En družinski prijatelj je bil tam pri sorodnikih. Menda imajo ogromne vinograde. Promet pa je menda adijo pamet.

poslano v temi :: Lep pozdrav iz Avstrije

https://youtu.be/vChJ1P5gxF0

poslano v temi :: Lep pozdrav iz Avstrije

na delu so bili duhovi iz ozadja

poslano v temi :: Ali samo jaz...

v vseh temah so izginili posti zadnjih 3 dni

poslano v temi :: Ali samo jaz...

V Semedeli seme delite?

poslano v temi :: Alohaaa

Zdaj veš 🙂

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

Na nevarnost bližajočega sovražnika so z grajskega stolpa opozarjali meščane piskači. Piskači so igrali tudi v pozdrav visokim gostom, novoizvoljenim mestnim sodnikom in županom. Piskači so tudi razglaševali objave in večali slovesnost ob orožnih vajah meščanov. Nad Trančo se je na Gradu dvigal stolp piskačev z lesenim obhodnim hodnikom, na katerem so se piskači v zelenih mestnih livrejah poleti vsak dan ob enajstih dopoldne, pa tudi večkrat pozimi oglašali s tremi pozavnami in enim kornetom. V tem zvoniku so zvonili vsak dan ob 7.00 v spomin, da so Turke pregnali od obleganja mesta. Z velikim zvonom so zvonili dvakrat po eno celo uro opoldne ob obeh velikih 14 dnevnih semnjih 1. maja in 19. novembra ob začetku in ob koncu semnja. 1537 Bili so prvič omenjeni piskači v Ljubljani. 1544 Oktobra so najeli piskače iz Beljaka. Obljubili so jim 110 rajnšev letne plače, vsakemu 1 obleko in drva. Toliko je ime letne plače tudi mestni pisar. Za selitev v Ljubljano so jim dali kot predujem 40 rajnšev. 1547 Ustregli so prošnji piskača, da se nabavi nova obleka zanj, za 2 vajenca in za novega pomočnika, ki ga bo vzel namesto umrlega Luke. Grajski piskači so godli tudi v mestu po gostilnah in hišah in so imeli prednost pred drugimi godci. Ob smrti članov vladarske rodbine in ob nalezljivih boleznih piskači niso smeli igrati na ženitovanjih, botrinah in gostijah. Te omejitve so v kužnih letih zelo prizadele piskače. 1570 Piskači so prosili magistrat za podporo. Podporo so odbili, češ da so meščani v težkih časih obubožali, da še davkov ne zmorejo in ker so piskači obenem tudi v službi deželnih stanov, naj potrkajo pri njih za pomoč. Piskače so opozorili, naj na mesto obolelega mojstra Štefana najamejo pomočnika, da bodo mogli piskati štiriglasno. Piskači so si pomagali z godbo po ulicah. Jeseni je ovadil stražnik 3 piskače, da so ponoči svirali na ulici. Za kazen so jih zaprli v mestni stolp. 1571 Ob novem letu so zadevo uredili, da smejo piskači gosti do 21.00 na primernih krajih. Če bodo igrali čez to uro bodo kaznovani. Tujcem so prepovedali vsako, tudi podokensko sviranje. Vendar ni ostalo pri tej odredbi. 1606 Škof Hren je ustanovil rog, ki je zapel ob slovesnostih in ga je bilo zlasti lepo slišati, ko se je dnevno po četrt ure razlegal v tihi večerni mrak na Gradu. 1635 Prosil je mestni piskaški mojster, naj se odpravijo tuji godci. Ugodili so mu, ker se je vedel s svojo glasbo pri slovesnostih v cerkvah in v Ljubljani trezno in brez pritožb. Mojster je prosil tudi, naj se ravna ž njimi kot z meščani in naj se izženejo vsi kmečki in drugi godci. Ustregli so piskačem, če se bodo obnašali trezno in pri ženitovanjih ne bodo odirali ljudi. 1636 Bil je velik požar v Celovcu, ki je v treh urah upepelil Celovec. V Ljubljano se je zatekel zbor goslačev, ki jim je ogenj uničil vse. Na rotovžu so dovolili, da smejo do preklica gosti, če se bodo dobro zadržali in ostali vedno trezni. 1640 Piskači so tožili, da so prišli na beraško palico. Dovolili so jim, da smejo igrati na gostijah in slavnostih, toda brez plesa in ne javno na ulici. 1650 Ob času žalovanja po smrti cesarice so piskači prosili, da bi smeli igrati na spodobnih ženitovanjih in sestankih. Ugodili so jim, toda brez plesa in javno na ulici. 1676 Rog ali orgle na Gradu, ki so bile v ponos meščanov, je izdelovalec orgel Janez Faler obnovil. Ob koncu 18. stoletja piskačev ni bilo več.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

