-Ko je C. prišla k Lindi, je najprej poklicala policijo v Arizono, a se je oglasila telefonska tajnica. Potem je poklicala v Utah in vprašala, če bi ji bil kdo pripravljen pomagati z otroki pobegniti iz sekte. Policist ji je odgovoril, da za njen primer niso pristojni, ker je skupnost od meje oddaljena 2 km.
-Poklicala je skupino za pomoč ženskam pri pobegu iz poligamnega zakona, a ji nihče ni mogel pomagati v tako kratkem času.
-Nato je poklicala brata v Salt Lake City. Arthur je zapustil sekto pred štirimi leti, da bi se poročil s polsestro, s katero sta se ljubila. Očetova tretja žena je v hišo pripeljala še svojih 8 otrok in Artur se je zaljubil v eno izmed njih. S Thelmo nista v krvnem sorodstvu, a nista dobila dovoljenja za poroko. Ko je Warren določil, da se mora Thelma poročiti z drugim, sta se z Arthurjem odločila za pobeg. Zapustila sta sekto, se poročila in zdaj srečno živita v Salt Lake City-ju.
-Arthur ji je povedal, da bo lahko prišel šele ob petih zjutraj, ker je bil oddaljen 500 km. Srečala naj bi se pri trgovini v Canaan Comersu, 5 km iz mesta, že v Utahu. Prišel naj bi s prikolico, da bi naložil še C. kombi in vse odpeljal v SLC.
-Kombi je bil registriran na C., a brez veljavnega prometnega dovoljenja. Ženske v sekti so lahko vozile, a vedno brez registracije ali prometnega dovoljenja, da bi jih policisti lahko zadržali, če bi ženska želela pobegniti.
-Arthur je obljubil, da bo za pomoč prosil še drugega brata, Darrela.
-Poklicala je skupino za pomoč ženskam pri pobegu iz poligamnega zakona, a ji nihče ni mogel pomagati v tako kratkem času.
-Nato je poklicala brata v Salt Lake City. Arthur je zapustil sekto pred štirimi leti, da bi se poročil s polsestro, s katero sta se ljubila. Očetova tretja žena je v hišo pripeljala še svojih 8 otrok in Artur se je zaljubil v eno izmed njih. S Thelmo nista v krvnem sorodstvu, a nista dobila dovoljenja za poroko. Ko je Warren določil, da se mora Thelma poročiti z drugim, sta se z Arthurjem odločila za pobeg. Zapustila sta sekto, se poročila in zdaj srečno živita v Salt Lake City-ju.
-Arthur ji je povedal, da bo lahko prišel šele ob petih zjutraj, ker je bil oddaljen 500 km. Srečala naj bi se pri trgovini v Canaan Comersu, 5 km iz mesta, že v Utahu. Prišel naj bi s prikolico, da bi naložil še C. kombi in vse odpeljal v SLC.
-Kombi je bil registriran na C., a brez veljavnega prometnega dovoljenja. Ženske v sekti so lahko vozile, a vedno brez registracije ali prometnega dovoljenja, da bi jih policisti lahko zadržali, če bi ženska želela pobegniti.
-Arthur je obljubil, da bo za pomoč prosil še drugega brata, Darrela.
0
Poznano! Gledala že veliko dokumentarcev....na ameriški tv so še reality serije glede teh žensk ki poskušajo pobegniti...Warren pa mislim da je zdaj že dalj časa v zaporu...
0
Za tiste ki jih zanima podobna tematika, obstaja dober dokumentarc o Amishih, ljudeh ki so iztopili ven...Shunned mislm da se imenuje doku..., kr zanimiv sm ga gledala v Avstriji.
0
-Zdaj je morala C. prepričati le še otroke. Bali so se zunanjega sveta, mislili so, da je poln zla. Namesto skrivalnic so se igrali apokalipso. Bog naj bi uničil vse brezbožnike in vsi razen pripadnikov sekte, naj bi umrli. Med obiski v mestu so jih ljudje grdo gledali, jih zmerjali s poligamisti, celo metali kamenje vanje-kar je še utrdilo njihovo vero v zlo na drugi strani.
-Od Linde je C. odšla že čez polnoč. V dve vreči za smeti je spakirala otroške obleke za dva dni. V kombi je poleg tega dala še nekaj družinskih fotografij in zdravila za Harrisona. Pet mesecev je pripravljala zalogo. Harrison je bil star že skoraj 4 leta, a ni ne hodil, ne govoril, uporabljal je plenice in do pred kratkim ni jedel po žlici. Hranili so ga po cevki speljani direktno v želodec, sama mu je dodajala še svoje mleko. Ko se je C. odločila, da bo pobegnila, ga je želela naučiti jesti po žlici. Uspelo ji je, ker je oboževal pico in kmalu je jedel še majhne koščke ostale hrane. Med spanjem je potreboval tudi kisik, zato Merril ni pričakoval, da bi lahko C. pobegnila s Harrisonom. A se je C. odločila, da bo tvegala odhod brez kisika.
-Ob štirih je začela zbujati otroke. Rekla jim je, da je Harrison bolan in da morajo k zdravniku. Na poti nazaj naj bi se pa še vsi fotografirali, ker je Artur doma, zato naj bi šli vsi skupaj.
-Ena izmed Merrilovih žena je nekaj posumila, zato ga je ob 4.20 poklicala. Ob 4.25 je Merril klical C. očeta, a ta mu je po resnici povedal, da ne ve, kaj se dogaja. C. je prej skrbno pazila, da Merril ni nič posumil, 2 dni pred odhodom je imela celo spolne odnose z njim. Kmalu je Merril klical še domov in želel govoriti z njo, a je vedela, da ne bo mogla oditi, če bo govorila z njim.
-Ko so bili vsi otroci v kombiju, je odšla še po Harrisona. A takrat je ugotovila, da Betty manjka. Betty ni hotela oditi, ker oče ni vedel nič o tem, a jo je C. uspela prepričati, da se usede v kombi.
-Zdaj je C. skrbelo, če bi Merril poklical lokalno policijsko postajo. Njenega pobega bi bilo v hipu konec, ker so bili vsi policisti pripadniki FLDS. V komuni je bila tudi patrulja, ki se je ponoči vozila naokoli in stražila.
-Kombi je odpeljal. Po 3 km jim je začelo zmanjkovati bencina. Ko se je kombi ustavil, je C. stekla naprej proti Arthurju in Darrelu. Povedala jima je, da otroci ne vedo nič o pobegu, njim pa je rekla, da jih bosta ta moška odpeljala po gorivo. Le Arthur je bil sumničav, ker je v soimenjaku prepoznal svojega strica, a ni rekel nič.
-20 minut vožnje je minilo mirno, ko pa so zavili proti SLC in ne proti bolnišnici, je Betty ponorela, da jih je ukradla. Brat Arthur jo je nahrulil, naj bo tiho, ker zdaj ne more narediti nič.
-Čez 5 ur so prišli v SLC in C. je bila prvič v 35 letih svobodna. Imela je vseh 8 otrok in v žepu 20 dolarjev. A v nekaj urah so bo Merril pognal v lov za njimi.
-Od Linde je C. odšla že čez polnoč. V dve vreči za smeti je spakirala otroške obleke za dva dni. V kombi je poleg tega dala še nekaj družinskih fotografij in zdravila za Harrisona. Pet mesecev je pripravljala zalogo. Harrison je bil star že skoraj 4 leta, a ni ne hodil, ne govoril, uporabljal je plenice in do pred kratkim ni jedel po žlici. Hranili so ga po cevki speljani direktno v želodec, sama mu je dodajala še svoje mleko. Ko se je C. odločila, da bo pobegnila, ga je želela naučiti jesti po žlici. Uspelo ji je, ker je oboževal pico in kmalu je jedel še majhne koščke ostale hrane. Med spanjem je potreboval tudi kisik, zato Merril ni pričakoval, da bi lahko C. pobegnila s Harrisonom. A se je C. odločila, da bo tvegala odhod brez kisika.
-Ob štirih je začela zbujati otroke. Rekla jim je, da je Harrison bolan in da morajo k zdravniku. Na poti nazaj naj bi se pa še vsi fotografirali, ker je Artur doma, zato naj bi šli vsi skupaj.
-Ena izmed Merrilovih žena je nekaj posumila, zato ga je ob 4.20 poklicala. Ob 4.25 je Merril klical C. očeta, a ta mu je po resnici povedal, da ne ve, kaj se dogaja. C. je prej skrbno pazila, da Merril ni nič posumil, 2 dni pred odhodom je imela celo spolne odnose z njim. Kmalu je Merril klical še domov in želel govoriti z njo, a je vedela, da ne bo mogla oditi, če bo govorila z njim.
-Ko so bili vsi otroci v kombiju, je odšla še po Harrisona. A takrat je ugotovila, da Betty manjka. Betty ni hotela oditi, ker oče ni vedel nič o tem, a jo je C. uspela prepričati, da se usede v kombi.
-Zdaj je C. skrbelo, če bi Merril poklical lokalno policijsko postajo. Njenega pobega bi bilo v hipu konec, ker so bili vsi policisti pripadniki FLDS. V komuni je bila tudi patrulja, ki se je ponoči vozila naokoli in stražila.
-Kombi je odpeljal. Po 3 km jim je začelo zmanjkovati bencina. Ko se je kombi ustavil, je C. stekla naprej proti Arthurju in Darrelu. Povedala jima je, da otroci ne vedo nič o pobegu, njim pa je rekla, da jih bosta ta moška odpeljala po gorivo. Le Arthur je bil sumničav, ker je v soimenjaku prepoznal svojega strica, a ni rekel nič.
-20 minut vožnje je minilo mirno, ko pa so zavili proti SLC in ne proti bolnišnici, je Betty ponorela, da jih je ukradla. Brat Arthur jo je nahrulil, naj bo tiho, ker zdaj ne more narediti nič.
-Čez 5 ur so prišli v SLC in C. je bila prvič v 35 letih svobodna. Imela je vseh 8 otrok in v žepu 20 dolarjev. A v nekaj urah so bo Merril pognal v lov za njimi.
0
ZGODNJE OTROŠTVO
-C. se je rodila 1. 1. 1968. Njena teta Lydia Jessop je bila tudi njena babica in bila je zelo presenečena, da je sploh preživela. Njena mati je celo nosečnost zelo krvavela, ker se je posteljica luščila in ob porodu je bilo vidno, da je skoraj popolnoma že odstopila. Bila je druga hčerka in izbrali so ji ime Carolyn, ki pomeni modrost.
-Rojena je bila v Hildalu, Utah, ko je bila stara 5 let pa so se preselili v SLC. Njena starša sta verjela v mnogoženstvo, a je njen oče kljub temu imel le eno ženo. Imel je uspešno podjetje z nepremičninami, ki se je v SLC še povečalo. Njena mama Nurylon je bila tam zelo srečna.
-C. je imela še dve sestri, 18 mesecev starejšo Lindo in 2 leti mlajšo Annete. Brat Arthur pa je rojen nekaj let za zadnjo sestro. Mati je bila ob porodu zadnjega otroka zelo vesela, ker so fantje v njihovi veri vredni več kot dekleta. Linda si je bila zelo blizu z mamo, C. pa je bila očetova ljubljenka.
-V SLC so živeli le eno leto, potem se je oče kljub širjenju svojega poslovanja odločil, da se vrnejo v Colorado City, Arizona, v majhno enklavo FLDS, blizu Hildala, ker ni želel, da bi Linda obiskovala javno šolo. Tudi v Colorado City-ju je obiskovala javno šolo, a je bila tukaj večina učiteljev pripadnikov FLDS in zatorej zelo konzervativnih.
-C. se je rodila 1. 1. 1968. Njena teta Lydia Jessop je bila tudi njena babica in bila je zelo presenečena, da je sploh preživela. Njena mati je celo nosečnost zelo krvavela, ker se je posteljica luščila in ob porodu je bilo vidno, da je skoraj popolnoma že odstopila. Bila je druga hčerka in izbrali so ji ime Carolyn, ki pomeni modrost.
-Rojena je bila v Hildalu, Utah, ko je bila stara 5 let pa so se preselili v SLC. Njena starša sta verjela v mnogoženstvo, a je njen oče kljub temu imel le eno ženo. Imel je uspešno podjetje z nepremičninami, ki se je v SLC še povečalo. Njena mama Nurylon je bila tam zelo srečna.
-C. je imela še dve sestri, 18 mesecev starejšo Lindo in 2 leti mlajšo Annete. Brat Arthur pa je rojen nekaj let za zadnjo sestro. Mati je bila ob porodu zadnjega otroka zelo vesela, ker so fantje v njihovi veri vredni več kot dekleta. Linda si je bila zelo blizu z mamo, C. pa je bila očetova ljubljenka.
-V SLC so živeli le eno leto, potem se je oče kljub širjenju svojega poslovanja odločil, da se vrnejo v Colorado City, Arizona, v majhno enklavo FLDS, blizu Hildala, ker ni želel, da bi Linda obiskovala javno šolo. Tudi v Colorado City-ju je obiskovala javno šolo, a je bila tukaj večina učiteljev pripadnikov FLDS in zatorej zelo konzervativnih.
0
-Nurylon je bila zelo lepa, otrokom je šivala tudi zelo lepe obleke. A doma je bila depresivna, polna sovraštva in otroke je tepla vsak dan (včasih le nekaj udarcev po zadnjici, včasih pa s pasom). C. je hitro preučila njeno obnašanje in ugotovila, da jih blažje tepe zjutraj in vedno le 1x na dan, zato je vedno poskrbela, da je bila tepena že zgodaj zjutraj. Tepež je bil v njihovi kulturi sestavni del dobre vzgoje, zato ni imelo nobenega pomena, da bi komurkoli o tem govorila. Niti očetu ni povedala, ko se je vrnil z dolgih potovanj. Ker je bila njihova skupnost tudi tako izolirana (otroci so samo občasno hodili v mesto z materjo po nakupih), niti niso imeli nobene prave predstave o tem, kako poteka življenje zunaj. Se pa C. spominja, da so v SLC imeli tudi TV in kavni aparat, čeprav je kava pri mormonih strogo prepovedana.
