in studenci pod Klečami, ki so večinoma izvirali izpod zadnje prodnate terase tik pred izlivom v Mlinščico ali Mlinšco.
Ponekod je to le poglobljen, deloma pa umeten industrijski rokav, speljan po nekdanjih studenčnih strugah in poimenovan po nekdanjih številnih mlinih ob njem
Napravili so ga graščinski tlačani pred dobrimi 180 leti.
Pod Mlinščico, se pravi še bolj proti Savi, so bili in so deloma še močni izvirki.
Pod Jubom izvira Studénčna, malo naprej Ta górka, poimenovana po toplem vrelcu, ki nikoli ni zamrznil in je imel svojevrstno rastlinstvo, živalstvo in školjke.
Še naprej sta Zajčkova in Pekova studenčna.
Tu, že v bližini sedanjih savskih in bistriških rokavov, je bilo več studencov in svoj čas je bila tu lepo bazensko regulirana Jérbarščica s potrebnimi brodišči za prevoz čez plitvine in s kamni stopalniki in škarpami za prehod peš.
Tu so bile cele rečice v malem, s počasnim tekom, s številnimi zatoki in tolmuni in s posebnim vodnim in obvodnim rastlinjem (ločje, trstikovje, vrbe, jelše, jagnedi) in kraljestvo rib, zajcev, fazanov, ponirkov, vodomcev, rac in galebov.
0
Komunistični veljaki Dola so se odločili, da bodo Josipu Brozu lezli v rit.
In tako so vse to zorali in uničili ter posadili 80 topolov za njegov 80. rojstni dan.
Od teh topolov se je prijel le eden.
Gmajna pa je postala tako rekoč puščava.
In tako so vse to zorali in uničili ter posadili 80 topolov za njegov 80. rojstni dan.
Od teh topolov se je prijel le eden.
Gmajna pa je postala tako rekoč puščava.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
03.03.2018 ob 14:04
DOL PRI LJUBLJANI
Janko Moder
Janez Žvab
PGD Dol 1982
https://c1.staticflickr.com/5/4705/39696571055_277e617d77_b.jpg
https://c1.staticflickr.com/5/4615/39696571355_3609619110_b.jpg