a je blo takole? https://youtu.be/TdE3b3NLi3s

poslano v temi :: anketa o koroni

jaz vem VSE

poslano v temi :: Danes praznuje

ni

poslano v temi :: Danes praznuje

sumim, da so v televizorju palčki

poslano v temi :: anketa o koroni

Mončika. Zadnjič je en gospod v televizorju rekel, da je v Sloveniji 13 vrst klopov.

poslano v temi :: anketa o koroni

POČITEK V gostilnah so ob nedeljah in praznikih smeli postreči z jedjo in pijačo pred 11 uro. Dopoldne so smeli postreči samo gostom z dežele. V kavarnah niso smeli dopoldne nič postreči, popoldne pa od tretje ure naprej. Zelje, moko in pivo prevažati, težke vozove nakladati in razkladati je bilo ob teh dneh prepovedano. Kmečkih vozov s senom, slamo in lesom o praznikih niso spuščali v mesto. Ni bilo dovoljeno postavljati pri cerkvah stojnice z nabožnimi slikami, ne prodajati oljčnih vejic pred cerkvijo in po ulicah. Ni bilo dovoljeno prenašati perila ali drugačne zavoje ali jih jemati s seboj v cerkev. Lasuljarji so smeli imeti odprte svoje lokale do 11 ure dopoldne, popoldne pa po končanem krščanskem nauku. 1537 Mestne očetje so sklenili, da je treba prekupčevanje odpraviti. Določili so, da se tržna zastavica poleti ne sme sneti z rotovža pred 11 uro, pozimi pa ne pred 12 uro. Dokler je zastavica obešena, ne sme na trgu kupovati noben prekupec(prekupčevalec) niti tujec. Ko se je zastavica snela, je smel vsakdo po mili volji kupovati. 1618 Dolžili so branjevce, da so podraževali živila. Strogo so jim zabičali, da niso smeli nakupovati na trgu pred masti, sira, sadja, ješprenja, kaše, moke in slanine. Do 12 ure so smeli nakupovati le navadni meščani. Priporočili so mestnemu sodniku, naj omeji število branjevcev. Za pregreške naj jih kaznuje s Trančo. 1787 V času uvajanja svobodne trgovine pod Jožefom II. so bile odpravljene omejitve trgovanja ob tržnih in letnih semenjih dneh. Preganjanje prekupčevanja branjevcev ob navadnih dneh je ostalo v veljavi. Izven tržnih dni so prodajali živila v mestu le branjevci in mokarice. 1791 Določili so, naj bo v najlepšem mestu zanaprej le 5 branjevcev. Ti so smeli nakupovati žito in drugo blago le v krajih, ki so bili več kot 3 milje oddaljeni od Ljubljane. S kmeti, ki so bili bliže ali na potu v Ljubljano, niso smeli kupčevati. V Ljubljani so odkazali peterim branjevcem prodajna mesta pri svetem Jakobu, na Poljanah pri šoli, pred avguštinsko cerkvijo, na Kapucinskem trgu (Zvezda) in pred Nemškimi vrati. Z omejitvijo prekupčevanja so hoteli doseči, da bodo kmetje številneje prihajali na trg in da bodo cene nižje, če bo več blaga. Na trgu ni smel nihče drugemu, ki se je pogajal, pasti v kupčijo in ponuditi višjo ceno.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

