https://youtu.be/mzo_Xza73JE

poslano v temi :: Lep pozdrav iz Belgije

Mončika. V Veleju mam prijatelja albanca. Te večkrat vidi in je djal, da ima vedno občutek, da se nosiš. Kot da se imaš za nekaj več od bogih albancev. Mončika. Je to res?

poslano v temi :: Velenjska narodna

https://youtu.be/AQ21CLUQf0E

poslano v temi :: MUSIC BOX

https://youtu.be/_m988CVSYaA

poslano v temi :: Velenjska narodna

iz zanesljivih virov vem, da Mačka nima časa brat

poslano v temi :: Beremo...

BALOVŽ Igro z žogo je prinesel Ferdinand I. iz svoje španske domovine. Igra z žogo je bila podobna tenisu, le da so igrali v zaprtih prostorih. Plemstvo je v 18. stoletju igro začelo opuščati, meščani pa so ji bili še naprej vdani. 1650 Dali so deželni stanovi na podarjenem delu vrta deželnega glavarja Volka grofa Turjaškega na novo zgraditi igrišče s posebnim plesnim mojstrom (Ballmeister). Stanovi so poudarili, da poseča igrišče tako plemstvo, ki potuje skozi Ljubljano, kakor tudi domača plemiška mladina, ki ima tam vaje. Poslopje pa da ima le to napako, da je dostop neudoben, ker povzroča dež zaradi preozkega prostora in zaprtega odtoka take luže, da je dohod težaven, če se ne polože deske. Z vozmi pa zaradi ozke poti ni mogoče priti zraven. Deželni stanovi so zato prosili, da se jim odstopi zelnik, ki leži nasproti igrišča in ki spada pod vicedomski urad. Vicedomski urad je prošnji ustregel, ker bi sicer igrišče moralo ostati jeseni in pozimi zaprto. Igrišče je stalo nasproti še danes praznemu kotu na Kongresnem trgu med hišama 15 in 16 (Emonska mestna vrata) in je zavzemalo s svojim daljšim koncem del Nunske (Veselove) ulice. Pročelje je imelo na Kongresnem trgu. Zraven igrišča je bila jahalnica. 1660 V igrišču so igrali laško opero. Navzoč je bil tudi cesar Leopold I. 1709 Kupil je igrišče in svet od deželnih stanov ustanovitelj uršulinskega samostana Jakob plemeniti Šelenburg. Na tem prostoru so bile potem zunanje uršulinske dekliške šole. Dogovorjeno je bilo tudi, da je Jakob za 1100 goldinarjev kupil od barona Erberga del vrta za novo igrišče, vendar se ni zgodilo. 1743 Stanovi so kupili od Daniela Erberga hišo v Gradišču, ki so jo odmerili za balovž, kjer so se vršile veselice plemenitašev. Tu so od deželnih stanov plačevani učitelji poučevali plemiško mladino jezike, jahanje, sabljanje in plesanje. Poleg igre z žogo so v balovžu tudi igrali biljard. Biljard so pozneje igrali tudi v kavarnah. 1748 V enem delu balovža je bilo spomladi spravljeno žito za Idrijo. 1774 Ko so uredili reduto za zabavišče, so balovž opustili. 1781 V balovžu je bila stanovska žitnica. 1895 Po potresu so balovž podrli.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

