DOLENJSKA CESTA Na oni strani Zidanega mostu v Kurji vasi je krčmaril 1787 Anton Dimnik, po domače Svetnik. Starejšim krčmam se prišteva PRI RIBIČU, prej PRI ŠUŠTERŠIČU. Prednica enonadstropnice je bila nizka pritlična hiša, v kateri je točil Klobasabirt. Stari priljubljeni gostilni sta bili PRI ČEŠNOVARJU in PRI KRAMARJU. Nasproti je delovala PRI HROVATU, kasneje PRI MESARJU. Lep razgled in prijetno senco je nudila z vzvišene lege nad Dolenjsko cesto gostilna NA ZELENEM HRIBU ali ZUM GRÜNEN BERG, nekdaj last Jurija Aura, ki je imel tu tudi pivovarno. Po 1862 je vabil Pavel Selker goste v popravljeno pivovarno k Zelenem hribu, kjer je jel prodajati več piv na bokale in vedre. 17 SEP 1865 je pogostil Južnega Sokola, ki je napravil preko Golovca in Rakovnika izlet na Zeleni hrib. Ljubljančani so radi hodili sem v gostilno, ki je nehala krog 1910. Zadnji posestnik je bil Ivan Oražen, ki je umrl tu nenadoma 11 MAR 1921. H Karlovškemu predmestju so šteli nekdaj Koširjevino Pred Prulami, kjer se je nahajala 1787 gostilna Antona Klema.

poslano v temi :: GOSTILNE

za kapelo se jim je zdelo škoda denarja in je propadla na njenem mestu so kasneje zgradili nove hiše

poslano v temi :: GHETTO

Bivališče Židov v Ljubljani je bilo v Židovski ulici in Židovski stezi. Židovska ulica se je imenovala prvotno Dolga ulica. Židovska steza se je za Valvasorja imenovala Reverenčna ulica ali Reverentgassel. Obe ulici sta tvorili severovzhodni del Novega trga. Tu je bila stara naselbina Židov, ki so se bavili s trgovino in denarno kupčijo. Valvasor poroča, da so bili že v začetku 13. stoletja jako bogati in da so gojili živahno trgovino z Benečani in Ogri. Izpodrivali so domačine, katerim so postajali čedalje bolj neljubi gosti. Zoprnosti, izvirajoči iz verskih nazorov, sta se pridružili zavidnost in sovraštvo. Med Židi in Krščani ni bilo miru. Prišlo je do rabuk in pokoljev zaradi pogrešanega krščanskega otroka leta 1290, zaradi domnevnega zastrupljenja vodnjakov leta 1337 in zaradi oskrunitve krščanske deklice, ko so krivca Žida leta 1408 obglavili. Ponovni nemiri so izzvali pritožbe mestnega načelstva, ki ni mirovalo, dokler ni doseglo privilegija, da bodi Ljubljana za vselej brezžidovska. Naposled je cesar Maksimilijan leta 1513 podpisal ukaz, ki prepoveduje Židom obrt in trgovino, na novega leta 1515 pa je spisal pismo, po katerem župan, sodnik in svetovalci za vse večne čase niso dolžni trpeti Židov v svoji sredi. Židje so se izselili, kakor večina Židov Notranje Avstrije med Poljake. V svoji naselbini so imeli sinagogo. O njej pravi Valvasor, da je stala že pred 1213, da pa so si sezidali novo, krasnejšo. Ko so bili izgnani, so meščani spremenili zapuščeno shodnico v kapelo Vseh svetnikov.

poslano v temi :: GHETTO

tabela je nateg

poslano v temi :: sorodnik

jaz sem se četrtič cepil

poslano v temi :: Medtem v Kanadi

https://youtu.be/dwh06majK30

poslano v temi :: Medtem v Kanadi

da je softič

poslano v temi :: Kaj to berem o sunbeamu

V Nemčiji je že par let tako.

poslano v temi :: davki na riganje krav

Poklicna gasilska enota Velenje išče gasilko.

poslano v temi :: Kaj to berem o mončiki

Na Viking loto sem dobil 12,30 evrov

poslano v temi :: Naj se pohvalim