OBRTNIKI Tridnevni ljubljanski sejmi so bili 25. januarja PAVLOV SEMENJ, 29. junija PETER – PAVLOV SEMENJ in 14. septembra ČEŠPLJEV SEMENJ. Velika 14dnevna letna sejma sta bila 1. maja in 19. novembra ELIZABETNI SEMENJ. Na sejme so prihajali tudi tuji trgovci, ki jim je izven teh letnih semanjih dni bilo prepovedano kupčevati in krošnjariti z blagom. Na sejmih so bili še mešetarji, glumači in tržni kričoni s svojim priporočanjem očalarjev, zoboderov in padarjev. Padarji so pripravljali kopeli, strigli, brili, stavljali ljudem rožiče in s pijavkami puščali kri. Ob navadnih dneh je bila v vsaki hiši prodajalna ali delavnica. Mnogi so delali zunaj na cesti. Trgovci so postavili pulte pod arkade. Ulice so zatrpane z vozovi in zastavljene s sodi, deskami, železjem in drugo robo, ki so jo potrebovali obrtniki za svoje izdelke. Prebivalci in obrtniki sami so želeli, da je občina nadzirala trg glede mere, cen, kvalitete blaga in živil. Ta posel je bil sprva poverjen mestnemu sodniku. V 16. stoletju so mestnega sodnika razbremenili s postavitvijo posebnega tržnega nadzornega sodnika, ki so mu dodelili pomagače. Zaradi lažjega nadzorstva in da je bil kupcu olajšan pregled glede kakovosti in cen blaga, so bile ulice namenjene le za eno vrsto izdelkov in so po rokodelcih dobile tudi ime. Od zunaj na trg pripeljana roba je bila naprodaj na določenih prostorih. 1783 Zaradi preozke in prometno silno obremenjene Špitalske ulice, kjer so na obeh straneh pred hišami stale kramarske lope, je nastala potreba, da so preselili platnarje, usnjarje, krznarje, vrvarje, pasarje, iglarje in lesne obrtnike na Šentjakobski trg. Pod Trančo, ki so jo imenovali tudi Komuna podobno kot rotovž, so prodajali živila, morske ribe, mleko, moko, sir in sadje. Pred rotovžem so bili tedenski sejmi, na katerih so z balkona mestne hiše razglaševali razsodbe obsojencem in jih tam kaznovali. Tudi predmestja so dobila svojsko obeležje po delu, ki so ga prebivalci opravljali. V Trnovem so bili čolnarji. V Krakovem so bili ribiči. V šentpetrskem in poljanskem predmestju so bili mesarji. V Dobrunju so bile perice, ki so prihajale vsak teden v Ljubljano po umazano perilo in prejo, da so jo obelile. Vasi so rekli tudi Pralna ali Belilna vas.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

POVODNJI Povodnji so nastopale, ko se po deževju voda iz Barja ni mogla naglo odtekati po Ljubljanici. Vodo so zastavljali mlini z jezovi v spodnjem delu Ljubljanice in grablje v strugi od Brega proti Žabjeku. 1190 Po jesenskem deževju je reka tako narasla, da so bile vse ulice pod vodo, ki je segala do oken. 1490 Voda je vdirala v hiše. 1515 Pri mlinu so zvišali jez. Pri cerkvi svetega Volbenka na Bregu so zabili v strugo grablje. Reka je stopila močno čez bregove. 1537 Reka je narasla. Prevažali so se po ulicah s čolni. V hiše so stopali gornja okna. Utonilo je več ljudi in mnogo živali. 1589 O vseh svetih zaradi dolgotrajnega deževja in snega so po Ljubljanici priplavale koče in ljudje, ki so jih na Bregu rešili. 1609 Zapadlo je snega, da se iz hiš ni dalo priti skozi zatrpana vrata. Plazili so se skozi okna. Določeno je bilo, da je moral vsak hišni posestnik pred svojo hišo do sredine ceste pospraviti sneg in led. 1662 Zaradi padavin so ljubljanske kleti bile večkrat zalite z vodo. 1703 14 dni dež. Krakovske in trnovske hiše so bile pod vodo. Breg je bil poplavljen. Promet je bil le s čolni. Mnogo mlinov je odnesla voda. Špitalski most so rešili tako, da so ga obtežili s skalami. 1707 Oktobra je na Bregu reka izstopila do hiš. 1710 Ljubljanica in Gradaščica sta pognali Krakovce v čolne. Pri povodnji Krakovčani so mogli priti iz ene hiše v drugo le v majhnih čolnih. 1750 Novembra je bilo 35 krakovskih hiš 1 meter pod vodo. 32 hiš je bilo še na suhem, v katere so se zatekle družine poplavljencev. 1770 Večja povodenj. 1773 Snega je bilo obilo. Na tržni dan so morali kmetje naložiti sneg in ga odpeljati v Ljubljanico, da se niso prazni vračali domov. 1780 Šele z izkopom prekopa in poznejšo poglobitvijo obeh odtočnih strug je bilo mesto in Barje rešeno poplav.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

jaz sodim v 1% če bi bila kakšna možnost za 13%, bi pa sodil tja

poslano v temi :: anketa o koroni

Hvala.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA