Ne, tu zivim manj kot 20 let. Prej sem zivela v Calgaryju. Da je divjina, je relativno. Kot mestni srajci se mi je pred selitvijo tudi zdelo, da je divjina in na koncu sveta, zdaj se mi Calgary zdi divjina. Vse naokoli so njive in pasniki. Vsakih 5 let kdo zgradi novo hiso, tako da kaksnega hudega priseljevanja ni. Naokoli so njive in pasniki z govedom, zgoraj na severni strani je gozd, potem pa spet njive naprej. Imamo pa parkrat na leto lisicji ali jelenji obisk. Cene so malo visje kot v mestu. Imamo katolisko cerkev in katolisko pokopalisce. Nekoc je bila tudi sola, a jo ima zdaj cestno-vzdrzevalna sluzba. Ena trgovina je pogorela. Potem niso postavili nove. Posto so ukinili tako kot so povsod mocno zreducirali njihovo stevilo, da njim vec ostane. Tako da je blazen mir. Zadnje tedne kmetje ropotajo okoli s svojo veliko masinerijo. Po nakupih je treba iti v sosednji kraj ali drugam. V sosednjem kraju je obcina, 2 manjsi zivilski trgovini, 2 pumpi, trgovina z oblekami, 2 ali 3 banke, 3 mehaniki, elementary, junior high in high school, nekaj cerkva, par frizerk, dve lekarni, trgovina z alkoholom, posta, trgovina kot je Merkur v Sloveniji, samo manjsa, hockey rink, imajo rodeo, farmers' market, vsa zdravstvena oskrba - zdravniki, okulist, bolnica, nekaj domov za stare, hotel, zeleznski silosi za kmete, pokopalisce avtomobilov, licar, nekaj drugih obrtnikov, 2 zavarovalnici, trgovina za kmete, taxidermy, cvetlicarna, in se nekaj drugih zadev. In seveda, nekaj ostarij. Brez teh nikjer ne gre. Cez poletje so na glavni ulici obesene petunije v velikih loncih z ulicnih svetilk, pozimi v enem parkcu postavijo lucke.

poslano v temi :: Financna pismenost, kaj pravite na to?

Zime so resno mrzle, poletja so prijetno topla ali (pre)vroca. In veliko sonca. Vlaga ni visoka. Nepremicninska situacija je prevec komplicirana, a tudi ce ne bi bila, ne bi razlagala o stevilkah.

poslano v temi :: Financna pismenost, kaj pravite na to?

Pri nas je vse pomesano. Sama vas ima le kakih 30 do 40 ljudi, drugi vascani zivijo v okolici ali na kmetijah ali na acreagih, a spadajo pod naso vas. Tudi znotraj vasi imamo nekaj acreagev. Financno stanje je zelo mesano, od takih, ki ne vejo, ce bodo prisli skozi mesec in vse do veckratnih milijonarjev. Hise so po pravilu precej bolj skromne kot v velikih mestih. Ljudje se ne ukvarjajo s tem, kaksen vtis bodo s svojo hiso naredili na druge. En km od nas so ravnokar postavili novo hiso. Okolica se ni urejena. Nagravzno kot ne vem kaj. Ko so se gradili, je zgledalo bolj kot gospodarsko poslopje. Hisa ima eno normalno garazo in dve z visokimi vrati. To je vse v enem kosu z bivalnim delom hise v isti liniji. Bivalni del zgleda kot split level. Vse skupaj zgleda kot kaksno skladisce. Par ne velikih oken, temna streha, in bel plasticen siding. Na drugi strani ceste je vdova z dvema hcerkama Po poklicu uciteljica, moz je bil oficir v vojski, a je pred nekaj leti, ravno ko so gradili hiso, padel na ledu, si zlomil nogo, dobil strdek in naslednji dan v bolnici umrl. Zenska ima vec konjev, in v teh 5 letih je na posest, ki je res velika (zemljo je dobila od starsev), navlekla vse mogoco avtomobilsko kramo, vsaj kaksnih 20 jih je, raje vec. Ne vem, ali prodaja dele ali kaj pocne z vsemi tistimi vozili. In ce je uciteljica in moz tudi ni imel slabega dohodka, ves, da ni reva, in se po starsih, ki zivijo zraven, se ji obeta zajetna dediscina, ampak okoli po njenem posestvu je kot iz kaksne ameriske serije o tistih z dna druzbe. Sama hisa je velik bungalov z dvojno ali trojno garazo, vse v enem kosu in v eni liniji. In je tudi bolj podobna skladiscu. Potem so pa drugi, ki vsako soboto ropotajo s traktorskimi kosilnicami, postrizejo vsako travico in imajo nasploh kot iz skatlice. Nekaj his je dobesedno barak, ena hci bogatih starsev zivi v eni izmedn njih ze leta. Njena starsa zivita sama kakih 500m stran od nje v veliki hisi na velikem posestvu. Ce ne bi imela dnevnih prostorov oblecenih v les, bi kar omevalo, ker so tako veliki. A njuna hci je le streljaj stran v stari, zdelani barakci in v njej je spravila gor tudi enega otroka. Vecina his je bungalov, od micenih do res velikih. Zelo malo je nadstropnih, v radiju 1 km okoli vasi sta samo 2 taki, ena stara majcena hiska in ena velika novejsa hisa. Bazenov tu ni, je prekratka sezona, pa tudi ljudje nimajo casa za take hece, saj jih dosti domov hodi samo spat. Cene so seveda nizje kot v Torontu. Sosednji kraj ima okoli 2500 ljudi, a tudi tam jih palace ne zanimajo. Imajo nekaj "mestnih " his, a vecina so tudi tam bungalovi. Glede videa. Za video poiscejo samo izjemne primere. Tako v Vancouvru kot v Toronstu se dobi za milijon kaj dosti boljsega, kot so pokazali. Tole z 1 milijonom je samo propaganda. Milijonska hisa potegne za sabo tudi vsaj kaksnih 10000 za neprimicninski davek in ustrezne druge stroske. Zadnjic sem gledala hise na PEI. Nic kaj posebnega in starejse, nizki stropovi, ne pretirano velike, oprema stara, cudni prostori, majhne dnevne sobe in so imele preko 3000 davka.

poslano v temi :: Financna pismenost, kaj pravite na to?

Za Van Cleef zapestnice prvic slisim. Potem ves, koliko zapravljam za take reci. V nasi podzelski soli tega ni. Vsi najstniki so zelo preprosto obleceni, samo za maturitetni ples pa nekateri gredo v visoke stroske. Ena sodelavka je jamrala, kako tezko je danes priti skozi mesec, potem pa kupila obleko za hcerin maturantski ples za preko 1500. Ampak, kot receno, na splosno so najstniki tu okoli bolj skromni. Zapravlja se za avtomobile, ne za obleke in nakit. Z nekdanjimi sosedi se vsake toliko vidimo. Poznamo tudi njene starse. In njen oce, namesto, da bi sam dobro zivel na stara leta, je mlajsemu vnuku kupil avtobus. Je SUV, ker se ne spoznam na znamke, recem, da je avtobus, ker je ogromen tudi za tukaj. Zakaj 21-letnik potrebuje tak avtobus? Dedi pravi, da bo se ta starejsemu kupil tako masino, ker sta oba fejst fanta. Seveda se otroci tega ucijo. Na koncu jim pa zmanjka za nujne stvari, kot pravis, za tekoce stroske. Zato mislim, da tak tecaj ne bo imel kaj dosti efekta, mogoce scasoma, ker ta mentaliteta se bo zelo tezko spremenila. Enkrat je bil en intervju z mladino, kjer so jih sprasevali, koliko vejo o zivljenjskih stroskih povprecnega gospodinjstva in sta se nasli dve, ki niti tega nista vedeli, da je treba placati najemnino. Takim bi pa mogoce res pomagalo, da razumejo, da nic ni zastonj.

poslano v temi :: Financna pismenost, kaj pravite na to?