-Ko se je mamina depresija poslabšala, je preživela večino časa v postelji. Hišo je dobro počistila le dan pred očetovim prihodom. Ko je prišel, sta se veliko prepirala, ker je oče mamo nenehno kritiziral. Hiša nikoli ni bila dovolj čista, otroci nikoli dovolj pridni in čeprav je bila mama po 4 porodih suha, ni bila dovolj suha. A ko je bil oče doma, otroci vsaj tepeni niso bili.
-Mati je imela tudi dobre dneve. Takrat je bila vesela in si ni želela umreti. Igrala se je z otroci, jim veliko brala (prave pravljice, ne verskih knjig)... Čeprav je bila pobožna, je bila tudi igriva. Nekoč, ko je bil oče zdoma, je v hišo prinesla božično drevo, ki so ga okrasili, kar je bilo v njihovi veri prepovedano. Oče se je zvečer vrnil in drevo takoj odvrgel.
-Po tem božiču je mati zapadla v še hujšo depresijo in ko si je končno opomogla, ni nikoli več naredila ničesar, kar bi bilo prepovedano.
-Ko se je mamina depresija poslabšala, je preživela večino časa v postelji. Hišo je dobro počistila le dan pred očetovim prihodom. Ko je prišel, sta se veliko prepirala, ker je oče mamo nenehno kritiziral. Hiša nikoli ni bila dovolj čista, otroci nikoli dovolj pridni in čeprav je bila mama po 4 porodih suha, ni bila dovolj suha. A ko je bil oče doma, otroci vsaj tepeni niso bili.
-Mati je imela tudi dobre dneve. Takrat je bila vesela in si ni želela umreti. Igrala se je z otroci, jim veliko brala (prave pravljice, ne verskih knjig)... Čeprav je bila pobožna, je bila tudi igriva. Nekoč, ko je bil oče zdoma, je v hišo prinesla božično drevo, ki so ga okrasili, kar je bilo v njihovi veri prepovedano. Oče se je zvečer vrnil in drevo takoj odvrgel.
-Po tem božiču je mati zapadla v še hujšo depresijo in ko si je končno opomogla, ni nikoli več naredila ničesar, kar bi bilo prepovedano.
0
-pf-mini.jpg){kind=avatar}
-C. babica Jenny je bila eden izmed blažilcev med otroki in materino nestanovitnostjo, čeprav je bila Nurylon veliko boljša mama od drugih v skupnosti. Jenny je k njim prišla skoraj vsak dan, stara je bila že čez 60, čokata, zgubana, s sivimi lasmi in slabo je videla. Ženske iz FLDS se starajo hitreje, večina jih živi težko in ima po 12 ali več otrok. Nurylon je bila najmlajši od desetih otrok babice Jenny in ko je bila stara dve leti, ji je umrl oče.
-Babica Jenny pa je imela kljub vsemu močan duh in odlično je pripovedovala zgodbe.
-Jenny je verjela, da je poligamna zakonska zveza najsvetlejši vidik njihove vere in da je mormonska cerkev Božja Cerkev, vse dokler se ni odrekla poligamiji.
-Njen pradedek Benjamin F. Johnson je bil eden prvih mož, ki jih je prerok Joseph Smith v 19. stol. uvedel v sveto načelo nebeške zakonske zveze. Domneva se, da je imel Smith med 33 in 48 žena, najmlajša naj bi bila stara le 14 let. Benjamin je imel 7 žena, vsi njegovi sinovi pa so tudi imeli več žena.
-FLDS določa prav načelo nebeške zakonske zveze-moški mora imeti več žena, če hoče dobiti dober položaj v nebesih, kjer lahko postane božanstvo in konča na svojem planetu.
-Njena družina je vedno strogo upoštevala načelo nebeške zakonske zveze, še posebej po tem, ko je mormonska cerkev okrog leta 1895 izdala manifest zoper poligamijo. Babičina družina je takrat v strahu pred preganjanjem zbežala v Mehiko, kjer so s poligamijo nadaljevali. Ko je bila Jenny stara 10 let, so se v ZDA vrnili. Uradno stališče mormonske cerkve še danes je, da poligamisti niso v harmoniji z Bogom.
-Babica Jenny pa je imela kljub vsemu močan duh in odlično je pripovedovala zgodbe.
-Jenny je verjela, da je poligamna zakonska zveza najsvetlejši vidik njihove vere in da je mormonska cerkev Božja Cerkev, vse dokler se ni odrekla poligamiji.
-Njen pradedek Benjamin F. Johnson je bil eden prvih mož, ki jih je prerok Joseph Smith v 19. stol. uvedel v sveto načelo nebeške zakonske zveze. Domneva se, da je imel Smith med 33 in 48 žena, najmlajša naj bi bila stara le 14 let. Benjamin je imel 7 žena, vsi njegovi sinovi pa so tudi imeli več žena.
-FLDS določa prav načelo nebeške zakonske zveze-moški mora imeti več žena, če hoče dobiti dober položaj v nebesih, kjer lahko postane božanstvo in konča na svojem planetu.
-Njena družina je vedno strogo upoštevala načelo nebeške zakonske zveze, še posebej po tem, ko je mormonska cerkev okrog leta 1895 izdala manifest zoper poligamijo. Babičina družina je takrat v strahu pred preganjanjem zbežala v Mehiko, kjer so s poligamijo nadaljevali. Ko je bila Jenny stara 10 let, so se v ZDA vrnili. Uradno stališče mormonske cerkve še danes je, da poligamisti niso v harmoniji z Bogom.
0
-Privrženci poligamije, ki so verjeli, da je poligamna zveza pogoj za odrešenje, so v začetku 20. stol. osnovali fundamentalistično gibanje. Prvi fundamentalistični prerok je bil John Taylor- 3. vodja mormonske cerkve po Josephu Smithu in Brighamu Youngu. Ko se je skrival, naj bi ga obiskal Jezus Kristus in mu naročil, da mora obvarovati načelo nebeške zakonske zveze in mu predal ključ duhovništva, ki ga je odvzel glavni mormonski cerkvi.
-Tudi po manifestu je mormonska cerkev dovolila poligamijo, a moški je imel lahko največ dve ženi, ostali so tvegali izobčenje. V začetku 20. stol. pa je mormonska cerkev sklenila dokončno odpraviti poligamijo.
-Babica Jenny je C. pripovedovala, da je nekaj posebnega, da je rojena v družini, v kateri so generacije žensk žrtvovale svoja čustva, se odpovedale posvetnemu, da bi opravljale Božje delo in se izkazale za vredne nebeškega kraljestva. Žensko delo je bilo roditi čimveč otrok, Bog pa je z razodetjem preroku povedal ime moškega, s katerim se bo poročila. C. tako nikoli ni pretepanja in prepirov staršev ocenjevala kot nekaj slabega, drugega tako ni poznala, pomembno ji je bilo le to, da Bog misli, da je ona nekaj posebnega. In minila so dolga leta, preden se je začela spraševati o svoji veri.
-Tudi po manifestu je mormonska cerkev dovolila poligamijo, a moški je imel lahko največ dve ženi, ostali so tvegali izobčenje. V začetku 20. stol. pa je mormonska cerkev sklenila dokončno odpraviti poligamijo.
-Babica Jenny je C. pripovedovala, da je nekaj posebnega, da je rojena v družini, v kateri so generacije žensk žrtvovale svoja čustva, se odpovedale posvetnemu, da bi opravljale Božje delo in se izkazale za vredne nebeškega kraljestva. Žensko delo je bilo roditi čimveč otrok, Bog pa je z razodetjem preroku povedal ime moškega, s katerim se bo poročila. C. tako nikoli ni pretepanja in prepirov staršev ocenjevala kot nekaj slabega, drugega tako ni poznala, pomembno ji je bilo le to, da Bog misli, da je ona nekaj posebnega. In minila so dolga leta, preden se je začela spraševati o svoji veri.
0
-Najbolj napeta zgodba babice je bila tista o policijski raciji v Short Creeku (današji Colorado City), Arizona. Zgodilo se je 26. 7. 1953. Že nekaj časa se je govorilo o raciji, zato je šla babica tisti večer molit za Božjo pomoč pri odvračanju hudičeve vojske. Takrat je vkorakala arizonska narodna garda s policijo in začela z aretacijami. Prerok stric Roy ni želel pobegniti, dedek Jessop (tast babi Jenny) pa se je vsiljivcem tudi zoperstavil.
-Vojaki so dojenčke trgali iz materinih naročij, otroci so jokali, mame so vpile...-vse to so tudi novinarji posneli in fotografije so pristale v časopisih. Mnenje javnosti se je prevesilo na stran poligamistov.
-Aretirali so 122 odraslih, odvzetih pa je bilo 263 otrok. Moške so že prvi dan poslali 650 km stran v Kingsman, Arizona, kmalu naj bi se jim pridružile tudi ženske. Otroke naj bi poslali v Phoenix, da bi jih posvojile nepoligamne družine. Ženske so se temu uprle in država Arizona se je vdala: bali so se negativne publicitete in ker niso pričakovali toliko otrok in tako niso imeli dovolj odraslih spremljevalcev za pot v Phoenix, so materam dovolili, da spremljajo otroke.
-Stric Roy je prišel v Phoenix, ženskam prepovedal govoriti o poligamiji in začel sodni postopek proti državi Arizona zaradi neprimernih postopkov. Odvetnikom je naročil, naj poiščejo zakon, da otrok ni mogoče odvzeti staršem brez njihovega privoljenja. Ti so se mu sprva smejali, a so res našli ta zakon in primer je bil tako zaključen.
-Kljub vsemu je bila racija tudi koristna za FLDS, ker so dobili veliko simpatij javnosti. Vsi pripadniki so se vrnili domov in nadaljevali s poligamnim načinom življenja.
-Vojaki so dojenčke trgali iz materinih naročij, otroci so jokali, mame so vpile...-vse to so tudi novinarji posneli in fotografije so pristale v časopisih. Mnenje javnosti se je prevesilo na stran poligamistov.
-Aretirali so 122 odraslih, odvzetih pa je bilo 263 otrok. Moške so že prvi dan poslali 650 km stran v Kingsman, Arizona, kmalu naj bi se jim pridružile tudi ženske. Otroke naj bi poslali v Phoenix, da bi jih posvojile nepoligamne družine. Ženske so se temu uprle in država Arizona se je vdala: bali so se negativne publicitete in ker niso pričakovali toliko otrok in tako niso imeli dovolj odraslih spremljevalcev za pot v Phoenix, so materam dovolili, da spremljajo otroke.
-Stric Roy je prišel v Phoenix, ženskam prepovedal govoriti o poligamiji in začel sodni postopek proti državi Arizona zaradi neprimernih postopkov. Odvetnikom je naročil, naj poiščejo zakon, da otrok ni mogoče odvzeti staršem brez njihovega privoljenja. Ti so se mu sprva smejali, a so res našli ta zakon in primer je bil tako zaključen.
-Kljub vsemu je bila racija tudi koristna za FLDS, ker so dobili veliko simpatij javnosti. Vsi pripadniki so se vrnili domov in nadaljevali s poligamnim načinom življenja.
0
Zanimivo. Tisto, da jim je po 3 km zmanjkalo bencina, morda nalašč niso avtomobili s polnimi tanki zaradi pobegov in niso ženske vedele.
0
Po tem dogodku se je sekta še bolj zaprla, ljudje so se bali oblasti, slog oblačenja je postal še bolj staromoden in konzervativen, pod vratom so bili pokriti in ženske niso smele nositi hlač.
Pred racijo so ženske smele same izbirati moža in izbirale so (seveda) moške svojih let, kar je bilo slabo za starejše moške, ki so iskali mlajše žene. Vsi vplivni možje v FLDS so bili starejši in so želeli spremembo. Vedno je bila prisotna tudi bojazen, da bi mladi moški izven sekte prepričali mlade ženske, da izstopijo. Pred racijo je bila poligamija že v nevarnosti, ker je že več žensk razmišljalo o izstopu-zunaj sekte so imele tudi razširjeno družino, tako da odhod ne bi bil problematičen.
Po raciji pa so vse ženske izgubile zaupanje v zunanji svet in ker jih je stric Ray rešil, so nanj gledale kot rešitelja in so se čutile dolžne mu izkazati večjo pokorščino.
Vse spremembe so se dogajale postopoma. Najprej se je zgodila sprememba v načinu česanja in oblačenja, šele čez leta so se ženske lahko poročale le preko posredovanja imena moža preroku, kar so ženske sprejele kot dokaz njihove večje vere. Čeprav so spremembe prinesle več omejitev, so ženske sprejele to kot Božji blagoslov. Prav tako se niso smele zaljubiti v moškega, ki mu niso bile namenjene, čeprav je bil član FLDS.
Ljudje v sekti so vedeli, da je poligamija nezakonita in da jim lahko oblast kadarkoli odvzame otroke, odrasle pa aretira, a ker jih je stric Ray tega rešil, so nanj gledali kot na pravega Božjega preroka in mu tako slepo zaupali pri vseh njegovih odločitvah.
Pred racijo so ženske smele same izbirati moža in izbirale so (seveda) moške svojih let, kar je bilo slabo za starejše moške, ki so iskali mlajše žene. Vsi vplivni možje v FLDS so bili starejši in so želeli spremembo. Vedno je bila prisotna tudi bojazen, da bi mladi moški izven sekte prepričali mlade ženske, da izstopijo. Pred racijo je bila poligamija že v nevarnosti, ker je že več žensk razmišljalo o izstopu-zunaj sekte so imele tudi razširjeno družino, tako da odhod ne bi bil problematičen.