PLES Na ples so se prvotno zbirali na prostem. To je bilo množično rajanje, ki zanj ni bilo mesta v zaprtih prostorih. Ko so se ob praznovanju sončnega božanstva zbrali okrog kresa, je ples sam od sebe moral privzeti obliko kola. Kadar so se vrteli v ovrtenici ali vrtcu, so se sukali in zapletali v kačastih zavojih, v verigi, v krogu in polžu, kar so izvajali naši romarji v svojih plesih še do najnovejšega časa. Tak množični ples se je v svojih gibih menjaval od umirjene hoje do živahnega poskakovanja, vendar je vse plesalce družilo urejeno nihanje telesa v skupnost ob petju in godbi, ki sta dajala potrebni ritem. Nemcem in Furlanom je veljal ta ples za slovensko posebnost. Mali Lucidarius s svojimi 15 didaktično satiričnimi stihi v obliki razgovorov iz konca 13. stoletja pravi, da je treba na Kranjskem ob sviranju dude stopicati na slovenski način. Tudi Italijanom je kot posebnost padla v oči naša »schiava«. Poleg skupinskega plesa z enotnim sodelovanjem vseh navzočih je prodrl ples v dvoje iz tujine k nam šele v 16. stoletju. 1247 Na pust so priredili ples na Starem trgu pod lipo. Ob slabem vremenu so se plesalci izpod lipe preselili v kako sobo. 1547 Prvo julijsko nedeljo na Starem trgu pod zeleno lipo so trobente, gosli in cimbale pele, ko je povodni mož (hrvat obsojen na smrt in pomiloščen na delo rablja) odpeljal ošabno Urško. Od tedaj naj ne bi bilo več plesov pri vodnjaku pod lipo. 1638 Lipo so zaradi trohnobe podrli. Na njenem mestu kmalu postavili nov marmornat vodnjak. Izza 17. stoletja so večino plesov preselili v predmestne gostilne, pozimi pa v plesne sobane, kjer so jim igrali piskači in godci iz Krakovega in Šiške. Mladi pari so se posebno ob nedeljah vrteli v poskočnem plesu. Ker je prišlo večkrat do prepirov in pretepov, zlasti med rokodelskimi pomočniki, je začela oblast ples in igranje po gostilnah in trgih ob tržnih dneh preganjati. V rokokojskem času so izginili stari domači plesi, ki so jih pod vplivom plemstva nadomestili italijanski in španski plesi. V času Marije Terezije so bili plesi na strelišču, v stanovskem gledališču in v reduti. 1773 Izdan je bil plesni red, ki je dovoljeval maske in preobleke izključno le za gledališčno dvorano. Plesi v maskah so bili v gledališču dvakrat na teden od 21.00 – 3.00, v drugi polovici predpusta pa do 5.00 Na večer pred svečnico se ples ni smel vršiti. Na pustni torek se je smel začeti prej, tod nehati je moral ob 23.30, ko je morala biti končana tudi večerja, sicer je bilo 50 cekinov kazni. Vsak je moral priti v dostojni maski. Vse šeme z ostudnimi podobami in take, ki bi telesno obliko popolnoma zakrivale ali spreminjale so bile prepovedane. Prepovedane so bile duhovniške in redovniške preobleke. V gledališče je smela maškara iti ali se peljati in nositi v nosilnici le brez maske, ki si jo je lahko nadela šele pri vstopu. Ob nedeljah predpusta so imeli v gledališki dvorani plese navadni meščani (pudelbali). Zasebniki so morali za hišne plese dobiti uradno dovoljenje. V popoldanskih in večernih urah so bili v navadi tudi družinski otroški bali. 1774 Po požaru jezuitskega samostana so reduto pozidali iz preostale gimnazije. 1775 V reduti je bilo prostora za nad 400 oseb. Ko je bila reduta urejena, so se vršili maskni bali tudi tam. Bili so vedno dobro obiskani. Radi so hodili na predpustne plese, kjer so ostajali do jutranjih ur. 1792 300 oseb je bilo na vsaki taki prireditvi. Igre s kroglo ali žogo so zaradi pestrosti radi vpletali v plese. Od žoge (nemško Ball) in razveseljevanj v balovžih (igriščih) so začeli take plese imenovati bale.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

FILHARMONIKI Poznali so stare domače dude, rog, žvegle in piščalke. Križarji so prinesli iz Orienta pihala in dolge trobente. Z vzhoda so po Turkih prišle pavke in boben. V čas trubadurjev sega brenkanje na harfo, plunko (lutnjo) in na več godal na lok. Igralce z lokom je ljudstvo imenovalo škripače. V cerkvah so piskači igrali tudi na orgle. 1701 Ustanovljeno je bilo Filharmonično društvo, ki je kmalu zaslovelo po celi Avstriji. Koncerte so prirejali v križanski dvorani, ki velja še danes za najbolj akustično dvorano v Ljubljani. 7 FEB 1753 Na slavnostnem kosilu pri kapucinih so bili med posvetnimi vabljenci zgolj plemiči. Igrali so deželni trobentači. Po obedu so priredili koncert virtuozi. Pri zasebnikih so bile družinske glasbene prireditve s petjem in godbo. Cenjeni so bili zlasti violinisti.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

primer zaničevanja Velenja

poslano v temi :: mesto duhov

https://youtu.be/ffzEeQnycSU

poslano v temi :: Lep pozdrav iz Avstrije