ja so bli

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

kaj pa če pravilo potrjuje izjeme?

poslano v temi :: Držite pesti

ne razumem kaj hočeš rečt

poslano v temi :: Držite pesti

Torej se me bojiš?

poslano v temi :: Držite pesti

pivo je za divjake

poslano v temi :: Vprašanja za Mačko

PEKI Prvotno so gospodinje doma pekle kruh. To so v mestih zgodaj prevzeli peki. Ostala je navada, da je cena kruha za določeno vrsto bila vedno ista. Z ozirom na ceno žita se je spreminjala teža kruha. Obdržali so stare oblike kruha. Peki so bili zoper krofe, češ da so nepotrebni in da zahtevajo preveč masti. Rogljičev niso radi pekli, ker da spominjajo na turško obleganje Dunaja. 1552 Zaradi nereda pri prodaji kruha, ker je bila pod Trančo gneča in ovira za pešce, jezdece in voznike voz, so poleti sklenili, naj se na Starem trgu 4 sezida na mestnem svetu kruharna, kjer se bodo pekom oddajali v najem predalniki, mize ali klopi in ne bo nikjer drugje dovoljeno prodajati kruh. Vsakih 14 dni so tam na črni deski objavili ceno žitu in težo kruha. Poleg kruharne je bila mestna tehtnica. Zraven ob kopališču je bila na vzvodu košara, kjer so tehtali peke s potapljanjem v Ljubljanico. Pred kruharno je bila sramotna klop, na kateri so ob tržnih dneh sedeli obsojeni peki. 1593 Namestnik sodnika je vsak teden obhodil pekarne in dal pretehtati kruh, ki so o njem tožili, da nima teže. Tisti, ki niso pekli kruha prave velikosti, so bili prvič kaznovani s 3, drugič s 6 in tretjič z 9 cekinov. Četrtič so bili kaznovani s potapljalko, petič pa so jim odvzeli obrt. Od glob je dobil polovico meščanski špital. Drugo polovico so si delili mestni sodniki in tehtničarji. +++ Zaradi številnih poslov so bili potrebni ribiči Krakovčani, ki so lovili in kupovali drugod ujete ribe. Pozneje se pojavijo mokarji, mlinarji, njihovi hlapci in žene, ki so prodajali moko. Sirarji so prodajali tudi polenovko, sol, slanino in kolomaz. Kmalu je bilo razvito zelenjadarstvo in pod vplivom plemstva tudi vrtnarstvo. Medičarji so točili medico in izdelovali voščene sveče. Mestna uprava je potrebovala opekarje, čolnarje in prevoznike zaradi oddaljene nakladalne in razkladalne postaje v Kašlju, ker zaradi mlinov in zatvornic Ljubljane ni bilo mogoče doseči po vodi. Slaščičarji, čokoladarji, kavarnarji, lasuljarji in zastopniki modnih obrti 18. stoletja so se dopolnjevali iz vrst Italijanov. Orožarsko, okloparsko (oklepi), urarsko in zlatarsko obrt so izvrševali priseljeni Nemci. Mizarske, oblačilne, pleteninske in druge potrebščine za vsakdanjo rabo so izdelovali domači obrtniki. Rezbarji, strugarji in kleparji so izdelovali igrače za otroke.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

MESAR Prekajeno meso so prodajali kmetje, mesarji pa sprva le klobase. Izza konca 18. stoletja so prekajevali mesarji vse. 1541 Od leta 1541 so morali mesarji meso tehtati. 1593 Poklicali so mesarje pred mestni svet, ker niso prodajali mesa po teži. Zagrozili so jim da, kdor bo prodajal meso brez tehtanja, izgubi mesarsko pravico za 3 leta, razen tega pa tudi pravico do občinskih pašnikov, njiv in košenj. 1614 Zaradi smradu je vlada ukazala, da se mesnice ob Gornjem mostu odstranijo. Mesto je odkazalo mesarjem nov prostor. 1615 Na obeh straneh novega mostu so napravili lope, ki so jih razdelili med 31 najemnikov klobučarjev, irharjev, jermenarjev, sedlarjev, ključavničarjev, nožarjev, urarjev in čevljarjev. 1650 Hoteli so mesarji, ki so imeli o postu mesnice zaprte, zopet prodajati na oči. Zapretili so jim, da jih kaznujejo prvič z enim, v drugo z dvema cekinoma. Kdor bi sleparil pri tehtanju, plača pri prvem prestopku denarno kazen. V drugo so ga privezali na križ za mesnicami tik za meščanskim špitalom. 1774 Policijska inštrukcija za Ljubljano nalaga mestnim komisarjem paziti na mesarje, da ne bodo izrabljali občanov, da bodo prodajali dobro in sveže meso. Zanimati so se morali za ceno živine ter večkrat pregledati zaloge.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

POMOČNIKI Kakor mojstri, so se tudi pomočniki že v srednjem veku združevali v bratovščinah. Svojim gospodarjem so izsilili ugodnosti, med drugim tudi dela prosti, plavi ali zaspani ponedeljek. Z mečem in z nojevim peresom za klobukom so ošabno stopali po ulicah. Kazali so se v večnih praskah in spopadih z meščani in dijaki. Za sprejem novih pomočnikov so vpeljali obrede, ki so novinca mnogo stali in se je moral podvreči še mnogim burkastim šalam kot so struganje, brušenje in krst. Pomočniki so spadali k družini. Mojstra so klicali gospod oče, gospodinjo gospa mati, otroke pa bratje in sestre. Pomočniki so se med seboj klicali za brate. Pri delu in počitku jih je spremljal humor. 26 MAJ 1732 Pravico nositi meč so si prisvajali tudi livrirani gosposki služabniki. Ker je prišlo zaradi nošnje mečev do izgredov in nesreč, je cesarski patent nošnjo mečev prepovedal. 1749 Prepoved mečev je kranjska deželna vlada ponovila. Cehovskim mojstrom so naročili, naj odvzamejo pomočnikom meče. Ob nedeljah je magistrat dal ob mestnih vratih postaviti straže, ki so pazile, da pomočniki niso imeli mečev. Mojstri in policaji so preganjali plavi ponedeljek, ker so pomočniki prehrupno piko drli. Mojstrom je šlo za izgubljeni delovni čas, ki je šel s popivanjem in sledečim mačkom rakom žvižgat. 1771 Določen je bil delovni čas za tiskarske pomočnike od 6.00 do 19.00 Kdor je zamudil le 1 uro, je plačal 7 krajcarjev kazni v cehovsko blagajno. Ostalim pomočnikom se je delo začelo ob 5.00 do pozno zvečer. 1787 Obrede pomočnikov so pod kaznijo prepovedali. Odpravili so zahtevo, da bi mojster ne smel sprejeti pomočnika, če se ni izkazal s pomočniškim listom. Cehi so smeli sprejemati v uk tudi nezakonske sirote.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

V mestih so bile hiše tesno ene zraven druge, v vaseh pa ne. Zato je ta prepoved veljala bolj za mesta, čeprav so to mestni očetje prepovedali že po 1524.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

ja pjanci pravijo, da smo zategnjen

poslano v temi :: Držite pesti