Srednjeveški viteški turnirji so redno zahtevali krvave žrtve. Turnirji so pokazali bojno sposobnost. Izza srede 16. stoletja so jih izvajali na manj nevaren način. Sprva so to viteško zabavo še vedno imenovali turnir, pozneje pa krožno dirko, prstan igro, štehvanje ali bodenje rinke. Tekmovalci so se med jezdenjem zaganjali s sulico proti nasajeni turški glavi. Udrihali so na pritrjen obroč, ščit, tarčo, orla ali pa so metali na te predmete kopje, streljali s pištolo ali tolkli z mečem. Včasih so izvajali v kostumih alegorične, pripovedne in zabavne igre. Prstan z diamanti, dragocen vrč, umivalnik in podobno so bili dobitki za zmagovalca. Po nagradi s prstanom so dejali, da so v igri prstan ali rinko bodli. 1143 Viteški turnir v Ljubljani je bil od plemičev sosednjih dežel dobro obiskan. 1597 Februarja je ob priliki navzočnosti habsburških nadvojvod priredil turnir komendator nemškega viteškega reda Markvard z Brda. Turnir se je imenoval Ringelrennen. 1652 Na Novem trgu pred lontovžem so imeli ugledni vitezi turnir Ringelrennen. Bilo je 35 sijajno oblečenih plemičev. Razdeljeni so bili na štiri skupine, ki so predstavljale Evropo, Azijo, Afriko in Ameriko. 1662 Mladi plemiči so napravili dirko pred kapucinskim samostanom.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

Strelske družbe segajo nazaj v srednji vek, ko so poznali le meč, sulico, puščice in lok. Za obrambo Ljubljane je bilo nujno potrebno, da je vsak za boj sposoben meščan znal ravnati s samostrelom in puško. Na posebnih streliščih so se vadili v streljanju. Strelske slavnosti so postale zaželena priložnost družabnega in veseljaškega izživljanja. Plemiči so imeli strelišče v turjaških vrtovih. Svoje strelišče so imeli tudi deželni stanovski uradniki. Meščani so poleti streljali vsako nedeljo na svojem strelišču. Vsak novosprejeti meščan se je moral dve leti vaditi v tej spretnosti. Pri tekmovanjih so najboljši dobili nagrade. 1549 Nagrade so bile v suknu za hlače. 1565 V vlogi za nadvojvodo Karla so ljubljanski strelci predlagali ustanovitev strelskega društva. Sklicevali so se, da vojni dogodki to zahtevajo, orožje pa je tudi sicer okras svobodnega moža. 1568 Magistrat je pozval strelske mojstre, naj na novo pozidajo strelske lope, da ne propadejo. 1569 Mestni svet je dal strelcem sukna za 12 parov hlač s pogojem, da se tekma za to sukno vrši prosto po pisanem strelskem redu. 1587 V prošnji za zvišano vladno podporo so poudarjali, da streljanje odvrača mladino od igranja in pijančevanja. 1718 Temeljito so obnovili strelišče, ki so ga postavili leta 1711. 1804 Zgradili poslopje ostrostrelcev v Streliški ulici.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

Verjetno obstajajo.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA