Aramco ima obsezen program za izmenjavo strokovnih delavcev. Ce si bil sprejet, si sel za eno leto ali dlje delat v drugo firmo v drugi drzavi. Te delavce placa Aramco, prav tako vecino njegovih stroskov, tako da za tujo firmo delavec dela zastonj. Vendar ni res prave izmenjave, saj nihce ne pride na izmenjavo v Aramco. Manal se je prijavila v IBM, a brez uspeha. To je bilo leta 2008, cas ekonomske krize. Nato se je prijavila za EMC, firmo za shranjevanje podatkov v New England, ZDA. In bila je sprejeta. Leta 2009 je odletela sama. Bivsi moz ji ni dovolil s seboj vzeti sina. Vseh 12 mesecev sta se videla le po skypu. Ameriska firma ji je pomagala pri vsem, nasli so ji stanovanje, montirali pohistvo. Prvic je videla pravi sneg. DO takrat je videla le zmrznjeno vodo (umeten sneg) v Ski Dubai. To je bila njena najlazja selitev. Ni potrebovala moskega za najem stanovanja, ni potrebovala moskega, da bi uredil dokumente. Vse je lahko naredila sama. Takoj je hotela voznisko dovoljenje, ampak 1 ura ucenja z bratom doma ni bilo zadosti. Morala je obiskovati 2-mesecni tecaj po 2 uri na dan. Instruktor je bil American, ki se je porocil z Malezijko in prestopil v muslimansko vero. Na prvem izpitu iz teorije je padla, ker ni obvladala imperialnega sistema (milj in cevljev). Prakticni del je naredila prvic. Dovoljenje je dobila le do svojega odhoda nazaj v SA. Kasneje je za dovoljenje zaprosila v Massachusettsu, ker ga je tam dobila za 5 let. To dovoljenje je vzela domov, ko se je vrnila. Ljudje v New Hmpshire, kjer je zivela, so bili zaprti vase in konzervativni. Zaradi njene koze so pogosto domnevali, da je Hispanic (Mehicanka, centralna, Juzna Americanka). Nekateri so jo celo ogovorili v spanscini. Ce so jo vprasali, od kje je, je najprej odgovorila, da iz SA. Ljudje so to razumeli kot Juzno Afriko (South Africa). Ce je povedala, da iz Savdske Arabije, so ljudje samo strmeli. Niso imeli pojma, kaj to je. Ce je rekla, da je iz Bliznjega Vzhoda, so jo vprasali,’ Izrael?’ Tudi ce je povedala o nafti in kamelah, je niso razumeli. Sele ko je izrekla besede Osama Bin Laden, so vsi vedeli, od kod je. „Oh, to je grozna drzava. Nikar se ne vrni tja.“ Pocasi je dobila nekaj prijateljev. Tekla je na smuceh, obiskovala nogometne tekme. En od prijateljev, Japonec, je z njo hodil v restavracije, drugi, American, je popravljal njeno anglescino, tretji jo je ucil fotografirati in jo vozil naokoli na svojem Harleyu. Aramco je placeval za stroske najetega avtomobila. Ironija, da drzava, ki zenskam ni dovolila voziti, svoji drzavljanki placuje najem avtomobila v tujini. S prijateljicami je sla na koncerte, na jazz, celo s padalom je skocila. Za podaljsane vikende je potovala v Honduras, na Niagarske slapove. V SA niso imeli dezja 3 leta pred njenim odhodom v ZDA. Zato je uzivala v dezju. V SA prosijo boga, naj se jih usmili in poslje dez, v New Hamshirju upajo, da ne bo dezja. S prijateljico je hodila v gledalisce. V prvi igri, ki jo je videla, sta se dva moska poljubila. Mislila je, da bo omedlela, saj je homoseksualnost v SA kazniva s smrtjo. Bila je presenecena, da ljudje berejo knjige zunaj na klopcah, v parkih. Ugotovila je, da en obrok v restavraciji zadosca za cel teden. In kot Savdi Arabka, kaj pomeni „random check“. Naucila se je tudi, da moski ob srecanju poljubijo zensko na lice, zenske pa se med seboj ne poljubijo - popolno nasprotje navad doma. Ugotovila je tudi, da njeni znanci, sodelavci nosijo veliko breme studenstkega posojila. Imeli so dobro izobrazbo, ampak za kaksno ceno. Veliko jih je poleg dobre sluzbe delalo se v gostilnah, da so odplacevali svoje studentsko posojilo. Kupovali so rabljeno opremo, celo rabljeno mikrovalovno pecico, ker si drugega niso mogli privosciti. V stanovanjih jih je zivelo po vec skupaj, da so prihranili pri stroskih. Ce so sli kam, so se raje vozili eno uro v krogih in iskali parkirisce, kot da bi sli v podzemno garazo. V restavraciji so najprej pogledali cene jedi, preden so narocili. Ugotovila je, da bodo tako ziveli se dolgo casa. Njej je pa drzava placevala ekvivalent 300 dolarjev samo za to, da je obiskovala univerzo. Vse je bilo drago. Prijatelj je placal 800 dolarjev, ker se je mocno vrezal v prst in je sel na urgenco. Ni mogla verjeti, da so za high speed internet se vedno potrebovali kabel. Ni mogla verjeti, da je morala placevati za odvoz smeti. In davki ji niso sli v racun. V Savdski Arabiji ne placujejo davka na dohodek. Njen prijatelj v ZDA je placal 30% davka. Bila je presenecena tudi nad davkom na promet (vas DDV). Tega v SA ni. (Zdaj je. So ga ravno na sveze uvedli ne dolgo nazaj zaradi ekonomske krize). Leto 2009 je bilo tezko zaradi krize. Podjetja so odpuscala, se zapirala. Tehnik Steve, ki je prisel popravit njen racunalnik, je naslednji dan zgubil sluzbo. Tisti vecer je gledala porocila in glavna tema je bila Tiger Woods (igralec golfa) in njegove ljubice. In se je sprasevala: so to res porocila ali oddaja za opravljanje? Brala je o Rosi Parks, borki proti rasni segregaciji v ZDA. Tako kot Manal, je bila zaposlena in je zivela na posebnem obmocju ZDA (vojaska baza), kjer ni bilo razlike med belimi in crnimi. Sele ko se je Rosa Parks preselila iz tega priviligiranega naselja, in spoznala pravo zivljenje na jugu ZDA, je postala aktivistka. In Manal je pomislila nase. Ko je Manal prisla v ZDA, je se vedno imela savdisjko miselnost. Bila je odlocno proti Zidom. In tam jih je srecevala pogosto, kakor tudi ljudi, ki nikoli ne bi dobili dovoljenja za vstop v SA. In ti ljudje so imeli svoja misljenja, vcasih zelo drugacna kot Manal. Nekega dne je s prijateljico Naomi sedela v restavraciji in gledala naokrog. Pokazala je skupino ljudi in rekla, „Tisto tam so Zidi. Vem po nosovih. Mi se od njih locimo po nosovih.“ Naomi je odgovorila, „Ja, imas prav. Mi in vi smo bratranci.“ „Kdo je to mi?“ je vprasala Manal. „Ja, mi, Zidje.“ je rekla Naomi, Manal je bila sokirana. Ni imela pojma, da je Naomi Zidinja. Ce bi takoj na zacetkiu vedela, da je Zidinja, ne bi nikoli spregovorila z njo niti besedice. Ker so jo vse zivljenje ucili, da so Zidje sovrazniki. Ampak pravi kulturni sok jo je se cakal. Tega je dozivela, ko se je vrnila domov.