Ekonomija temelji na tem, da iz ljudi izvabi bolj ali manj tezko prisluzen denar. Ljudje zapravljajo, kot da bodo jutri umrli. Sparanje je za njih nekaj nepredstavljivega. Za bozicne praznike so trgovine popolnoma nabasane, januarja, ko je treba dolgove odplacati, sledijo bankroti. Nasa soseda je pred leti kaksnimi 20 leti zadela 100000. To takrat ni bilo malo denarja. Kupila si je jeepa in zafrckljala preostanek denarja in ko je cez par let zbolela in je bila dlje na bolniski, sta ji financno pomagala mama in ocim, ker je bila brez denarja. Po poklicu je LPN (licenced practical nurse). Isto je pri mortgage, kreditih za hise. Vsi bi najraje imeli palace in temu primerne pufe v nebo. In ce zgubis sluzbo, si ob hiso. Mi smo na prejsnjem naslovu imeli soseda, ki je imel tak zivljenjski slog. Kar so videli, so morali kupiti. Po kaksnih 6 letih so skoraj bankrotirali. Zadnji hip jima je hiso uspelo prodati, preden bi jo vzela banka. Z otrokoma sta se potem preselila k njenim starsem v klet. Je pa res, da so tu pogoji za nakup dokaj tezki in potem te stisnejo se z nepremicninskimi davki. Ne vem kako je zdaj, takrat je banka sestela vse poloznice, nepremicninski davek, placevanje zavarovanja kredita in kredit sam, stroske za odvetnika in ce je vsota presegala 1/3 dohodka, nisi dobil kredita. Poleg tega otroci skoraj nikoli ne vidijo fizicnega denarja, samo kartice. Zato sploh nimajo predstave o denarju. Kako bodo potem sploh kdaj dobili obcutek za denar? Kaj sele bo, ko bodo imeli samo digitalni denar. Preden grejo v ta predmet, naj jih naucijo vse o fizicnem denarju. Se odraslemu je tezje kontrolirati svoje nakupe brez gotovinskega placila, mladim, ki so bolj impulzivni, se toliko bolj. Starsi so cele dneve v sluzbah in nimajo casa, da bi se posvetili otrokom in jih pravilno usmerjali, ker je treba zasluzit za mortgage, ki jim visi okoli vratu. Predmet bi moral biti posebej, ne v sklopu matematike, ker matematike ze zdaj skoraj nic ne znajo, potem jo bodo se manj. Mislim pa, da namen tega ni samo za dobrobit ljudi, ampak tudi, da drzava prispara pri pokojninah, saj nekje vmes recejo, da naj bi imeli svojo nepremicnino do upokojitve. Vsi tega zaradi prenizkega dohodka in vedno tezjih pogojev enostavno niso zmozni. Velik del pokojnin je tako nizkih, da z njimi ne mores placevati se najemnine. Nekateri pa se kot upokojenci placujejo kredite za (preveliko) hiso. Krediti so na 30 let in slisati je, da ze tudi za dve generaciji ljudi. Na koncu it will all come down to ali si zapravljivec ali si sparoven po karakterju. Zapravljivca ali gamblerja noben predmet o financah ne bo spremenil toliko, da bi postal skrben z denarjem. Tako da po eni strani je tak predmet odlicen, a bi se ga morali lotiti pri osnovah. RRSP in investiranje bi moralo biti samo nadgradnja. Jih bodo ucili tudi o hedge funds? In da te financial advisor ne bo vzel, ce ne investiras vsaj dolocene vsote denarja? Investiranje je ze samo po sebi velik riziko. Ce si bolj konzervativen pri vlaganju, ne dobis nit toliko, kot je inflacija. Ce pa gres v bolj tvegane investicije, je pa dovolj samo en ruker na financnem trgu in si v godlji. Ena moja prijateljica, ki je bila v financah, je vedno rekla, da investiraj toliko, kot si lahko privoscis, da izgubis. Omenili so tudi home economics class. Bodo sli nazaj v kuhanje, sivanje in gospodinjenje? Mogoce ne bi bilo slabo, saj danes tega mladina vec ne zna. Meni je oce tie vezalke na cevljih se v prvem razredu, in me je trsica zaradi tega malo spiknila, tako da smo se mojo zacetnico, recimo crko C, ucili tako, da je napisala C... se pocasi oblaci. Danes jim se cevljev vec ni treba zavezati. Resnica je taka, da ljudje danes vec jamrajo a imajo vec, kot o imeli pred 50 leti, pa naj bo tu ali tam.

poslano v temi :: Financna pismenost, kaj pravite na to?