Po raciji pa so vse ženske izgubile zaupanje v zunanji svet in ker jih je stric Ray rešil, so nanj gledale kot rešitelja in so se čutile dolžne mu izkazati večjo pokorščino.
Vse spremembe so se dogajale postopoma. Najprej se je zgodila sprememba v načinu česanja in oblačenja, šele čez leta so se ženske lahko poročale le preko posredovanja imena moža preroku, kar so ženske sprejele kot dokaz njihove večje vere. Čeprav so spremembe prinesle več omejitev, so ženske sprejele to kot Božji blagoslov. Prav tako se niso smele zaljubiti v moškega, ki mu niso bile namenjene, čeprav je bil član FLDS.
Ljudje v sekti so vedeli, da je poligamija nezakonita in da jim lahko oblast kadarkoli odvzame otroke, odrasle pa aretira, a ker jih je stric Ray tega rešil, so nanj gledali kot na pravega Božjega preroka in mu tako slepo zaupali pri vseh njegovih odločitvah.
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/sunbeam/ Sunbeam
Zanimivo. Tisto, da jim je po 3 km zmanjkalo bencina, morda nalašč niso avtomobili s polnimi tanki zaradi pobegov in niso ženske vedele.Ni tako podrobno napisano.
C. je pred odhodom vedela, da ima malo bencina, ampak nikjer ne piše nič o tem, da bi sploh razmišljala o tem, da bi tank napolnila-le o svojem strahu, če jim predčasno zmanjka bencina. Tako da je precej verjetno, da ženske verjetno res niso smele voziti avtomobila s polnim tankom in/ali same tankati.
0
OTROŠKA IGRA
Otroci v FLDS so se namesto skrivalnic radi igrali igro apokalipse. V nedeljski šoli so se učili, da so oni izbranci in ko se bo zgodil konec sveta, bodo oni edini, ki bodo rešeni. Uničenje sveta so imela za nekaj dobrega, saj bi po njem sledilo 1000 let miru. A pred apokalipso bo brezbožnikom dana možnost, da jih pobijejo.
Med igro so se v sadovnjaku skrivali, da jih napadalci ne dobijo. Na pomoč so jim prišli vstali Indijanci. Otroci so večkrat slišali zgodbe, da je bilo med osvajanjem Amerike veliko Indijancev pobitih in ti umrli naj bi pred apokalipso vstali in pomagali Izbrancem v zameno za maščevanje nad svojimi krvniki. Med igro so jih vstali Indijanci zaščitili pred vlado, ko pa je bilo vojne konec, so se otroci igrali, da je velika lakota in morajo skrbeti za svoje zaloge živeža.
C. bratranec Lee ml. je pripovedoval čudovite zgodbe. Ena izmed njih je bila o skritem zlatu v bližnjih jamah. Bog ga je skril, ker so ga uporabljali v napačne namene in ko se bodo bližali zadnji dnevi, ga bo Izbrancem razkril, da bodo z njim lahko tlakovali ceste in gradili hiše.
Lee ml. je povedal tudi zgodbo o belih Indijancih (ne smemo zamenjati z vstalimi Indijanci). Ti bodo med apokalipso hodili po svetu in dobro pregledali vse ljudi. Tisti, ki bodo imeli na sebi le blagoslovljene obleke, bodo preživeli, ostale bodo neusmiljeno pobili.
C. in njene sestre so se s svojimi bratranci in sestričnami rade igrale. Imele so več svobode in lahko so se prosto igrale in raziskovale. Doma se zunaj niso smele igrati, razen če jih je nadzoroval kateri od odraslih.
Stric Roy je govoril o moči Boga. Veliki kanjon je ustvaril, ko je bil zelo jezen. V mestu Gadianton so nekoč živeli brezbožniki in Bog jih je kaznoval tako, da je na njihovo mesto zvrnil goro. Goro duhov so imeli za zakleto in pod njo naj bi se skrivalo veliko bogastvo. Po njej se je bilo prepovedano potepati, a ker so bili C. bratranci in sestrične zelo revni, se je nekoč 10 otrok, starih od 4 do 8 let odločilo, da odidejo proti Gori duhov in izkopljejo skriti zaklad. Niso ga našli.
Bog v Izbrancih deluje le preko duhovščine, ki pa je bila dana le moškim. Fantje, stari 12 let, so prestopili v duhovništvo. Verjeli so tudi, da bi Zemlja brez duhovščine razpadla, ker imajo tako veliko moč. C. se v otroštvu ni spraševala, zakaj potem duhovščina nima take moči, da bi odvrnila hudobne može od njih.
Nekoč je C. šla spet na obisk k bratrancem in sestričnam, kjer so pili sok, ki ga je prinesla sestrična Shannon. Šele kasneje so otroci izvedeli, da ga je Shannon s pretvezo izmaknila teti Charlotte in tako je vsem grozil tepež. A Shannon je bila brezbrižna. Rekla je, da so Charlottinini udarci ravno pravšnji: dobiš dva udarca za vsako leto starosti in če zelo kričiš, udarci niso tako močni. Teta Naomi je bila po njenem mnenju zelo groba in njeni udarci so bili že skoraj smešni, medtem ko jih je njena mama tepla tako nežno, da si se moral pretvarjati, da te boli.
Otroci so se tako odločili, da se takoj pokažejo teti Charlotte in nekaj otrok je bilo določenih za tepež. C. ni bila med njimi. Po kaznovanju so se otroci neprizadeto igrali naprej. Vedli so se, kot da se ni zgodilo nič nenavadnega. Za njih se res ni.
Otroci v FLDS so se namesto skrivalnic radi igrali igro apokalipse. V nedeljski šoli so se učili, da so oni izbranci in ko se bo zgodil konec sveta, bodo oni edini, ki bodo rešeni. Uničenje sveta so imela za nekaj dobrega, saj bi po njem sledilo 1000 let miru. A pred apokalipso bo brezbožnikom dana možnost, da jih pobijejo.
Med igro so se v sadovnjaku skrivali, da jih napadalci ne dobijo. Na pomoč so jim prišli vstali Indijanci. Otroci so večkrat slišali zgodbe, da je bilo med osvajanjem Amerike veliko Indijancev pobitih in ti umrli naj bi pred apokalipso vstali in pomagali Izbrancem v zameno za maščevanje nad svojimi krvniki. Med igro so jih vstali Indijanci zaščitili pred vlado, ko pa je bilo vojne konec, so se otroci igrali, da je velika lakota in morajo skrbeti za svoje zaloge živeža.
C. bratranec Lee ml. je pripovedoval čudovite zgodbe. Ena izmed njih je bila o skritem zlatu v bližnjih jamah. Bog ga je skril, ker so ga uporabljali v napačne namene in ko se bodo bližali zadnji dnevi, ga bo Izbrancem razkril, da bodo z njim lahko tlakovali ceste in gradili hiše.
Lee ml. je povedal tudi zgodbo o belih Indijancih (ne smemo zamenjati z vstalimi Indijanci). Ti bodo med apokalipso hodili po svetu in dobro pregledali vse ljudi. Tisti, ki bodo imeli na sebi le blagoslovljene obleke, bodo preživeli, ostale bodo neusmiljeno pobili.
C. in njene sestre so se s svojimi bratranci in sestričnami rade igrale. Imele so več svobode in lahko so se prosto igrale in raziskovale. Doma se zunaj niso smele igrati, razen če jih je nadzoroval kateri od odraslih.
Stric Roy je govoril o moči Boga. Veliki kanjon je ustvaril, ko je bil zelo jezen. V mestu Gadianton so nekoč živeli brezbožniki in Bog jih je kaznoval tako, da je na njihovo mesto zvrnil goro. Goro duhov so imeli za zakleto in pod njo naj bi se skrivalo veliko bogastvo. Po njej se je bilo prepovedano potepati, a ker so bili C. bratranci in sestrične zelo revni, se je nekoč 10 otrok, starih od 4 do 8 let odločilo, da odidejo proti Gori duhov in izkopljejo skriti zaklad. Niso ga našli.
Bog v Izbrancih deluje le preko duhovščine, ki pa je bila dana le moškim. Fantje, stari 12 let, so prestopili v duhovništvo. Verjeli so tudi, da bi Zemlja brez duhovščine razpadla, ker imajo tako veliko moč. C. se v otroštvu ni spraševala, zakaj potem duhovščina nima take moči, da bi odvrnila hudobne može od njih.
Nekoč je C. šla spet na obisk k bratrancem in sestričnam, kjer so pili sok, ki ga je prinesla sestrična Shannon. Šele kasneje so otroci izvedeli, da ga je Shannon s pretvezo izmaknila teti Charlotte in tako je vsem grozil tepež. A Shannon je bila brezbrižna. Rekla je, da so Charlottinini udarci ravno pravšnji: dobiš dva udarca za vsako leto starosti in če zelo kričiš, udarci niso tako močni. Teta Naomi je bila po njenem mnenju zelo groba in njeni udarci so bili že skoraj smešni, medtem ko jih je njena mama tepla tako nežno, da si se moral pretvarjati, da te boli.
Otroci so se tako odločili, da se takoj pokažejo teti Charlotte in nekaj otrok je bilo določenih za tepež. C. ni bila med njimi. Po kaznovanju so se otroci neprizadeto igrali naprej. Vedli so se, kot da se ni zgodilo nič nenavadnega. Za njih se res ni.
0
ŠOLSKI DNEVI
C. je odšla v šolo pri 6,5 letih. Zelo se je je veselila, ker v FLDS ni bilo vrtca, okolje pa ni bilo prav stimulativno, razen babičinih zgodb. Pravljice za otroke niso bile prav primerne, drugih otroških knjig ni bilo, v mestu pa tudi knjižnice ni bilo.
Leta 1974, malo pred pričetkom šole, je spoznala Lauro, ki je kasneje postala ena najboljših prijateljic. V sekto se je priselila nova družina, mož s tremi ženami in 20 otroki iz Idaha, tudi rdečelasa deklica Laura. Že takoj so C. padli v oči, ker so otroci lahko veselo skakali po lužah, one pa ne, ker so se bale, da bodo umazale obleke. Deklice niso imele niti punčk-igračk, ampak so si jih naredile kar iz listov in vejic. Čudenje je bilo obojestransko.
Prvi dan šole se je C. z Lindo peljala na šolskem avtobusu, kjer sta videli Randi, ki je pokazala roko, rdečo od opeklin. C. je želela na avtobusu vstati, da bi bolje videla, a jo je Linda takoj posadila nazaj na sedež, ker je voznik večkrat neubogljive otroke udaril. Linda ni vedela, zakaj ima Randi opeklino, a kasneje ju je njun oče posvaril, naj se Randijinemu očetu raje izogibata, ker naj bi o njem slišal čudne zgodbe.
Randi je imela tudi zelo dolge lase, ki so ji segali pod kolena, spletene v kito. Nekoč je prišla na avtobus ihteča in brez kite. Ker je C. prizadelo, ker je bil voznik avtobusa kot brez čustev ob Randijinemu joku, se je odločila, da bo raje odšla domov peš in do konca šolskega leta je vedno tekla domov. Laura se ji je pridružila pri teku, ko je voznik udaril njeno mlajšo sestro.
Ravnatelja njihove šole so učenci večkrat videli, kako je brcal svojega 10-letnega duševno zaostalega sina, ker se je polulal. Nekateri otroci so se norčevali, drugi so nemo gledali, šokirani nad brutalnostjo in prestrašeni, ker je bil to njihov ravnatelj. Ravnatelj je redno tepel tudi druge učence na dvorišču-v poduk vsem.
C. je imela samo v 1. razredu prijazno učiteljico, ki jih ni tepla, ostali so učence redno pretepali. To se je končalo šele v višjih razredih. Nekateri učitelji so otroke tepli celo s palico, dokler se ni zlomila.
Nasilje v družini je bilo tudi povsem običajno, a med družinami so bile različne predstave o še dovoljeni stopnji nasilja. O drugih družinah se ni sodilo in čeprav se je vedelo, da so se v nekaterih družinah dogajale hude zlorabe, se ni posredovalo. Del njihove vere je bilo, da se moški nima pravice vmešavati v družino drugega moškega. Zlorab se prav tako ni prijavljalo, ker zunanji zakoni ne veljajo za njihovo skupnost in ker bi oseba, ki je prijavila tako veljala za izdajalca celotne njihove skupnosti.
V učilnici je bila ubogljivost bolj cenjena kot znanje, a C. se je rada učila. Njena vedoželjnost je premagala strah.
Njihova šola je bila načeloma javna šola, njena ustanoviteljica je bila država, a je v bistvu delovala kot zasebna šola. Vsi učenci so bili člani FLDS, v šoli so se odkrito učili verski pouk, predmeti, ki se niso skladali z njihovo vero, se sploh niso poučevali. Iz učbenikov so bila izrezana celotna poglavja, učili so se celo o stvareh, ki niso resnične: npr. dinozavri niso nikoli obstajali.
O spolnosti se C. ni učila v šoli, ampak na dvorišču. V 4. razredu je ena izmed njenih sošolk povedala, da jo njen brat uči, kako se delajo dojenčki. Vztrajal je pri tem, da ji pokaže, ne samo opiše. A čeprav ji ni bilo všeč, je s tem nadaljeval. Prijateljice ji niso verjele, da dojenčki res nastanejo tako in da njihovi starši res to počnejo.
V FLDS se niso učili o spolnosti. Iz učbenika o zdravstveni vzgoji v 5. razredu je bilo iztrgano poglavje o razmnoževanju. Mož naj bi ženo o tem poučil na poročno noč.