poslano v temi :: Berem knjigo Daring to drive

Se malo o zivljenju v Aramcovem naselju Sin je hodil v preschool, privatni vrtec, ki ga je nekdo odprl v svoji hisi. Ce prav razumem, je bilo to znotraj Aramcovega naselja. V vrtcu so delale Filipinke. Opoldne je zapustila pisarno in se odpeljala v vrtec, kjer je pojedla kosilo s sinom, nato pa nazaj v sluzbo. Z delom je koncala ob 4h popoldne. Savdske druzine so velike, prevelike za v avto, zato mlajsi otroci ne sedijo v varnostnem sedezu, ampak na kolenih starejsih otrok. Ko je bil sin malo vecji, ga je vpisala v bolj formalen vrtec, ki ga je imela neka Americanka. (Torej vrtci v naselju so bili zasebni, ampak ne Aramcovi, kot je zahteval zakon.) V vrtcu so bili povecini ameriski otroci in mesani po spolu. V savdskih solah je bilo prepovedano ucenje deckov in deklic skupja. Zenske uciteljice niso smele uciti v fantovskih solah. Se celo v vrtcu so smele delati le eno leto. Domnevam, da je s tem mislila prvo otrokovo leto. Manal je zacela posnemati zivljenje ameriskih usluzbencev. Aramcovo naselje je imelo dva velika bazena. Sina Aboudija (ljubkovalno za Abdullaha) je vpisala v plavalni tecaj. In sebe tudi. V SA je bilo zenskam prepovedano plavati. Niso se smele spustiti po toboganu, niso se smele guncati na gugalnicah, niso smele s svojimi sinovi igrati nogometa. S sinom sta hodila na sprehode v park poleg hise, kjer se je vozil s kolesom in se v peskovniku igral z deklicami. Manal je bilo to v otrostvu prepovedano. S sinom je za Halloween sla trick-or-treatat - hodila sta od hise do hise in sin je nabiral sladkarije. Pekli so na zaru, imeli skupne vecerje z drugimi stanovalci. Obdana je bila z Americani, Skoti, Indijci, Filipinci, Malezijci. Nikoli pa ni sla na ameriske zabave, kjer se je pilo in plesalo, saj bi jo naslednji dan vsi obrekovali. Savdski mozje niso imeli tovrstnih pomislekov. Tudi alkohol so pili na teh zabavah. V naselju je zivelo tudi precej savdskih parov. Zenske so ali ostajala doma, za 4 stenami, ali pa so sle ven odete v abayo. Ameriske zenske, na drugi strani, so se druzile brez predsodkov, vcasih so skupaj kuhale in vabile Manal v svoje domove. Naselje je imelo vse amenities. Vse je bilo pri roki. Velika zivilska trgovina je bila odprta 24 ur na dan. Imeli so trgovine z avtomobili, lepotne salone, igrisca za nogomet in baseball. Tudi igrisce za golf z 18 luknjami in lepo restavracijo so imeli. Sin je igral nogomet in baseball. V kinu so imeli poleg filmov tudi plesne recitale, muzikle in concerte. Sele ko je stopila ven iz Aramcovega naselja, se je zavedla, kako zelo tih je savdski svet. Nobene glasbe, nobenih kinov, filmov ali predstav ni tam. Po naslju so bile restavracije, ki niso bile razdeljene na moski in zenski del, tako kot izven naselja. V SA so se restavracije in kavarne zaprle med molitvijo. Ko je sin znal uporabljati zlico in vilice, sta veckrat jedla v restavracijah v naselju. Za 12 riyalov ali priblizno 3 dolarje si dobil obed s 5 hodi. Druzine so lahko sedele skupaj v restavracijah in na klopcah v parku. Otroka je zelela vpisati v amerisko solo v naselju. Savdske oblasti ji tega niso dovolile, ces da v njej ne ucijo arabscine. Manal je prepricana, da je bil pravi razlog, da so v razredih sedeli skupaj fantje in dekleta in da so bili otroci delezni sirse izobrazbe. V hisi je imela po tleh ploscice. V dnevni sobi belo kotno garnituro. Kuhinja je bila po amerisko navezana na dnevno sobo. V nadstropju je bila soba z balkonom. Od tam sta vcasih gledala zvezde, ki jih je fantek imenoval po svojih bratrancih. Potem ga je vprasala, katera zvezda je mami in odgovoril je, “Tista rumena zvezda z laptopom in torbico.“

