☕ GHETTO

Bivališče Židov v Ljubljani je bilo v Židovski ulici in Židovski stezi.

Židovska ulica se je imenovala prvotno Dolga ulica.
Židovska steza se je za Valvasorja imenovala Reverenčna ulica ali Reverentgassel.
Obe ulici sta tvorili severovzhodni del Novega trga.
Tu je bila stara naselbina Židov, ki so se bavili s trgovino in denarno kupčijo.

Valvasor poroča, da so bili že v začetku 13. stoletja jako bogati in da so gojili živahno trgovino z Benečani in Ogri.
Izpodrivali so domačine, katerim so postajali čedalje bolj neljubi gosti.
Zoprnosti, izvirajoči iz verskih nazorov, sta se pridružili zavidnost in sovraštvo.

Med Židi in Krščani ni bilo miru.
Prišlo je do rabuk in pokoljev zaradi pogrešanega krščanskega otroka leta 1290, zaradi domnevnega zastrupljenja vodnjakov leta 1337 in zaradi oskrunitve krščanske deklice, ko so krivca Žida leta 1408 obglavili.

Ponovni nemiri so izzvali pritožbe mestnega načelstva, ki ni mirovalo, dokler ni doseglo privilegija, da bodi Ljubljana za vselej brezžidovska.
Naposled je cesar Maksimilijan leta 1513 podpisal ukaz, ki prepoveduje Židom obrt in trgovino, na novega leta 1515 pa je spisal pismo, po katerem župan, sodnik in svetovalci za vse večne čase niso dolžni trpeti Židov v svoji sredi.

Židje so se izselili, kakor večina Židov Notranje Avstrije med Poljake.
V svoji naselbini so imeli sinagogo.
O njej pravi Valvasor, da je stala že pred 1213, da pa so si sezidali novo, krasnejšo.
Ko so bili izgnani, so meščani spremenili zapuščeno shodnico v kapelo Vseh svetnikov.