V Lindinem razredu je nekoč učitelj učencem obljubil zabavo s papirnatimi letali za dobro opravljeno delo. Ravnatelj Alvin Barlow je kraval slišal in začel grobo brcati in pretepati vse v razredu, učitelj pa je iz strahu zanikal, da je otrokom tako zabavo dovolil. Take vrste nasilje je bilo preveč celo za njihovo sekto. V šolo so prišli jezni očetje in ravnatelju se je izrekel opomin. Niso ga pa prijavili oblastem. Barlow je bil sin prejšnjega preroka in pastorek strica Raya, ki ga je tudi zaščitil. Stric Ray je staršem tudi naročil, da morajo ravnatelja podpirati pri njegovem delu. Otroci so bili obravnavani kot lastnina, učitelja je potrebno pri discipliniranju vedno podpreti, ker je otrok vedno sam kriv za tepež.
C. mama je bila ogorčena nad ravnateljevim obnašanjem, a svojega tepeža s tem ni povezala. Ona je tepla iz ljubezni, da bi jih naučila živeti v skladu z Božjimi nauki.
C. je odšla v šolo pri 6,5 letih. Zelo se je je veselila, ker v FLDS ni bilo vrtca, okolje pa ni bilo prav stimulativno, razen babičinih zgodb. Pravljice za otroke niso bile prav primerne, drugih otroških knjig ni bilo, v mestu pa tudi knjižnice ni bilo.
Leta 1974, malo pred pričetkom šole, je spoznala Lauro, ki je kasneje postala ena najboljših prijateljic. V sekto se je priselila nova družina, mož s tremi ženami in 20 otroki iz Idaha, tudi rdečelasa deklica Laura. Že takoj so C. padli v oči, ker so otroci lahko veselo skakali po lužah, one pa ne, ker so se bale, da bodo umazale obleke. Deklice niso imele niti punčk-igračk, ampak so si jih naredile kar iz listov in vejic. Čudenje je bilo obojestransko.
Prvi dan šole se je C. z Lindo peljala na šolskem avtobusu, kjer sta videli Randi, ki je pokazala roko, rdečo od opeklin. C. je želela na avtobusu vstati, da bi bolje videla, a jo je Linda takoj posadila nazaj na sedež, ker je voznik večkrat neubogljive otroke udaril. Linda ni vedela, zakaj ima Randi opeklino, a kasneje ju je njun oče posvaril, naj se Randijinemu očetu raje izogibata, ker naj bi o njem slišal čudne zgodbe.
Randi je imela tudi zelo dolge lase, ki so ji segali pod kolena, spletene v kito. Nekoč je prišla na avtobus ihteča in brez kite. Ker je C. prizadelo, ker je bil voznik avtobusa kot brez čustev ob Randijinemu joku, se je odločila, da bo raje odšla domov peš in do konca šolskega leta je vedno tekla domov. Laura se ji je pridružila pri teku, ko je voznik udaril njeno mlajšo sestro.
Ravnatelja njihove šole so učenci večkrat videli, kako je brcal svojega 10-letnega duševno zaostalega sina, ker se je polulal. Nekateri otroci so se norčevali, drugi so nemo gledali, šokirani nad brutalnostjo in prestrašeni, ker je bil to njihov ravnatelj. Ravnatelj je redno tepel tudi druge učence na dvorišču-v poduk vsem.
C. je imela samo v 1. razredu prijazno učiteljico, ki jih ni tepla, ostali so učence redno pretepali. To se je končalo šele v višjih razredih. Nekateri učitelji so otroke tepli celo s palico, dokler se ni zlomila.
Nasilje v družini je bilo tudi povsem običajno, a med družinami so bile različne predstave o še dovoljeni stopnji nasilja. O drugih družinah se ni sodilo in čeprav se je vedelo, da so se v nekaterih družinah dogajale hude zlorabe, se ni posredovalo. Del njihove vere je bilo, da se moški nima pravice vmešavati v družino drugega moškega. Zlorab se prav tako ni prijavljalo, ker zunanji zakoni ne veljajo za njihovo skupnost in ker bi oseba, ki je prijavila tako veljala za izdajalca celotne njihove skupnosti.
V učilnici je bila ubogljivost bolj cenjena kot znanje, a C. se je rada učila. Njena vedoželjnost je premagala strah.
Njihova šola je bila načeloma javna šola, njena ustanoviteljica je bila država, a je v bistvu delovala kot zasebna šola. Vsi učenci so bili člani FLDS, v šoli so se odkrito učili verski pouk, predmeti, ki se niso skladali z njihovo vero, se sploh niso poučevali. Iz učbenikov so bila izrezana celotna poglavja, učili so se celo o stvareh, ki niso resnične: npr. dinozavri niso nikoli obstajali.
O spolnosti se C. ni učila v šoli, ampak na dvorišču. V 4. razredu je ena izmed njenih sošolk povedala, da jo njen brat uči, kako se delajo dojenčki. Vztrajal je pri tem, da ji pokaže, ne samo opiše. A čeprav ji ni bilo všeč, je s tem nadaljeval. Prijateljice ji niso verjele, da dojenčki res nastanejo tako in da njihovi starši res to počnejo.
V FLDS se niso učili o spolnosti. Iz učbenika o zdravstveni vzgoji v 5. razredu je bilo iztrgano poglavje o razmnoževanju. Mož naj bi ženo o tem poučil na poročno noč.
V Lindinem razredu je nekoč učitelj učencem obljubil zabavo s papirnatimi letali za dobro opravljeno delo. Ravnatelj Alvin Barlow je kraval slišal in začel grobo brcati in pretepati vse v razredu, učitelj pa je iz strahu zanikal, da je otrokom tako zabavo dovolil. Take vrste nasilje je bilo preveč celo za njihovo sekto. V šolo so prišli jezni očetje in ravnatelju se je izrekel opomin. Niso ga pa prijavili oblastem. Barlow je bil sin prejšnjega preroka in pastorek strica Raya, ki ga je tudi zaščitil. Stric Ray je staršem tudi naročil, da morajo ravnatelja podpirati pri njegovem delu. Otroci so bili obravnavani kot lastnina, učitelja je potrebno pri discipliniranju vedno podpreti, ker je otrok vedno sam kriv za tepež.
C. mama je bila ogorčena nad ravnateljevim obnašanjem, a svojega tepeža s tem ni povezala. Ona je tepla iz ljubezni, da bi jih naučila živeti v skladu z Božjimi nauki.
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/dojencek/ Dojenček
https://en.m.wikipedia.org/wiki/Flora_Jessop Še ena iz rodbine Jessop Hvala za dodatek.:)
0
NOVA ŽENA, NOVA MAMA
Nekega dne, ko je imela C. 10 let, je oče odšel v Salt Lake City po novo ženo. C. in njeni sestri sta bili veseli, saj je bila to Rosie, njihova občasna varuška in mamina nečakinja, ki so jo imele zelo rade, ker do njih ni bila nikoli hudobna. Mama je bila tistega dne čudno tiha.
Moški v FLDS je ponavadi počakal 10-15 let, preden si je izbral novo ženo, zato v njihovi skupnosti ni bilo nič čudnega, če je imel mož le eno ženo. A imel je več vpliva, če je imel več njih. Nič čudnega ni bilo niti to, da se je več sester (ali teta in nečakinja) poročilo z istim moškim.
Rosie je bila lepa, priljubljena, dobra kuharica in gospodinja. Včasih je bila v njihovi družini večkrat, a ko se ji je začelo šolanje na zdravstveni šoli, so jo videvali bolj poredko. Ni se zgodilo pogosto, da se je samska ženska šolala, bilo pa je precej neobičajno, če se je šolala poročena. Ena od žena njenega očeta si je želela medicinsko izobrazbo, zato je tudi Rosie poslal na šolanje, da bi lahko spremljala in nadzorovala njegovo ženo.
Ko sta mama in oče odšla v SLC na poroko, so otroci ostali doma. Domov sta se vrnila brez Rosie, da bo zaključila s predavanji in opravila izpite. Kasneje ji je oče kupil tudi hiško, da bi tam lahko delala. Imela je torej lastno hišo, lasten avto in delo in s tem je bila bolj neodvisna kot marsikatera ženska v skupnosti, kar je naredilo vtis na C.
Ko pa je Rosie prišla k njim na obisk, ji je Linda odstopila svojo sobo. Linda se je bala, da bo Rosie prevzela očeta mami, zato si je vestno zapisovala vse, kar je oče počel z Rosie in ne z mamo. Oče je bil z Rosie videti zelo srečen, bolj kot prej in veliko časa sta preživela v Lindini sobi.
Otroci so začutili, da je postal zakon njunih staršev bolj napet in da je mama postala bolj tiha.
Rosie je kmalu zanosila in mesec pred rokom se je preselila v Colorado Citiy. Mama je rodila 6. otroka, fantka, le nekaj mesecev preden je rodila Rosie svojo punčko. Ker je rodila na svoj rojstni dan, jo je poimenovala Rose, klicali pa so jo mala Rosie.
Mama in Rosie je venomer tekmovali za očetovo pozornost, dojenčka se je primerjalo in spremljalo, katerega ima oče raje.
ko je imela mala Rosie nekaj mesecev, je Rosie odšla na delo v dom ostarelih v lasti njenega očeta. S sabo je vzela še C. ali eno izmed njenih sester, a največkrat C. To ji je bilo všeč, saj se je s tem izognila nadzoru in labilnosti svoje matere.
Rosie je zaslužila več kot katerakoli ženska v FLDS. Ostale so lahko le sanjale, da bi dobile delo v eni izmed šivalnic v lasti FLDS. C. je enkrat s šolo odšla na ogled ene izmed teh in bila pretresena, ker so bile ženske za kupi blaga videti kot sužnje. Imele so majhno plačo (3 dolarje na uro, ki je bila odvisna od narejenega dela), ki je le stežka zadostovala za nakup osnovnih potrebščin. C. si take prihodnosti ni želela in zato je hotela nadaljevati svoje šolanje na kolidžu.
Rosie je bila globoko verna in je verjela v poligamijo in da jo deljenje očeta z mamo približa Bogu. C. je takrat tudi verjela v poligamijo, ker sta Rosie in mama uspeli zmanjšati konflikte med sabo in napetosti ni bilo več videti. C. je tako verjela, da je poligamija nekaj najboljšega, kar se ženski lahko zgodi. Njene prijateljice so ji govorile o nasilju doma med ženami, a C. mama je rekla, da se njen oče zdaj obnaša lepša do nje in tako C. ni več dvomila v pozitivnost poligamije.
Nekega dne, ko je imela C. 10 let, je oče odšel v Salt Lake City po novo ženo. C. in njeni sestri sta bili veseli, saj je bila to Rosie, njihova občasna varuška in mamina nečakinja, ki so jo imele zelo rade, ker do njih ni bila nikoli hudobna. Mama je bila tistega dne čudno tiha.
Moški v FLDS je ponavadi počakal 10-15 let, preden si je izbral novo ženo, zato v njihovi skupnosti ni bilo nič čudnega, če je imel mož le eno ženo. A imel je več vpliva, če je imel več njih. Nič čudnega ni bilo niti to, da se je več sester (ali teta in nečakinja) poročilo z istim moškim.
Rosie je bila lepa, priljubljena, dobra kuharica in gospodinja. Včasih je bila v njihovi družini večkrat, a ko se ji je začelo šolanje na zdravstveni šoli, so jo videvali bolj poredko. Ni se zgodilo pogosto, da se je samska ženska šolala, bilo pa je precej neobičajno, če se je šolala poročena. Ena od žena njenega očeta si je želela medicinsko izobrazbo, zato je tudi Rosie poslal na šolanje, da bi lahko spremljala in nadzorovala njegovo ženo.
Ko sta mama in oče odšla v SLC na poroko, so otroci ostali doma. Domov sta se vrnila brez Rosie, da bo zaključila s predavanji in opravila izpite. Kasneje ji je oče kupil tudi hiško, da bi tam lahko delala. Imela je torej lastno hišo, lasten avto in delo in s tem je bila bolj neodvisna kot marsikatera ženska v skupnosti, kar je naredilo vtis na C.
Ko pa je Rosie prišla k njim na obisk, ji je Linda odstopila svojo sobo. Linda se je bala, da bo Rosie prevzela očeta mami, zato si je vestno zapisovala vse, kar je oče počel z Rosie in ne z mamo. Oče je bil z Rosie videti zelo srečen, bolj kot prej in veliko časa sta preživela v Lindini sobi.
Otroci so začutili, da je postal zakon njunih staršev bolj napet in da je mama postala bolj tiha.
Rosie je kmalu zanosila in mesec pred rokom se je preselila v Colorado Citiy. Mama je rodila 6. otroka, fantka, le nekaj mesecev preden je rodila Rosie svojo punčko. Ker je rodila na svoj rojstni dan, jo je poimenovala Rose, klicali pa so jo mala Rosie.
Mama in Rosie je venomer tekmovali za očetovo pozornost, dojenčka se je primerjalo in spremljalo, katerega ima oče raje.
ko je imela mala Rosie nekaj mesecev, je Rosie odšla na delo v dom ostarelih v lasti njenega očeta. S sabo je vzela še C. ali eno izmed njenih sester, a največkrat C. To ji je bilo všeč, saj se je s tem izognila nadzoru in labilnosti svoje matere.
Rosie je zaslužila več kot katerakoli ženska v FLDS. Ostale so lahko le sanjale, da bi dobile delo v eni izmed šivalnic v lasti FLDS. C. je enkrat s šolo odšla na ogled ene izmed teh in bila pretresena, ker so bile ženske za kupi blaga videti kot sužnje. Imele so majhno plačo (3 dolarje na uro, ki je bila odvisna od narejenega dela), ki je le stežka zadostovala za nakup osnovnih potrebščin. C. si take prihodnosti ni želela in zato je hotela nadaljevati svoje šolanje na kolidžu.