poslano v temi :: Berem knjigo Daring to drive

Manal se preseli nazaj v Aramcovo naselje Tipicne otroske pravljice za lahko noc v Savdski Arabiji so o zenskah, ki jedo otroke (Janko in Metka?), o carovnicah, ki ugrabijo otroke ali jim odrezejo roko ali nogo. Cez dan so jih strasili z zlimi duhovi. Da bi jih odgnali, so rekli ’Bismillah„ - v bozjem imenu. Kot otrokom so jim vbili v glavo, da se bo slabo koncalo, ce ne bodo pred vsako aktivnsotjo rekli v bozjem imenu, saj jim bodo zli duhovi skodovali. Tako morajo izreci Bismillah’ preden gredo v kopalnico, preden se pogledajo v ogledalo, preden se oblecejo ali slecejo, preden jedo, preden zacnejo pouk ali se vsedejo v avto. (Moja mama je morala imeti nekaj savdske krvi. Preden je sedla v avto je vedno rahlo brcnila pleh pod sedezem). Zli duhovi imajo svoje druzine in plemena in zivijo v vaseh. Mnogi ljudje verjamejo, da so jih obsedli zli duhovi in placujejo za izganjanje hudica. Pomemben je tudi koncept zlobnega ocesa. Nicesar ne smejo pohvaliti, saj bi sicer pritegnili zle duhove, ki bi dobre stvari unicili. Zlobno oko je izgovor za slabe ocene in za madez na novi torbici. Ko je Manal kot otrok sla h frizerju, je njena mama po strizenju zbrala vse njene postrizene lase, saj ce bi odstrizki ostali pri frizerju, bi jih lahko kdo zacaral in s tem bi zacaral Manal. Mama je verjela celo, da zlobno oko lahko zacara zensko preko njene menstrualne krvi, zato so imeli poseben postopek za skrivanje le teh in podobno je bilo za veliko dugih stvari. In ko se je locila, je bila Manal kljub vsej svoji izobrazenosti prepricana, da so ljudje, ki hodijo mimo nje po cesti, prepricani, da je nanjo nekdo pogledal z zlobnim ocesom. Manalina starsa nista vedela, da se je Manal locila. Oce ji je locitev prepovedal. Mama je bila med locitvijo v Egiptu in se celo leto po locitvi ni vedela, kaj se je zgodilo. Tudi v sluzbi ni nikomur povedala. Le dva moska sta vedela. En, ker je moral podpisati neke dokumente in drug, ki je pomagal pri selitvi. Savdski svet ima ogromno pravil, vendar jih tisti na visjih pozicijah lahko prelomijo in pomagajo malim ljudem, ce zelijo. Zato je Manal zaprosila za stanovanje. Dobila je garsonjero okoli 35 m2 zase in za sina v bloku za Aramcove medicinske sestre in pisarniske delavke. Cez nekaj mesecev je prosila za vecjo enoto in dobila okoli 50m2 veliko vrstno hisico. Zdaj je imela se spalnico, ki si jo je delila z otrokom. Po locitvi si je postrigla lase. Moz ji prej tega nikoli ni dovolil. Ko si jih je enkrat vseeno postrigla do brade, je ponorel. Otroka sta si delila. Manal ga je imela cez teden, oce za vikend. V praksi je to pomenilo, da je otroka cez vikend imela mati bivsega moza. Savdski zakoni o skrbnistvu otrok po locitvi so nejasni. Leta 2007, ko se je Manal locila, je veljalo, da otrok do 7. leta lahko ostane pri materi. Ko so dopolnili 7 let, so deklice avtomaticno dolocili ocetu. Decke so vprasali, ce zelijo ostati pri materi ali se preseliti k ocetu. Ko sin locenih starsev postane najstnik, postane uraden skrbnik svoje matere. On, kot najstnik, doloca ali mati sme hoditi v sluzbo ali ne. Ce se zenska ponovno poroci, takoj zgubi skrbnistvo svojih otrok. Ce so otroci majhni, se jih poslje k materini mami. Ce ona ne more skrbeti zanje, jih dobi materina najstarejsa sestra, ce tudi ta ne more skrbeti, naslednja sestra po starosti. Kot razumem, gre tudi ta sistem do 7. leta otrokove starosti. Potem je kot zgoraj. Manal pozna vec zensk, ki bi se rade locile, a ostajajo v zakonu samo zato, ker bi zgubile svoje otroke. Manal nikakor ni hotela postati druga zena. Ko zenske zakljucujejo svojo rodno dobo, si moski najdejo mlajso zeno. Tak sistem je precej pogost, vendar ga v Manalinem sorodstvu niso prakticirali. Savdski mozje so si kot drugo zeno radi pripeljali zenske iz Sirije, Maroka, Egipta. Manalina prijateljica iz otrostva je zivela v takem gospodinjstvu. Njen oce je imel dve zene in vsaka je zivela v enem nadrstopju negove hise. Druga otroska prijateljica je sama postala druga zena. In tretja je odkrila, da si je moz dobil drugo zeno, sodelavko v Aramcu. Ta prijateljica se je nato vrnila k starsem, a ne za dolgo. Zdaj spet zivi z mozem, ki ima se vedno tudi drugo zeno. Mnogo zensk ne ve, da obstoja druga zena ali pa o tem nocejo govoriti. Tudi Manal je imela po locitvi nekaj snubcev, ki bi jo vzeli za drugo zeno. Manal jih je zavrnila, ceprav je vedela, da po locitvi v Savdski Arabiji kot zenska tezko dobis moza. Lahko pa postanes druga zena. Aramco je bila sprva ameriska firma Standard Oil, ki je v navezi s Savdsko Arabijo (kraljevo druzino Savd) sredi puscave odkrila nafto leta 1932. Savdijci so scasoma dobili v tej firmi svoj delez, leta 1980 pa so postali 100%ni lastniki in spremenili imev V Aramco. Savdska Arabija je absolutisticna monarhija. Kar kralj rece, to gre. To pomeni tudi, da je nafta v lasti kraljeve druzine, ki je zelo obsirna. Stevilo princev gre v tisoce. Ze standard Oil je gradil svoja naselja, Aramco jih je povecal in moderniziral. V Aramcu je bila zaposlena vecina tujcev, danes se trudijo zaposliti cimvec domacinov. Aramcova naselja so potresena po celi drzavi. Vsako naselje ima celo svojo bolnico. Manal je sla lahko v bolnico, njen sin pa ne, ker tehnicno ni mogel biti prebivalec Aramcovega naselja. Samska stanovanja so bila namrec izkljucno za samske ljudi. Manal se je v naselje preselila po locitvi. Manal so naredili uslugo, ko je lahko pripeljala sina. Vendar so ji dali vedeti, da bo ob prvi pritozbi sosedov zaradi hrupa ali cesarkoli drugega, sin moral zapustiti Aramcovo naselje. Manal tudi ni imela nobenega dokumenta, ki bi dokazal, da je Abdull njen sin. Vsi dokumenti so bili pri ocetu, ki je se vedno zivel v Dammamu. Brez dokumentov sina ni mogla vpisati v solo. Nekateri otroci v takih primerih, ko oce otroka materi noce dati dokumentov,nikoli ne grejo v solo. Kot samska tudi ni vec mogla imeti soferja, ker ga ni mogla nastaniti v Aramcovem naselju. Prej je namrec zivela izven naselja. Zato jo je brat v eni uri naucil speljevanje in ustavljanje, da je po naselju vozila sama.