Ker sem obsedena z genealogijo, sem gledala vse mozne Youtube videe na to temo. In v enem od njih so odkrivali rodovnik Julie Roberts. Najprej so naredili rodovnik in potem testirali potomce ljudi iz rodovnika. In pri Julii Roberts se je izkazalo, da bi se morala pisati cisto drugace, ker je njena prababica ali nekaj takega dobila otroka z moskim, ki ni bil njen moz in Julia je bila potomka tega moskega. Zdaj brskam za enega daljnega sorodnika, ker me je prosil, ce mu lahko pomagam najti kaj vec o njegovih prednikih. Med prednicami ima neverjetno veliko neporocenih mater in zgleda, da je, podobno kot Julia, potomec nekoga drugega, kot misli, da je. Zgodilo se je pred nekaj manj kot 200 leti. Ta drugi se je blizal 50 letom in bil je dvakratni vdovec, ko je njegova dekla rodila njegovega otroka. Kaksna je moznost, da bo mlada kmecka punca prostovoljno spala s starim dedcem, ki je za povrh se njen delodajalec? Dekla se je kasneje istega leta porocila s clovekom, ki je otroka legalno vzel za svojega in mu dal svoj priimek. Ta otrok je prednik mojega sorodnika in moj sorodnik nosi posvojiteljev priimek. Stari pohotnez, sorodnikov bioloski prednik, pa se je kmalu za deklo porocil se tretjic. Taka zgodba med mojimi predniki bi bila zame sok. Bojim se, da bo tudi za njega.

poslano v temi :: Sorodnik 2

Admin je priden. Je vse popravil, samo se gumb za oddajo nove tem in bo vse funkcioniralo. In slider spodaj bi bil fin, tako kot prej.

poslano v temi :: Kratka reportaža iz Kanade

Sprejme me neprijavljeno. Me bo tokrat sprejelo tudi prijavljeno? Prej se niti prijaviti nisem mogla. Tiste groznje z arestom mi se vedno niso vsec. Pa poglejmo.

poslano v temi :: Kratka reportaža iz Kanade

Samo testiram ta nori prenovljeni forum. Kaj se je pa zdaj zgodilo? Mene ni pustilo zraven pod leskova mast. Pisalo je forbidden. Za eno osebo je cisto zadosti velika. Lepo opremljena. Edino kar me moti je nadstresek nad vrati, preozek hodnik, recimo, za nokoga tezje gibljivega, bi predstavljal oviro in okna so do tal, kar pomeni pozimi mrzlo in prevec odprto pogledom. Drugace je sama notranjsot prav v redu. Bomo videli, ce me bo spet spustilo skozi. Hahaha, zdaj mi pa pravi: Ne tako hitro. Pocakati morate se 28535 sekund. In zdaj pravi, da moram pocakati se nekaj cez 28400 sekund. Lepo se imejte.

poslano v temi :: Cindy, dobrodošla nazaj

Jaz sem bila vedno leva, a ne na tak nacin, kot se levica predstavlja danes z unicenjem vsega, od gospodarstva do naroda. V mojih NDP casih Singha se ni bilo na sceni, oziroma je ravnokar dobro kukal ven izmed nepoznanih. Jack Layton je bil moj zadnji kandidat, a je umrl. Za Singha ne bi niti pod razno glasovala, pa ne zato ker je Indijec, to me ne moti, ne bi pa glasovala za nekoga, ki ni pripravljen sneti turbana. Med kovidom je bil pa itak ves pasji, kimavec in tipicni Trudeaujev pudelj.

poslano v temi :: Kratka reportaža iz Kanade