Rosie je bila globoko verna in je verjela v poligamijo in da jo deljenje očeta z mamo približa Bogu. C. je takrat tudi verjela v poligamijo, ker sta Rosie in mama uspeli zmanjšati konflikte med sabo in napetosti ni bilo več videti. C. je tako verjela, da je poligamija nekaj najboljšega, kar se ženski lahko zgodi. Njene prijateljice so ji govorile o nasilju doma med ženami, a C. mama je rekla, da se njen oče zdaj obnaša lepša do nje in tako C. ni več dvomila v pozitivnost poligamije.
0
V skupnosti pa je bilo drugače, ves čas je tekel tih boj za prevlado, ki je odkrito izbruhnil leta 1978, ko je bila C. v 5. razredu. Čez dve leti pa so družine že odkrito kazale, na kateri strani so. Skupnost je bila razdeljena, niti otroci nasprotnih taborov se niso smeli več igrati skupaj. Lahko si bil na strani strica Roya ali na strani bratov.
C. oče je verjel, da ima v FLDS oblast lahko le en človek, tj. prerok. Stric Roy pa je imel veliko pastorkov, ki so bili otroci prejšnjega preroka Johna Y. Barlowa in tudi nečaki strica Freda Jessopa, škofa, ki je usmerjal vsakodnevno življenje v skupnosti. Ker so bili bratje povezani z dvema vplivnima možema, so dobili nekaj moči in avtoritete pri apostolih v skupnosti.
apostoli so bili možje, ki jih je izbral Bog in posvetil prerok. Včasih so se poleg preroka tudi oni dogovarjali za zakonske zveze. Imeli so veliko vlogo pri oblikovanju in določanju pravil vsakodnevnega življenja v FLDS, a večjo moč je še vedno imel prerok.
Če bi pastorki uspeli združiti več moči pod stricem Royem, bi apostoli ostali skoraj brez vpliva in zato so se oboji preprivali za položaj, ker je bil stric Roy zelo bolan.
Ta razkol pa ni veljal za praznike. Vedno so praznovali 4. julij, dan neodvisnosti in 24. julij, dan, ko je Brigham Young v dolino pripeljal Svete poslednjih dni. To je bil njihov največji praznik, imeli so parade, ples, ognjemet in stojnice s hrano.
C. družina se je hitro širila. Mama in Rosie sta imela vsako drugo leto ali celo prej novega dojenčka. Rosie je delala, zato je mam pazila na vse otroke. Pomagale so ji Annette, Linda in C.
Ko sta bili Linda in C. stari 13 in 14 let, sta dobili dovoljenje, da se udeležita plesa. Tam je bila tudi prostor za neporočena dekleta, zraven pa prostor za neporočene fante. Bilo je neprimerno, da bi dekle plesalo več kot en ples z istim fantom, zato je lahko zavrnila ples. A nikoli ni smela zavrniti starejšega ali celo zelo starega moškega, to bi bilo zelo nespoštljivo. Ni pa bilo pravila za pobeg iz dvorane, zato so si dekleta dajale znake, ko so opazile, da se prostoru za neporočena dekleta približuje starejši moški in pobegnile iz dvorane.
Glasba je bila ista, kot so jo poslušali v 19. stol. ko so Sveti poslednjih dni prišli v SLC. Plesali so valček in druge podoben plese.
Plesni večer je bil zelo razburljiv zabaven dogodek , saj so se dekleta le takrat lahko družile s fanti podobne starosti. A tudi takrat so bili budno spremljani. Morali so biti tudi primerno oblečeni, obleka je morala biti skromna, nevpadljiva, ni smela biti živih ali svetlečih barv. Ni smela imeti preglobokega dekolteja in ne pretesna. Fantje so morali nositi kravato, srajco in dolge hlače. Kavbojke so bile prepovedane.
Tudi med plesom so pripadniki sekte pozabili na spor.
V 8. razredu se je nekaj deklet pogovarjalo o njihovi prihodnosti in vsem se je zdela poroka s starim moškim grozna. Edina možnost poroke z mladim moškim je bila, da sta oba odšla k preroku in vztrajala pri poroki. a kako bi se dva sploh lahko zaljubila, če so bili vedno nadzirani? Ena od deklet je povedala zgodbo, da je njena sestra celo leto špricala pouk, da bi se dobivala s fantom.
Tako so se dekleta odločile, da se bodo tudi same vpisale na verouk, ki je potekal 3x mesečno ob nedeljah zvečer. Tudi na verouku so se lahko družili ljudje iz različnih taborov. So se pa C. in prijateljice vpisale na verouk k učitelju, ki je pripadal nasprotnemu taboru, zato da bi bilo manj možnosti, da bi govoril z njihovimi starši.
Po nekaj tednih so se dekleta začela družiti še s fanti ob jezeru. Največkrat so se spontano razdelili v manjše skupine in se pogovarjali. Razmerje z nasprotnim spolom jih niti ni zanimalo. Vedno pa so pazili na čas, da so pravočasno prišli nazaj.
Njihov načrt je bil tako dober, da se jim je hotelo pridružiti še več fantov in deklet, tudi Linda. Mama je bila sumničava, zakaj se njeni hčerki naenkrat zanimata za verouk, če pa ju cerkvene pridige dolgočasijo. Povedala je očeta, a ta jo je zavrnil in je bil na hčeri ponosen.
Po nekaj mesecih takega dobivanja so nekateri že spoznali nekoga, ki bi ga radi večkrat videli. Tudi C. je bil všeč neki fant, ki pa še vedno živi v skupnosti, zato ne želi o njem povedati nič več.
To se je dogajalo skoraj eno leto, ko jih je opazila učiteljica in povedala C. očetu. Vsi so bili ogorčeni, nekateri otroci so bili tudi hudo kaznovani, C. oče je bil besen in žalosten. Ni pa izvedel, da je tudi Linda hodila k jezeru, je pa izvedel ime C. simpatije in obema zabičal, da se ne smeta več videti.
C. se je bala, da bo z 8. razredom konec njene svobode in tudi šolanja. Edina srednja šola v skupnosti je bila zasebna in vodili so jo ljudje iz nasprotnega tabora. Stric Roy ne bi nikoli dovolil, da bi C. obiskovala to šolo, čeprav bi s tem izgubila vse prijateljice.
Imela pa je eno upanje. Šolo je delala preko dopisnega tečaja. Vedela je, da je nekaj deklet po končanem tečaju lahko odšlo na kolidž v okviru FLDS. V očetovem gradbenem podjetju je tudi začela delati kot telefonistka. Delo ji ni bilo všeč, a se je vsaj izognila varstvu otrok doma. Ko ni delala, s eje učila in tako v manj kot enem letu končala 3 semestre.
Potem se je zgodil čudež: stric Roy je dovolil očetu, da se Linda, C. in še nekaj pridnih dijakov vpiše v srednjo šolo nasprotnega tabora. V mislih pa je imel, da bi otroci poročali staršem, kaj se na tisti šoli dogaja. A po enem letu je C. morala šolo zapustiti, saj je stric Roy s še nekaj somišljeniki ustanovil novo zasebno šolo, kamor se je morala C. prešolati in ponovno izgubiti prijateljice.
C. oče je verjel, da ima v FLDS oblast lahko le en človek, tj. prerok. Stric Roy pa je imel veliko pastorkov, ki so bili otroci prejšnjega preroka Johna Y. Barlowa in tudi nečaki strica Freda Jessopa, škofa, ki je usmerjal vsakodnevno življenje v skupnosti. Ker so bili bratje povezani z dvema vplivnima možema, so dobili nekaj moči in avtoritete pri apostolih v skupnosti.
apostoli so bili možje, ki jih je izbral Bog in posvetil prerok. Včasih so se poleg preroka tudi oni dogovarjali za zakonske zveze. Imeli so veliko vlogo pri oblikovanju in določanju pravil vsakodnevnega življenja v FLDS, a večjo moč je še vedno imel prerok.
Če bi pastorki uspeli združiti več moči pod stricem Royem, bi apostoli ostali skoraj brez vpliva in zato so se oboji preprivali za položaj, ker je bil stric Roy zelo bolan.
Ta razkol pa ni veljal za praznike. Vedno so praznovali 4. julij, dan neodvisnosti in 24. julij, dan, ko je Brigham Young v dolino pripeljal Svete poslednjih dni. To je bil njihov največji praznik, imeli so parade, ples, ognjemet in stojnice s hrano.
C. družina se je hitro širila. Mama in Rosie sta imela vsako drugo leto ali celo prej novega dojenčka. Rosie je delala, zato je mam pazila na vse otroke. Pomagale so ji Annette, Linda in C.
Ko sta bili Linda in C. stari 13 in 14 let, sta dobili dovoljenje, da se udeležita plesa. Tam je bila tudi prostor za neporočena dekleta, zraven pa prostor za neporočene fante. Bilo je neprimerno, da bi dekle plesalo več kot en ples z istim fantom, zato je lahko zavrnila ples. A nikoli ni smela zavrniti starejšega ali celo zelo starega moškega, to bi bilo zelo nespoštljivo. Ni pa bilo pravila za pobeg iz dvorane, zato so si dekleta dajale znake, ko so opazile, da se prostoru za neporočena dekleta približuje starejši moški in pobegnile iz dvorane.
Glasba je bila ista, kot so jo poslušali v 19. stol. ko so Sveti poslednjih dni prišli v SLC. Plesali so valček in druge podoben plese.
Plesni večer je bil zelo razburljiv zabaven dogodek , saj so se dekleta le takrat lahko družile s fanti podobne starosti. A tudi takrat so bili budno spremljani. Morali so biti tudi primerno oblečeni, obleka je morala biti skromna, nevpadljiva, ni smela biti živih ali svetlečih barv. Ni smela imeti preglobokega dekolteja in ne pretesna. Fantje so morali nositi kravato, srajco in dolge hlače. Kavbojke so bile prepovedane.
Tudi med plesom so pripadniki sekte pozabili na spor.
V 8. razredu se je nekaj deklet pogovarjalo o njihovi prihodnosti in vsem se je zdela poroka s starim moškim grozna. Edina možnost poroke z mladim moškim je bila, da sta oba odšla k preroku in vztrajala pri poroki. a kako bi se dva sploh lahko zaljubila, če so bili vedno nadzirani? Ena od deklet je povedala zgodbo, da je njena sestra celo leto špricala pouk, da bi se dobivala s fantom.
Tako so se dekleta odločile, da se bodo tudi same vpisale na verouk, ki je potekal 3x mesečno ob nedeljah zvečer. Tudi na verouku so se lahko družili ljudje iz različnih taborov. So se pa C. in prijateljice vpisale na verouk k učitelju, ki je pripadal nasprotnemu taboru, zato da bi bilo manj možnosti, da bi govoril z njihovimi starši.
Po nekaj tednih so se dekleta začela družiti še s fanti ob jezeru. Največkrat so se spontano razdelili v manjše skupine in se pogovarjali. Razmerje z nasprotnim spolom jih niti ni zanimalo. Vedno pa so pazili na čas, da so pravočasno prišli nazaj.
Njihov načrt je bil tako dober, da se jim je hotelo pridružiti še več fantov in deklet, tudi Linda. Mama je bila sumničava, zakaj se njeni hčerki naenkrat zanimata za verouk, če pa ju cerkvene pridige dolgočasijo. Povedala je očeta, a ta jo je zavrnil in je bil na hčeri ponosen.
Po nekaj mesecih takega dobivanja so nekateri že spoznali nekoga, ki bi ga radi večkrat videli. Tudi C. je bil všeč neki fant, ki pa še vedno živi v skupnosti, zato ne želi o njem povedati nič več.
To se je dogajalo skoraj eno leto, ko jih je opazila učiteljica in povedala C. očetu. Vsi so bili ogorčeni, nekateri otroci so bili tudi hudo kaznovani, C. oče je bil besen in žalosten. Ni pa izvedel, da je tudi Linda hodila k jezeru, je pa izvedel ime C. simpatije in obema zabičal, da se ne smeta več videti.
C. se je bala, da bo z 8. razredom konec njene svobode in tudi šolanja. Edina srednja šola v skupnosti je bila zasebna in vodili so jo ljudje iz nasprotnega tabora. Stric Roy ne bi nikoli dovolil, da bi C. obiskovala to šolo, čeprav bi s tem izgubila vse prijateljice.
Imela pa je eno upanje. Šolo je delala preko dopisnega tečaja. Vedela je, da je nekaj deklet po končanem tečaju lahko odšlo na kolidž v okviru FLDS. V očetovem gradbenem podjetju je tudi začela delati kot telefonistka. Delo ji ni bilo všeč, a se je vsaj izognila varstvu otrok doma. Ko ni delala, s eje učila in tako v manj kot enem letu končala 3 semestre.
Potem se je zgodil čudež: stric Roy je dovolil očetu, da se Linda, C. in še nekaj pridnih dijakov vpiše v srednjo šolo nasprotnega tabora. V mislih pa je imel, da bi otroci poročali staršem, kaj se na tisti šoli dogaja. A po enem letu je C. morala šolo zapustiti, saj je stric Roy s še nekaj somišljeniki ustanovil novo zasebno šolo, kamor se je morala C. prešolati in ponovno izgubiti prijateljice.
0
LINDIN BEG V SVOBODO
Linda je sumila, da jo nek 3x starejši moški opazuje. Očetu je poročal o njej, njenem načinu oblačenja in spenjanju las, zato jo je oče zasliševal, če je vse res. Mama je bila razburjena, ker temu moškemu ni zaupala. To se ni zgodilo pogosto, a oče njenih pomislekov ni upošteval. Ženska nima pravice tako govoriti, čeprav bi želela svojo hčerko le zaščititi.
Linda in njena mama sta se bali, da bi se Linda morala poročiti s tem moškim, ki je dovolj vpliven, da bi si lahko sam izbral ženo. Linda je vedela, da ima na voljo le en izhod-pobeg. Jeseni bi bila stara 18 in tako bi imela vsaj zakonsko zaščito.