poslano v temi :: Berem knjigo Daring to drive

1. Vstavi est ali sunt. Basilica Aemilia magna ... -est Feminae et puellae Romae ...sunt Thermae novae ...sunt Curia antiqua ...est 2. Katera črka/e je namesto zvezdice? Caelia puell* est. -a Curia magn* est. -a Femin* in via salutat. -a Puell* in taberna sunt. -ae Basilic* alt* sunt. -ae, -ae Therm* magn* sunt. -ae, ae 3. Iz singulara daj v plural oz. obratno. Taberna nova est. -Tabernae navae sunt. Basilica alta est. -Basilicae altae sunt. Viae antiquae sunt. -Via antiqua est. Tabernae magnae non sunt. -Taberba magna non est. 4. Prevedi! Poglej, novo kopališče! Ecce, nova therma! Baziliki sta veliki in visoki. Basilicae magnae et altae sunt. Žene so vesele, danes ne delajo. Faminae laetae sunt. Non laboratant. 1. Kako se izgovori ecce? Ece ali eke? Ozko, siroko? In kako therma? In kako laetae? 2. ali je dodatek ae enak ne glede na spol? Je to samo v nominativu? 3. Prve 3 vaje niso tezke. 4. je pa velik preskok v zahtevnosti. A bo zakaksno stirico? Trojko? 4. Vaja je res tezka za prvo lekcijo, pa se skoraj subjunctive clause ima. Samo ker manjka.

poslano v temi :: Veni, vidi, didici

Hvala. Zdaj mi je jasno.

poslano v temi :: Veni, vidi, didici

Bosta s Hitlerjem kolo zaplesala, da se bo cel pekel tresel. Pa bo prisel bog in rekel, "Ja fanta, kaj pa je zdaj to. Tako norita, da se se nebesa tresejo." Naprej bo pa povedal kdo drug.

poslano v temi :: Nimam razloga in želje, da bi živel

Ko sem si prvic drznila popravit to edino pravilno izgovorjavo, sem jih dobila po gobcku. Zdaj si samo mislim svoje. Saj anatomski izrazi so prav tako "nekaj posebnega". Femurus, femur, kost, je fimar ali fimer, odvisno od narecja.

poslano v temi :: Veni, vidi, didici

Mene sta ze izgubili. 1. Vem, kaj so Nominativ genitiv, dativ, akuzativ. Nimam pojma, kaj je orodnik in lokativ. 2. Kaksna je razlika me klasicno, arhaicno in cesarsko izgovorjavo. Domnevam, da je v zvezi z obdobji, zgodnja, srednja, pozana. Ampak jaz se spomnim samo Cesarjevih novih oblacil. (glavobol od dima je kriv - pa ne od tistega dima, Zobatec).

poslano v temi :: Veni, vidi, didici

Ti bi morala slisati, kako se po anglesko izgovarja latinske besede. Samo en primer: Picea abies (smreka) : paisia ejbis. In so sveto prepricani, da je taka izgovorjava edina pravilna.

poslano v temi :: Veni, vidi, didici

Torej imata cerkveni tabernakelj in tavern (gostilna v anglescini) skupen izvor. Saj namen je bil ocitno enak: piti alkohol. Sem sla se na viki pogledat in pravi, da je to majhna trgovinica, ki ima samo samo en prostor.

poslano v temi :: Veni, vidi, didici