https://youtu.be/l3F4mGw5GEA

poslano v temi :: Lep pozdrav iz Belorusije

Znabiti.

poslano v temi :: Kluže

To žlahtno vinsko kapljico Zdaj hočemo popiti, Zavezo staro bratovsko Želimo ponoviti ; Na zdravje pij ga bratu brat, Da bi veseli bili ! Znabiti je to zadnjokrat, Da vkupaj bomo pili ! Tekoči čas beži ko zvir, Nam kratko da živeti, In naglo hoče ljubi mir Nam ljuta smrt zatreti ; Zato ne dajmo dolgo stat' Te čaše, bratje mili ! Znabiti je to zadnjokrat, Da vkupaj bomo pili ! Sem zmiraj verno ljubil vas, Če tud' ni b'lo poznati ; Do vas je srce vsaki čas Gorelo, dragi brati ! Al' danes dajmo si spoznat', Da smo si dobri bili Znabiti je to zadnjokrat, Da vkupaj bomo pili ! In pride dan in pride noč, Ko v kolu bomo stali, In desne roke si drugoč Ko stari bratje dali ; Zapeli bomo tistokrat : Oh hvala, Oče mili ! Saj ni bilo še zadnjokrat, Da vkupaj smo ga pili ! Valentin Orožen 1808 – 1875

poslano v temi :: STARA PESMARCA

Eno si zapejmo Bratje, to vsi vemo, Ja vemo, ja vemo : Da Slovenci smo. Kaj 'mo si začeli, Vina 'mo si vzeli, Ja vzeli, ja vzeli Vina sladkega. Kupice nalijmo, Žlahtno vince pijmo Saj nam Bog da. Pijte, kol'ko mor'te, Vino je vse sorte Vino Štajersko. Da nam je priraslo, Teče kakor maslo Vino Štajersko. Srce bo gorelo, Lice bo cvetelo Kakor rožica. Skrbi 'do odišle, Dobre misli prišle Od vina sladkega. K čem' je vino v kleti, Enkrat mor'mo umreti To ve vsaki sam. Slovo daj tabernam, Requiem aeternam Bodo peli nam.

poslano v temi :: STARA PESMARCA

Tu preglej moje slike, če je katera slika tu, pa ti povem kje je. https://www.flickr.com/photos/rimcek/ flickr

poslano v temi :: Kluže

Lepo je biti ženska pod moškim. Tudi pod žensko ni slabo.

poslano v temi :: Pa je šel

Če si taka, pa ne bom več tu objavljal.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