Linda je imela prijateljico Claudel, ki se je ravno tako bala poroke s starejšim moškim, s svojim očimom. Mama je z njo ravnala kot s sužnjo in Claudel se je bala, da bi bilo v zakonu podobno. Zato sta se skupaj z Lindo odločili, da pobegneta čim obe dopolnita ¸18 let.
Ko sta mama in oče odšla na službeno pot in je Rosie skrbela za družino, se je Linda začela obnašati čudno. K Lindi je prišla njena prijateljica Elaine, ki naj bi ji pomagala počistiti sobo. Linda je svoje stvari začela razdajati, C. je pa posumila, ko je začela razdajati še svojo balo. Ko je Lindo o tem povprašala, ji je neprepričljivo odgovorila, da ji stvari niso več všeč in da si bo priskrbela nove.
Skrinjo z balo so dekleta začela polniti pri 11. letih in veljale so za statusni simbol. V njej so shranjevale lonce, krožnike, jedilni pribor, rjuhe, odeje... Za rojstni dan so si dekleta med seboj vedno podarile nekaj za v skrinjo.
Ob devetih zvečer je Linda potrkala na vrata C. sobe in jo prosila za denar, ker bo pobegnila. C. je bila šokirana in čeprav sestre ni želela izgubiti, ji je dala ves svoj prihranjeni denar, ki ga je prislužila med delom tistega poletja v očetovem gradbenem podjetju.
Rosie je videla, da Linda odhaja, zato jo je poskušala zadržati, a ji ni uspelo. Poklicala je očeta in čez nekaj minut so k hiši že prišli moški in zaslišali C., ki pa ni vedela, kam je Linda odšla.
Oče in mama sta takoj prišla domov. Oče je bil utrujen, zaskrbljen in tudi žalosten. Pobeg je pomenil sramoto za družino in v skupnosti so izgubili status. Mama je bila ravno tako skrušena, ker je nikoli več ne bodo pohvalili, kako lepo vzgojene otroke ima. Zdaj je postala mama, ki je vzgojila odpadnika. C. je očetu tudi obljubila, da ne bo nikoli pobegnila.
Linda je s pobegom postala odpadnica in v prihodnjem življenju bo odšla v najnižjo sfero pekla. In čeprav bi Lindo našli, se njena družina ne bi nikoli več smela družiti z njo.
C. ni bilo všeč, da je Linda pobegnila, a ji je tudi zavidala, ker ni odobravala prisilne poroke. Rosie ji je povedala, da nobene ženske ne poročijo, če sama nima te želje. A C. je vedela, da to ni res. Na žensko skupnost toliko časa vrši pritisk, da se naposled ukloni in poroči.
Lindo so moški iz FLDS našli čez nekaj dni v bližini SLC. Z njo sta bili tudi Claudel in ženska, ki jima je ponudila zatočišče. Moški so hišo obkolili in niso želeli oditi, dokler ne govorijo s pobeglima. Ženska je poklicala policija in ta je moškim povedala, da ne morejo narediti čisto nič, ker sta Linda in Claudel že polnoletni.
Linda je sumila, da jo nek 3x starejši moški opazuje. Očetu je poročal o njej, njenem načinu oblačenja in spenjanju las, zato jo je oče zasliševal, če je vse res. Mama je bila razburjena, ker temu moškemu ni zaupala. To se ni zgodilo pogosto, a oče njenih pomislekov ni upošteval. Ženska nima pravice tako govoriti, čeprav bi želela svojo hčerko le zaščititi.
Linda in njena mama sta se bali, da bi se Linda morala poročiti s tem moškim, ki je dovolj vpliven, da bi si lahko sam izbral ženo. Linda je vedela, da ima na voljo le en izhod-pobeg. Jeseni bi bila stara 18 in tako bi imela vsaj zakonsko zaščito.
Linda je imela prijateljico Claudel, ki se je ravno tako bala poroke s starejšim moškim, s svojim očimom. Mama je z njo ravnala kot s sužnjo in Claudel se je bala, da bi bilo v zakonu podobno. Zato sta se skupaj z Lindo odločili, da pobegneta čim obe dopolnita ¸18 let.
Ko sta mama in oče odšla na službeno pot in je Rosie skrbela za družino, se je Linda začela obnašati čudno. K Lindi je prišla njena prijateljica Elaine, ki naj bi ji pomagala počistiti sobo. Linda je svoje stvari začela razdajati, C. je pa posumila, ko je začela razdajati še svojo balo. Ko je Lindo o tem povprašala, ji je neprepričljivo odgovorila, da ji stvari niso več všeč in da si bo priskrbela nove.
Skrinjo z balo so dekleta začela polniti pri 11. letih in veljale so za statusni simbol. V njej so shranjevale lonce, krožnike, jedilni pribor, rjuhe, odeje... Za rojstni dan so si dekleta med seboj vedno podarile nekaj za v skrinjo.
Ob devetih zvečer je Linda potrkala na vrata C. sobe in jo prosila za denar, ker bo pobegnila. C. je bila šokirana in čeprav sestre ni želela izgubiti, ji je dala ves svoj prihranjeni denar, ki ga je prislužila med delom tistega poletja v očetovem gradbenem podjetju.
Rosie je videla, da Linda odhaja, zato jo je poskušala zadržati, a ji ni uspelo. Poklicala je očeta in čez nekaj minut so k hiši že prišli moški in zaslišali C., ki pa ni vedela, kam je Linda odšla.
Oče in mama sta takoj prišla domov. Oče je bil utrujen, zaskrbljen in tudi žalosten. Pobeg je pomenil sramoto za družino in v skupnosti so izgubili status. Mama je bila ravno tako skrušena, ker je nikoli več ne bodo pohvalili, kako lepo vzgojene otroke ima. Zdaj je postala mama, ki je vzgojila odpadnika. C. je očetu tudi obljubila, da ne bo nikoli pobegnila.
Linda je s pobegom postala odpadnica in v prihodnjem življenju bo odšla v najnižjo sfero pekla. In čeprav bi Lindo našli, se njena družina ne bi nikoli več smela družiti z njo.
C. ni bilo všeč, da je Linda pobegnila, a ji je tudi zavidala, ker ni odobravala prisilne poroke. Rosie ji je povedala, da nobene ženske ne poročijo, če sama nima te želje. A C. je vedela, da to ni res. Na žensko skupnost toliko časa vrši pritisk, da se naposled ukloni in poroči.
Lindo so moški iz FLDS našli čez nekaj dni v bližini SLC. Z njo sta bili tudi Claudel in ženska, ki jima je ponudila zatočišče. Moški so hišo obkolili in niso želeli oditi, dokler ne govorijo s pobeglima. Ženska je poklicala policija in ta je moškim povedala, da ne morejo narediti čisto nič, ker sta Linda in Claudel že polnoletni.
0
V šoli je bil fant Alma zaljubljen v Lindo. Bil pa je iz nasprotnega tabora, zato poroka med njima nikoli ne bi bila mogoča. Stric Roy je v tistem času izločil 3 apostole, ki so ustanovili novo cerkev. Tabora se nista več združila niti za plesne večere ali praznike. Alma je skupnost zapustil, da bi Lindi pomagal v življenju, ker si ona na začetku ni znala kupiti niti avtobusne vozovnice. Našel jo je v restavraciji v SLC, kjer je delala in kmalu je še on začel tam delati.
Oče je izvedel, kje je Linda in jo prosil, naj govori s prerokom in potem jo bo pustil pri miru, če bo to želela. Linda je privolila. Prerok ji je rekel, da se lahko odkupi za pobeg, če se poroči z "dobrim moškim". Linda je odklonila in prerok se je razjezil. Oče mu je potem predlagal, da bi bila lahko rešitev poroka z Almom. Tako bi lahko Linda zvabila v njihovo skupnost nekoga iz drugega tabora. Almov oče te poroke ni odobraval, ker je bil Alma star šele 17 let in še ni končal srednje šole.
Na Lindo so začeli vršiti pritisk, da se poroči in naposled je le klonila. Zanjo je to pomenilo konec bega in ni se ji bilo potrebno preseliti nazaj v Colorado City. Linda in Alma sta imela le civilno poroko, ker se je uprla preroku in ni pristala na poroko z "dobrim moškim". Čez eno leto sta se poročila še cerkveno. Na poroki so bili prisotni Lindina oče in mama, Almova mama in C. Almov oče ni prišel, ker je poroki še vedno nasprotoval. Poroka ni bila vesela, ampak nekaj sramotnega. Že čez nekaj mesecev so slišali, da je Linda noseča.
Linda in C. sta se srečali šele čez leta. Ker je Linda pristala na zakon, ki ga je ukazal prerok, ni bila odpadnica, a je ostala upornica do lastne vere. To je pomenilo, da je izključena iz skupnosti in lastne družine. Oče bi lahko hčerki in vnuki življenje precej olajšal, a se je obnašal kot, da ne obstajata.
Lindina izkušnja je C. naučila, da beg ne more biti rešitev.
Oče je izvedel, kje je Linda in jo prosil, naj govori s prerokom in potem jo bo pustil pri miru, če bo to želela. Linda je privolila. Prerok ji je rekel, da se lahko odkupi za pobeg, če se poroči z "dobrim moškim". Linda je odklonila in prerok se je razjezil. Oče mu je potem predlagal, da bi bila lahko rešitev poroka z Almom. Tako bi lahko Linda zvabila v njihovo skupnost nekoga iz drugega tabora. Almov oče te poroke ni odobraval, ker je bil Alma star šele 17 let in še ni končal srednje šole.
Na Lindo so začeli vršiti pritisk, da se poroči in naposled je le klonila. Zanjo je to pomenilo konec bega in ni se ji bilo potrebno preseliti nazaj v Colorado City. Linda in Alma sta imela le civilno poroko, ker se je uprla preroku in ni pristala na poroko z "dobrim moškim". Čez eno leto sta se poročila še cerkveno. Na poroki so bili prisotni Lindina oče in mama, Almova mama in C. Almov oče ni prišel, ker je poroki še vedno nasprotoval. Poroka ni bila vesela, ampak nekaj sramotnega. Že čez nekaj mesecev so slišali, da je Linda noseča.
Linda in C. sta se srečali šele čez leta. Ker je Linda pristala na zakon, ki ga je ukazal prerok, ni bila odpadnica, a je ostala upornica do lastne vere. To je pomenilo, da je izključena iz skupnosti in lastne družine. Oče bi lahko hčerki in vnuki življenje precej olajšal, a se je obnašal kot, da ne obstajata.
Lindina izkušnja je C. naučila, da beg ne more biti rešitev.
0
POSTNICE
Na prvi dan vpisa v novo srednjo šolo leta 1984 je C. videla vrsto deklet v šoli, ki se bile oblečene v obleke z več plastmi naborkov, z metri čipke na rokavih, životcih in ovratnikih. Popolno podobo so kvarili le modri fantovski športni copati. Sestrični Jayne in Shannon sta ji povedali, da so to hčerke Merrila Jessopa, imenovali sta jih postnice, skrajšano za krepostnice. Tista dekleta, ki postnicam niso hotele slediti, se oblačiti in obnašati kot one, pa so bile poimenovane kapucinke.
Ta dan je bil za C. zelo pomemben, spet se bo lahko vpisala v šolo po enoletni pavzi. V skupnosti je teklo že sedmo leto spora in številne družine so svoje otroke izpisale iz zasebnih šol, da jih nasprotni tabor ne bi okužil s svojo miselnostjo. Fantje so tako zgodaj odšli na gradbišče, dekleta pa so ostale doma. C. je bila takrat razočarana, ker je bila prikrajšana za izobrazbo, vendar je lahko vsaj delala v očetovem podjetju in se šolala preko dopisnega tečaja. Bila je presrečna, ker je stric Roy odprl Srednjo šolo Colorado City za svoje privržence.
C. se je pri vpisu bala, da ji ne bodo priznali že narejenih izpitov, ker bi bila potem vpisana v 2. letnik in ne v 3. Tako bi 18 let dopolnila še pred zaključkom srednje šole in lahko bi bila prisiljena v poroko še pred končano šolo. Ampak skrb je bila odveč, izpite so ji priznali in vpisali so jo v 4. letnik. C. je bila presrečna, ker bi tako bila že v 1. letniku fakultete preden bi dopolnila 18 let.
Sanjala je o tem, da bi postala pediatrinja. V njihovi skupnosti je bilo veliko otrok, ki niso imeli dostopa do osnovne zdravstvene nege. Njena teta Lydia, babica in medicinska sestra, je bila že v letih in pričakovalo se je, da se bo kmalu upokojila. C. je tako upala, da bo dobila dovoljenje za študij medicine, če bi zdravila le otroke.
Na prvi dan vpisa v novo srednjo šolo leta 1984 je C. videla vrsto deklet v šoli, ki se bile oblečene v obleke z več plastmi naborkov, z metri čipke na rokavih, životcih in ovratnikih. Popolno podobo so kvarili le modri fantovski športni copati. Sestrični Jayne in Shannon sta ji povedali, da so to hčerke Merrila Jessopa, imenovali sta jih postnice, skrajšano za krepostnice. Tista dekleta, ki postnicam niso hotele slediti, se oblačiti in obnašati kot one, pa so bile poimenovane kapucinke.
Ta dan je bil za C. zelo pomemben, spet se bo lahko vpisala v šolo po enoletni pavzi. V skupnosti je teklo že sedmo leto spora in številne družine so svoje otroke izpisale iz zasebnih šol, da jih nasprotni tabor ne bi okužil s svojo miselnostjo. Fantje so tako zgodaj odšli na gradbišče, dekleta pa so ostale doma. C. je bila takrat razočarana, ker je bila prikrajšana za izobrazbo, vendar je lahko vsaj delala v očetovem podjetju in se šolala preko dopisnega tečaja. Bila je presrečna, ker je stric Roy odprl Srednjo šolo Colorado City za svoje privržence.
C. se je pri vpisu bala, da ji ne bodo priznali že narejenih izpitov, ker bi bila potem vpisana v 2. letnik in ne v 3. Tako bi 18 let dopolnila še pred zaključkom srednje šole in lahko bi bila prisiljena v poroko še pred končano šolo. Ampak skrb je bila odveč, izpite so ji priznali in vpisali so jo v 4. letnik. C. je bila presrečna, ker bi tako bila že v 1. letniku fakultete preden bi dopolnila 18 let.
Sanjala je o tem, da bi postala pediatrinja. V njihovi skupnosti je bilo veliko otrok, ki niso imeli dostopa do osnovne zdravstvene nege. Njena teta Lydia, babica in medicinska sestra, je bila že v letih in pričakovalo se je, da se bo kmalu upokojila. C. je tako upala, da bo dobila dovoljenje za študij medicine, če bi zdravila le otroke.
0
POSTNICE
Na prvi dan vpisa v novo srednjo šolo leta 1984 je C. videla vrsto deklet v šoli, ki se bile oblečene v obleke z več plastmi naborkov, z metri čipke na rokavih, životcih in ovratnikih. Popolno podobo so kvarili le modri fantovski športni copati. Sestrični Jayne in Shannon sta ji povedali, da so to hčerke Merrila Jessopa, imenovali sta jih postnice, skrajšano za krepostnice. Tista dekleta, ki postnicam niso hotele slediti, se oblačiti in obnašati kot one, pa so bile poimenovane kapucinke.
Ta dan je bil za C. zelo pomemben, spet se bo lahko vpisala v šolo po enoletni pavzi. V skupnosti je teklo že sedmo leto spora in številne družine so svoje otroke izpisale iz zasebnih šol, da jih nasprotni tabor ne bi okužil s svojo miselnostjo. Fantje so tako zgodaj odšli na gradbišče, dekleta pa so ostale doma. C. je bila takrat razočarana, ker je bila prikrajšana za izobrazbo, vendar je lahko vsaj delala v očetovem podjetju in se šolala preko dopisnega tečaja. Bila je presrečna, ker je stric Roy odprl Srednjo šolo Colorado City za svoje privržence.
C. se je pri vpisu bala, da ji ne bodo priznali že narejenih izpitov, ker bi bila potem vpisana v 2. letnik in ne v 3. Tako bi 18 let dopolnila še pred zaključkom srednje šole in lahko bi bila prisiljena v poroko še pred končano šolo. Ampak skrb je bila odveč, izpite so ji priznali in vpisali so jo v 4. letnik. C. je bila presrečna, ker bi tako bila že v 1. letniku fakultete preden bi dopolnila 18 let.
Sanjala je o tem, da bi postala pediatrinja. V njihovi skupnosti je bilo veliko otrok, ki niso imeli dostopa do osnovne zdravstvene nege. Njena teta Lydia, babica in medicinska sestra, je bila že v letih in pričakovalo se je, da se bo kmalu upokojila. C. je tako upala, da bo dobila dovoljenje za študij medicine, če bi zdravila le otroke.
Na prvi dan vpisa v novo srednjo šolo leta 1984 je C. videla vrsto deklet v šoli, ki se bile oblečene v obleke z več plastmi naborkov, z metri čipke na rokavih, životcih in ovratnikih. Popolno podobo so kvarili le modri fantovski športni copati. Sestrični Jayne in Shannon sta ji povedali, da so to hčerke Merrila Jessopa, imenovali sta jih postnice, skrajšano za krepostnice. Tista dekleta, ki postnicam niso hotele slediti, se oblačiti in obnašati kot one, pa so bile poimenovane kapucinke.
Ta dan je bil za C. zelo pomemben, spet se bo lahko vpisala v šolo po enoletni pavzi. V skupnosti je teklo že sedmo leto spora in številne družine so svoje otroke izpisale iz zasebnih šol, da jih nasprotni tabor ne bi okužil s svojo miselnostjo. Fantje so tako zgodaj odšli na gradbišče, dekleta pa so ostale doma. C. je bila takrat razočarana, ker je bila prikrajšana za izobrazbo, vendar je lahko vsaj delala v očetovem podjetju in se šolala preko dopisnega tečaja. Bila je presrečna, ker je stric Roy odprl Srednjo šolo Colorado City za svoje privržence.
C. se je pri vpisu bala, da ji ne bodo priznali že narejenih izpitov, ker bi bila potem vpisana v 2. letnik in ne v 3. Tako bi 18 let dopolnila še pred zaključkom srednje šole in lahko bi bila prisiljena v poroko še pred končano šolo. Ampak skrb je bila odveč, izpite so ji priznali in vpisali so jo v 4. letnik. C. je bila presrečna, ker bi tako bila že v 1. letniku fakultete preden bi dopolnila 18 let.
Sanjala je o tem, da bi postala pediatrinja. V njihovi skupnosti je bilo veliko otrok, ki niso imeli dostopa do osnovne zdravstvene nege. Njena teta Lydia, babica in medicinska sestra, je bila že v letih in pričakovalo se je, da se bo kmalu upokojila. C. je tako upala, da bo dobila dovoljenje za študij medicine, če bi zdravila le otroke.
0
Večina učiteljev je postnice oboževala. Imele so same petice in lepopis brez napake. Stopicale so po konicah prstov, govorile so z milim in ženstvenim glasom, smeh pa je bil obvladan in spodoben.
V sekti so bile punčke že ob rojstvu manj vredne od fantkov, a C. o sebi ni razmišljala kot o manjvredni. Zato ji je bilo slabo ob postnicah, ker so se obnašale kot tepke. Shannon in Jayne sta ji povedali, da se tako obnašajo zato, ker se ravnajo po knjigi Očarljiva ženskost-knjigi, ki uči ženske, kako manipulirati z moškim. C. je knjigo prebrala in ji še vedno ni bilo jasno, zakaj se tako obnašajo-na šoli namreč ni bilo fantov. V knjigi so bili opisi, kako se našobiti in kujati, če ti mož ne ugodi. Kako stati, nagubati čelo in celo, kako na ljubek in ženstven način z nogo udariti ob tla. Najprimernejši način, kako naj se mož počuti pravi moški, je bil, da se žena obnaša neumno in popolnoma nesposobno. C. je bila besna. Knjiga je bila tudi napisana za monogamistično zvezo. Kako bi lahko te nauke sploh lahko prenesli v poligamijo, če morajo žene ubogati in ne manipulirati z možem?
Med postnicami in kapucinkami je vladal razkol. Niso se pogovarjale med seboj, razen če je bilo nujno.
Margaret, hči Merrila Jessopa, je delala pri svojem očetu, imela je malo manj kot 20 let in še vedno ni bila poročena, kar ji ni bilo všeč, ker je v skupnosti že veljala za staro devico. Odločila se je, da bo priredila zabavo za vsa neporočena dekleta. Povabila je le postnice, kapucinkam pa je bilo vseeno.
Audrey, bolj resna hči Merrila, pa je povabila tudi C. skupaj s prijateljicami. Pripraviti pa bi morale nastop.
Jayne in Shannon sta bili vabila veseli in pripravili sta pesem Goslač na strehi, ki govori o dogovorjenih porokah. Margaret na generalki pesem ni bila všeč, ker še ni bila poročena, zato je naročila, da še vedno lahko pridejo na zabavo, če pripravijo drugo točko. A ni bilo dovolj časa za pripravo novega nastopa.
Na dan zabave je C. očeta poklical Merril. Z očetom sta že dolgo poslovno sodelovala, blizu si je bil tudi s stricem Royem. Želel je, da C. in njene prijateljice tudi pridejo na zabavo, a mu je oče rekel, da niso povabljene.
Margaret je en teden po zabavi prišla na obisk k C. Doma sta bili še Rosie in Annette. Margaret je rekla, da ji je bila pesem sicer všeč, ni pa bila všeč stricu Fredu. Rekla je tudi, da ima slabo vest, ker dekleta niso prišla na zabavo, ker je po zabavi prišel stric Fred in oznanil, da bodo vse na zabavi deležne odrešenja. Stric Fred sicer ni imel te moči, a v skupnosti je imel status Božjega moža in njegove prerokbe so se razlagale kot Božje razodetje.
V sekti so bile punčke že ob rojstvu manj vredne od fantkov, a C. o sebi ni razmišljala kot o manjvredni. Zato ji je bilo slabo ob postnicah, ker so se obnašale kot tepke. Shannon in Jayne sta ji povedali, da se tako obnašajo zato, ker se ravnajo po knjigi Očarljiva ženskost-knjigi, ki uči ženske, kako manipulirati z moškim. C. je knjigo prebrala in ji še vedno ni bilo jasno, zakaj se tako obnašajo-na šoli namreč ni bilo fantov. V knjigi so bili opisi, kako se našobiti in kujati, če ti mož ne ugodi. Kako stati, nagubati čelo in celo, kako na ljubek in ženstven način z nogo udariti ob tla. Najprimernejši način, kako naj se mož počuti pravi moški, je bil, da se žena obnaša neumno in popolnoma nesposobno. C. je bila besna. Knjiga je bila tudi napisana za monogamistično zvezo. Kako bi lahko te nauke sploh lahko prenesli v poligamijo, če morajo žene ubogati in ne manipulirati z možem?
Med postnicami in kapucinkami je vladal razkol. Niso se pogovarjale med seboj, razen če je bilo nujno.
Margaret, hči Merrila Jessopa, je delala pri svojem očetu, imela je malo manj kot 20 let in še vedno ni bila poročena, kar ji ni bilo všeč, ker je v skupnosti že veljala za staro devico. Odločila se je, da bo priredila zabavo za vsa neporočena dekleta. Povabila je le postnice, kapucinkam pa je bilo vseeno.
Audrey, bolj resna hči Merrila, pa je povabila tudi C. skupaj s prijateljicami. Pripraviti pa bi morale nastop.
Jayne in Shannon sta bili vabila veseli in pripravili sta pesem Goslač na strehi, ki govori o dogovorjenih porokah. Margaret na generalki pesem ni bila všeč, ker še ni bila poročena, zato je naročila, da še vedno lahko pridejo na zabavo, če pripravijo drugo točko. A ni bilo dovolj časa za pripravo novega nastopa.
Na dan zabave je C. očeta poklical Merril. Z očetom sta že dolgo poslovno sodelovala, blizu si je bil tudi s stricem Royem. Želel je, da C. in njene prijateljice tudi pridejo na zabavo, a mu je oče rekel, da niso povabljene.
Margaret je en teden po zabavi prišla na obisk k C. Doma sta bili še Rosie in Annette. Margaret je rekla, da ji je bila pesem sicer všeč, ni pa bila všeč stricu Fredu. Rekla je tudi, da ima slabo vest, ker dekleta niso prišla na zabavo, ker je po zabavi prišel stric Fred in oznanil, da bodo vse na zabavi deležne odrešenja. Stric Fred sicer ni imel te moči, a v skupnosti je imel status Božjega moža in njegove prerokbe so se razlagale kot Božje razodetje.
0
Edina učiteljica, ki postnic ni prenašala, je bila ga. Johnson, učiteljica šivanja. Ni odobravala, da se ne držijo pravil in velikokrat jih je morala opozarjati na obnašanje. C. ji je bila pa všeč. Dovolila ji je tudi uporabljati svoj šivalni stroj in če je delo pravočasno končala, tudi prej oditi iz razreda.
Tega je bila C. vesela, ker jo je nek fant Brigham začel zasledovati. Bil je eno leto starejši in ga ni poznala. Ko je predčasno lahko odšla iz razreda, je lahko takoj tekla domov in se tako izognila Brighamu. Bala se pa je, da bi to izvedel njen oče in jo želel izpisati iz šole. Brigham se je C. 6 tednov vsiljeval, da jo spremlja domov, nato pa je nekdo o tem obvestil C. očeta. Oče je bil razočaran in jezen, ker C. ne hrani svojih čustev za moža in ne hodi po Božji poti. C. se je branila, da se poskuša Brighamu izogibati, a ni nič pomagalo. Verjel je šele, ko je to potrdila tudi Annette. Potem je oče naročil Brighamovemu očetu, naj se C. pusti pri miru.
C. je bila vesela, ker bo lahko v miru zaključila šolanje. Želela je na fakulteto, a je vedela, da je starša ne bosta pustila takoj. Zato je najprej nameravala na kolidž v skupnosti, nato pa še na fakulteto drugje.
Maja je C. zaključila šolanje in bila med najboljšimi v generaciji. Ker je bila to prva generacija, ki je zaključila šolanje na tej srednji šoli, se je zbrala cela skupnost. A maturantje so morali celi 2 uri čakati na Audrey, da je do konca sešila svojo obleko, preden so lahko sprejeli spričevala. Res pa je izgledala kot princesa Diana na podelitvi-po njihovih standardih.
C. je bila ponosna, ko so poklicali njeno ime: Carolyn Blackmore in ugotovila je, da se je izplačalo, da je eno leto preživela med postnicami. Takrat še ni vedela, da se bo morala že čez eno leto poročiti z njihovim očetom.
Tega je bila C. vesela, ker jo je nek fant Brigham začel zasledovati. Bil je eno leto starejši in ga ni poznala. Ko je predčasno lahko odšla iz razreda, je lahko takoj tekla domov in se tako izognila Brighamu. Bala se pa je, da bi to izvedel njen oče in jo želel izpisati iz šole. Brigham se je C. 6 tednov vsiljeval, da jo spremlja domov, nato pa je nekdo o tem obvestil C. očeta. Oče je bil razočaran in jezen, ker C. ne hrani svojih čustev za moža in ne hodi po Božji poti. C. se je branila, da se poskuša Brighamu izogibati, a ni nič pomagalo. Verjel je šele, ko je to potrdila tudi Annette. Potem je oče naročil Brighamovemu očetu, naj se C. pusti pri miru.