MESTNO IMENOSLOVJE V srednjem veku je bila Ljubljana po razvoju svoje rasti razdeljena na 3 trge. Vsak je bil opasan z lastnim obzidjem. Zato so tujci imenovali Ljubljano kraj s tremi mesti. To so bili Mestni trg, Novi trg in Stari trg. Po teh glavnih delih mesta je bila orientacija precej olajšana. Podrobnejšo razvidnost so dale izrazitosti v terenu, v zidavi hiš, ostajališčih voznikov, gostilniških, trgovskih, lekarniških znamenjih, križiščih in odcepih potov in ulic. Imen trgom in cestam včasih niso določala oblastva, marveč jih je oblikovala navada po legi, obliki in po smeri, kamor so ulice vodile, po ustanovah in uradih, ki so se tam nahajali in ljudeh, ki so tam delali in prebivali. Včasih je dovtip, hudomušnost, robati domislek ali posebno in značilno svojstvo dalo ime, ki je za trajno obviselo na kraju, ki je mogel dobiti vzdevek tudi po lastniku ali hišnem znamenju. Na ta način nudijo ulična imena vpogled v zgodovino mesta. Razmerje med mestom in vasjo je bilo poudarjeno, kot na primer v imenih Selo, Kurja vas, Petelinova vas, Štepanja vas, Črna vas, Na poljanah, Na vrtači, Šiška, Za vasjo. Prav tako pa ločevanje Židov in plemičev v imenih Židovska ulica, Židovska steza, Gosposka ulica. Ulična imena po rokodelcih so v imenih Krojaška, Čevljarska, Ključavničarska, Strojarska, Mesarska, Ribiška ulica, Vrvarska pot. Čevljarska ulica je bila imenovana tudi Zlata luknja. Ta imena dajejo pogled o tem, kako so bile obrti razdeljene po ulicah. Imena po smeri in važnih stavbah so bila Pred škofijo, Rotovški trg, Šentjakobski trg, Florijanska ulica, Svetega Petra cesta, Špitalske ulice, Špitalska vrata, Samostanska vrata, Karlovška vrata, Križanska vrata, Križanske ulice, Vicedomska vrata, Šentjanževo predmestje, Kapucinski trg, Kapucinsko predmestje, Frančiškanska ulica, Školciatska ulica, cerkvena ulica, Dunajska cesta, Tržaška cesta, Celovška cesta, Nunska ulica, Uršulinska ulica, Za gradom, Pod trančo, Pri veliki vahti, V jami pri kapucinarjih, Za balovžem, Kolezijska ulica, Karlovška cesta, Karlovški most. Rotovški trg so imenovali tudi Mestni trg ali samo trg ali plac. Svetega Petra cesta se je imenovala tudi Mesarska cesta. Samostanska vrata so se imenovala tudi Poljanska vrata. Karlovška vrata so se imenovala tudi Pisana vrata. Križanska vrata in ulice so se imenovale tudi Nemška vrata in Nemške ulice. Vicedomska vrata so se imenovala tudi Fištamska vrata. Šentjanževo predmestje so imenovali po cerkvi svetega Janeza, kasneje Kolodvorsko predmestje. Školciatsko ulico so imenovali tudi Diskalceatsko ulico. Celovška ulica se je imenovala tudi Beljaška ulica. V jami pri kapucinarjih se je imenovala tudi V peklu, kasneje Vegova ulica. Karlovški most se je imenoval tudi Kanalski most. Enotna zemeljska ježa, ki je tekla vzporedno z Ljubljanico od Blatne vasi do Gradišča z vrtovi in hišami je bila znana pod imenom Na griču. Po obliki, lastnostih, legi tal ali imenu posestnika so imena V peklu, Soteska, Zagata, Žabjek, Rožna ulica, Hrenova ulica, Na otoku, Gornji trg, Kurja vas, Petelinova vas, Pasji brod, Kravja dolina, Blatna vas, Sejmski trg, Poljane, Na ledini, Mirje, Gradišče, Puštal, Na luži, Na rebri, Študentovska ulica, Šolski trg, Pri šolah, Za zidom, Na bregu, Na ajdovščini, Na frtici, Na lepem potu, Na gmajni, Pri križu, Pod turnom, Vodmat, Moste. Blatna vas se je imenovala tudi Nova vas in Kolodvorska ulica. Sejmski se je imenoval tudi Jarmarski trg, zdaj Krekov trg. Puštal se je imenoval po ostankih Emone. Na luži se je imenoval Borštnikov trg, ker je bil na kraju emonskega obzidnega jarka nekoč ribnik, ki so ga napajali studenci tivolskih gozdov. Pozneje so ribnik opustili in ga zasuli. Od leta 1845 je bil trg za krmo, seno, slamo in nastilo. Na rebri se je imenoval tudi Steza norcev, ker si moral biti nor, da si šel v tak klanec. Študentovska ulica se je imenovala tudi Frančiškanska ulica, ker je bila nasproti liceju oziroma samostanu. Za zidom se zdaj imenuje Cankarjevo nabrežje. Na ajdovščini se je imenovalo, ker so tam našli stare grobove. Na frtici se je imenovalo po fortezzi. Na lepem potu je prvotno tekel na zidinah zahodnega emonskega zidu. Moste je kraj, kjer so pota zaradi mehkih tal tlakovali z bruni – mostnicami. Pasja ulica ali Vrvarska pot je držala od Pisanih vrat za vzhodnim mestnim zidom proti Ljubljanici. 1318 Se omenja Breg. 1366 Se omenja Ribiška ulica (Križevniška ulica). 1515 Do izgona so imeli Judje svoj geto v Židovski ulici in Židovski stezi. 1534 Križarski red je zamenjal z mestom 5 podložnikov Pri šoli in 18 podložnikov v Ribiški ulici. 1685 Pogorelo je 5 hiš za vrtom klarisinj na kraju Galave ulze. To pogorišče je bilo nezazidano še leta 1776. Z vsemi vrtovi in njivami ga he kupila vdova Jera Malič. Ulica je dobila ime po hiši in vrtovih grofov Gall – Gallenberg. V 18. stoletju so bili posestniki vogelne hiše ob Tomšičevi (Knafljevi ulici 2) pred mostom blizu ženskega samostana. Včasih so imenovali ulice tudi po osebah, ki so imele v njej kako izrazito stavbo ali podjetje. V 18. stoletju se je Krojaška ulica imanovala Kunstljeva ulica. 1453 Zwelser je bil posestnik v ulici, ki se je po njem imenovala Zwelserjeva ulica. Bila je v bližini Novega trga. Ker hišnih številk še niso poznali in ulična imena niso bila stalna, so za točno lokacijo navajali sosednje hiše, vrtove in značilnosti. 1370 Novembra sta sklenila beneški dož in Habsburžana Albert in Leopold mir pred cerkvijo svetega Jerneja v Spodnji Šiški. 1466 Čujemo o njivi pred mestom pod gozdom med cesto koder se gre na Poljane. V tem času je bila prodana na Novem trgu hiša, ki je ležala med hišama Primoža Kocha in Jurija Herteisna. 1467 Na Starem trgu opisuje vir hišo poleg Kolmanove na voglu, kjer se gre k vodi. 1529 Je določen domec in hlev med hišama Mihe Hestrerja in Jeronima Schwarza v uličici, kjer se gre k škofiji. 1544 Domec pri križu. 1547 Njiva pri znamenju. 1572 Omenjena njiva okoli Friškovca. 1660 Gorelo je tam kjer pelje pot na Grad blizu Pisanih vrat. 1691 Omenja se hiša, ki je bila med Flajsovo hišo in ulico na Grad. Omenja se pristava z vrtom pred Nemškimi vrati, proti ali pri lipici stoječa (lipa na sedanjem Borštnikovem trgu). 1717 Bila hiša v predmestju na voglu proti ulici svetega Janeza. 1813 Popravili znamenje, ki je stalo iz davnine izven Zaloške ceste proti ulici svetega Janeza (križišče Vidovdanske in Trubarjeve ceste). 1815 Med letoma 1815 – 1819 so namesto lesene brvi postavili Mesarski most med svetega Petra in Vodno cesto (Kopitarjevo). 1824 Izročen prometu novi Šentjakobski most. V Valvasorjevem času je imela Ljubljana okoli 30 cest in ulic. Bile so tesne in slabo uravnane. Trga pred rotovžem in lontovžem sta bila majhna. Če ceste in trgi niso imeli pristnih slovenskih imen, so druga uporabljali v zveriženi nemščini, prikrojeni na slovensko obliko. 10 MAR 1770 S patentom je bil ukazan splošen popis prebivalstva. Komisijam so dali svoje podatke župni matični uradi in zemljiške gosposke. Komisije so prepotovale svoja okrožja in naborne okraje in izvršile splošno hišno numeracijo. Druga naloga je bila popis prebivalstva in vprežne živine. Popisi so bili izvedeni v zvezi z reformo vojske in za potrebe vojske z uvedbo obvezne rekrutacije. V Ljubljani je prvič dobila vsaka hiša svojo številko. S popisom so začeli pri Pisanih vratih in nadaljevali s številkami v druge predele mesta. Ljubljana je imela znotraj obzidja 41 prvorazrednih hiš, 85 drugorazrednih hiš, 134 tretjerazrednih hiš, 29 hiš četrtega razreda in 4 hiše petega razreda. Javnih zgradb pri štetju niso upoštevali. Z oštevilčenjem hiš so polagoma začela izginjati stara hišna imena in hišna znamenja. Vendar pa so še vedno, zlasti ljudje s podeželja, radi označevali hiše po podobah kot so lev, volk, slon, raca, škrjanec, golobček, kobila, žaba, buča, jelen, divji mož – bidlmon. Posebno trdovratno so se taki priimki držali lekarn in gostiln. 1848 Dobivajo ulice, ceste in trgi poleg nemških napisana tudi slovenska imena.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

pa saj so športniki tudi namenjeni sami sebi nobene koristi od njih

poslano v temi :: Pobesneli CSD-ji in socialne delavke iz njih

13

poslano v temi :: Kiny, se ti zdi pošteno, da lahko zaposleni na Policiji/MNZ najamete stanovanja po smešno nizkih cenah?