C. je bila vesela, ker bo lahko v miru zaključila šolanje. Želela je na fakulteto, a je vedela, da je starša ne bosta pustila takoj. Zato je najprej nameravala na kolidž v skupnosti, nato pa še na fakulteto drugje.
Maja je C. zaključila šolanje in bila med najboljšimi v generaciji. Ker je bila to prva generacija, ki je zaključila šolanje na tej srednji šoli, se je zbrala cela skupnost. A maturantje so morali celi 2 uri čakati na Audrey, da je do konca sešila svojo obleko, preden so lahko sprejeli spričevala. Res pa je izgledala kot princesa Diana na podelitvi-po njihovih standardih.
C. je bila ponosna, ko so poklicali njeno ime: Carolyn Blackmore in ugotovila je, da se je izplačalo, da je eno leto preživela med postnicami. Takrat še ni vedela, da se bo morala že čez eno leto poročiti z njihovim očetom.
0
POROKA
C. je po maturi eno leto delala kot učiteljica, istočasno pa se je še vpisala na kolidž. Še vedno je imela željo postati pediatrinja in pomagati otrokom iz skupnosti. Do takrat še nobena ženska iz skupnosti ni imela tako ambiciozne želje. Prvi korak v to smer bi bila 4-letna visoka šola s programom zdravstvene nege kot priprava na študij medicine. Očetu pove za željo po nadaljevanju študija, a premeteno izpusti pediatrijo. Oče ji reče, da mora prej vprašati preroka. C. je vedela, da prerok ve, da je za skupnost dobro, če je nekaj pripadnikov izobraženih.
Neko noč oče zbudi C. Stric Roy ji bo dovolil obiskovati šolo za učitelje, če se bo pred tem poročila z Merrilom Jessopom. Moža naj bi mu (kot vedno) razodel Bog v sanjah. C. je bila kot omamljena in bala se je za svojo prihodnost. Čeprav je stric Roy dovolil šolanje, bo po poroki last moža in bi ji on vsekakor lahko prepovedal obiskovati predavanja.
C. z Merrilom še nikoli ni govorila, a je slišala o njem. Z njegovimi hčerkami postnicami je hodila tudi v šolo. V skupnosti se je govorilo, da je Merril neumen, velik bedak in marsikomu tudi ni bil všeč njegov način ravnanja z družino. Z delavci naj bi ravnal kot s sužnji in nemalokrat jim tudi ni plačal za opravljeno delo. Star je bil 50 let in C. se je zdelo nezaslišano, da bi se morala poročiti z nekom, ki je 3x starejši od nje.
C. je vprašala očeta, kako se Merril počuti ob tem, da se mora poročiti z otrokom. Odvrnil ji je, da to zanj ne bo prvič in naj C. neha dvomiti o prerokovih besedah. Pove ji še, da sta se z Merrilom dogovorila, da bo poroka že čez dva dni.
C. je seveda takoj pomislila na pobeg, a se je spomnila Linde in njene zgodbe. Prav tako zunaj skupnosti ni imela nikogar, ki bi ji pomagal. Oče in mati je od oznanila "zaroke" nista več spustila z oči. Verjetno sta se bala njenega pobega. Spala je pri mami v sobi in ne pri Annette kot doslej. C. so skrbeli predavanja in izpiti, a ji je oče zabičal, da so zanjo pomembne le želje preroka.
Naslednji dan so se odpravili v Bullfrog, predtem pa so se še srečali z Merrilom na zajtrku v Page-u, Arizona, kjer je bil sedež Merrilovega podjetja. Na zajtrk je zamudil eno uro in ves čas je govoril le z očetom. C. ni niti pogledal. Velik je bil manj kot 170 cm, temnih, kodrastih las in nagubanega obraza. Imel je modre oči in rumene zobe.
C. je po maturi eno leto delala kot učiteljica, istočasno pa se je še vpisala na kolidž. Še vedno je imela željo postati pediatrinja in pomagati otrokom iz skupnosti. Do takrat še nobena ženska iz skupnosti ni imela tako ambiciozne želje. Prvi korak v to smer bi bila 4-letna visoka šola s programom zdravstvene nege kot priprava na študij medicine. Očetu pove za željo po nadaljevanju študija, a premeteno izpusti pediatrijo. Oče ji reče, da mora prej vprašati preroka. C. je vedela, da prerok ve, da je za skupnost dobro, če je nekaj pripadnikov izobraženih.
Neko noč oče zbudi C. Stric Roy ji bo dovolil obiskovati šolo za učitelje, če se bo pred tem poročila z Merrilom Jessopom. Moža naj bi mu (kot vedno) razodel Bog v sanjah. C. je bila kot omamljena in bala se je za svojo prihodnost. Čeprav je stric Roy dovolil šolanje, bo po poroki last moža in bi ji on vsekakor lahko prepovedal obiskovati predavanja.
C. z Merrilom še nikoli ni govorila, a je slišala o njem. Z njegovimi hčerkami postnicami je hodila tudi v šolo. V skupnosti se je govorilo, da je Merril neumen, velik bedak in marsikomu tudi ni bil všeč njegov način ravnanja z družino. Z delavci naj bi ravnal kot s sužnji in nemalokrat jim tudi ni plačal za opravljeno delo. Star je bil 50 let in C. se je zdelo nezaslišano, da bi se morala poročiti z nekom, ki je 3x starejši od nje.
C. je vprašala očeta, kako se Merril počuti ob tem, da se mora poročiti z otrokom. Odvrnil ji je, da to zanj ne bo prvič in naj C. neha dvomiti o prerokovih besedah. Pove ji še, da sta se z Merrilom dogovorila, da bo poroka že čez dva dni.
C. je seveda takoj pomislila na pobeg, a se je spomnila Linde in njene zgodbe. Prav tako zunaj skupnosti ni imela nikogar, ki bi ji pomagal. Oče in mati je od oznanila "zaroke" nista več spustila z oči. Verjetno sta se bala njenega pobega. Spala je pri mami v sobi in ne pri Annette kot doslej. C. so skrbeli predavanja in izpiti, a ji je oče zabičal, da so zanjo pomembne le želje preroka.
Naslednji dan so se odpravili v Bullfrog, predtem pa so se še srečali z Merrilom na zajtrku v Page-u, Arizona, kjer je bil sedež Merrilovega podjetja. Na zajtrk je zamudil eno uro in ves čas je govoril le z očetom. C. ni niti pogledal. Velik je bil manj kot 170 cm, temnih, kodrastih las in nagubanega obraza. Imel je modre oči in rumene zobe.
0
https://en.wikipedia.org/wiki/Carolyn_Jessop Carolyn-wiki
http://img.timeinc.net/time/daily/2007/0710/360_carolyn_jessop_1023.jpg
https://en.wikipedia.org/wiki/Merril_Jessop Merril-wiki
http://matchbin-assets.s3.amazonaws.com/public/sites/990/assets/FEC3_Frederick_Merril_Jessop.jpg
https://en.wikipedia.org/wiki/Leroy_S._Johnson Stric Roy-wiki
http://archive.sltrib.com/images/2008/0614/113454_leroy_johnson_lh194.jpg
http://img.timeinc.net/time/daily/2007/0710/360_carolyn_jessop_1023.jpg
https://en.wikipedia.org/wiki/Merril_Jessop Merril-wiki
http://matchbin-assets.s3.amazonaws.com/public/sites/990/assets/FEC3_Frederick_Merril_Jessop.jpg
https://en.wikipedia.org/wiki/Leroy_S._Johnson Stric Roy-wiki
http://archive.sltrib.com/images/2008/0614/113454_leroy_johnson_lh194.jpg
0
Kasneje je C. izvedela, da se je Merril poročil z napačno žensko. Preroka je prosil za ženo, povedal je ime, a napačno. V resnici se je hotel poročiti s 16-letno Annette, ki je bila najlepša v družini. Z njo se je želel poročiti, ker ga je njen oče tožil za odškodnino pri poslu. Merril je stricu Royu rekel, da če se poroči, bo verjetno tožba umaknjena. Stric Roy se je strinjal in C. očetu povedal, kaj mu je Bog razodel. In ker je bilo ime neveste že izrečeno in se Božjih besed ne sme spremeniti, se je tako C. bila prisiljena poročiti.
Tudi oče je imel tako oprane možgane, da je verjel stricu Royu, da je poroka njegove hčere z Merrilom Božja volja. Očitne povezave ni opazil. Tudi C. je bila zaslepljena. Vedela je, da si ne želi bližine in poroke s tako starim moškim, a bila je naučena, da je poroka preizkušnja, ki jo je obema naložil Bog in jo tudi morata prestati. Pri 18. letih je C. še vedno verjela, da je stric Roy Božji prerok in da odpoved zakonu pomeni neizpolnjevanje Božje volje.
V Bullfrogu so kupili blago za poročno obleko. Nevesta naj bi obleko sešila sama in to že veliko prej, preden bi izvedela za poroko, ker se pogosto zgodi, da je poroka kmalu po oznanilu "zaroke". Poročna obleka v skupnosti je skromna, bela, z dolgimi rokavi, visokim ovratnikom, brez vlečke ali naborkov. C. mama se je ponudila, da bo obleko sešila.
Pred poroko je Merril odpeljal C. na svoj dom, da jo predstavi družini. Med vožnjo nista niti spregovorila. C. ni imela še nobene izkušnje z moškimi. Mladi različnih spolov se niti niso smeli družiti med seboj, čeprav se je včasih dalo malo prikrojiti pravila, kot v primeru obiskovanja verouka. V hiši je Merril sklical svojo družino. Faunita, njegova prva žena, jo je veselo objela. Reče ji, da je je vesela, ker družina potrebuje novo ženo. C. ne ve, kaj je s tem mislila. Med obiskom jo je objelo najmanj 40 ljudi. Merril na koncu naroči še ostalima svojima ženama, Ruth in Barbari, naj objameta C. Ruth se potrudi, Barbara pa se do C. obnaša kot do največjega sovražnika. Čez nekaj ur je obisk vrnil tudi Merril. S seboj je pripeljal svoje tri žene in najljubše hčerke-postnice. Med šolskim letom se je C. bala ali bo sploh zdržala v njihovi družbi, zdaj pa se bo poročila v njihovo družino. V pičlih 24 urah se je njena skrb zaradi izpitov prevesila v skrb zaradi poroke in preostanka njenega življenja.
V soboto zjutraj se je v Salt Lake City odpeljala kolona avtomobilov. Med enem izmed postankov je v očetov kombi prisedel tudi Merril. Med vožnjo sta se z očetom pogovarjala, C. pa ni niti pogledal. Nastanili so se v Comfort Innu. Za očeta, mamo in Rosie so najeli dve sobi in takrat je C. dojela, da bo prespala pri Merrilu. Pred tem ni niti razmišljala o spolnosti. Še nikoli prej se je ni nihče intimno dotaknil, zdaj pa bo morala prestati noč z 32 let starejšim moškim.
Obe mami sta C. pomagali pri pripravah na poroko. Obe sta doživeli dogovorjeno poroko, ki se jima je zdela kot blagoslov, zato sta bili veseli za C. Med poroko, ki jo je vodil prerok, sta se C. in Merril držala za roke- njun prvi dotik in poljubila ob koncu obreda. Nato jo je Merril izpustil in brez besed s svojo družino odšel.
C. je skupaj s starši odšla v jedilnico, ki je bila že polna ljudi. Merril je svoji ženi Ruth ukazal, naj vstane in stol poleg njega prepusti C. Ker za Ruth v polni jedilnici ni bilo več prostora, je odšla.
C. je odšla z očetom v njegovo sobo in zbrala svojo prtljago. Ponjo je prišel Merril in jo odpeljal v svojo sobo. Zakon je na brezčuten način poskusil konzumirati, a ni imel erekcije. On je kmalu zaspal, ona pa še večino noči strmela v strop.
Naslednji dan sta se Merril in oče domenila, da se odpravita še na dražbo v Oregon, tako da mladoporočenca ne bosta imela medenih tednov. C. naj bi odšla z njima, Merril pa je svojo družino poslal domov. C. je takrat začela razmišljati, da bo zamudila izpitni rok.
Tudi oče je imel tako oprane možgane, da je verjel stricu Royu, da je poroka njegove hčere z Merrilom Božja volja. Očitne povezave ni opazil. Tudi C. je bila zaslepljena. Vedela je, da si ne želi bližine in poroke s tako starim moškim, a bila je naučena, da je poroka preizkušnja, ki jo je obema naložil Bog in jo tudi morata prestati. Pri 18. letih je C. še vedno verjela, da je stric Roy Božji prerok in da odpoved zakonu pomeni neizpolnjevanje Božje volje.
V Bullfrogu so kupili blago za poročno obleko. Nevesta naj bi obleko sešila sama in to že veliko prej, preden bi izvedela za poroko, ker se pogosto zgodi, da je poroka kmalu po oznanilu "zaroke". Poročna obleka v skupnosti je skromna, bela, z dolgimi rokavi, visokim ovratnikom, brez vlečke ali naborkov. C. mama se je ponudila, da bo obleko sešila.
Pred poroko je Merril odpeljal C. na svoj dom, da jo predstavi družini. Med vožnjo nista niti spregovorila. C. ni imela še nobene izkušnje z moškimi. Mladi različnih spolov se niti niso smeli družiti med seboj, čeprav se je včasih dalo malo prikrojiti pravila, kot v primeru obiskovanja verouka. V hiši je Merril sklical svojo družino. Faunita, njegova prva žena, jo je veselo objela. Reče ji, da je je vesela, ker družina potrebuje novo ženo. C. ne ve, kaj je s tem mislila. Med obiskom jo je objelo najmanj 40 ljudi. Merril na koncu naroči še ostalima svojima ženama, Ruth in Barbari, naj objameta C. Ruth se potrudi, Barbara pa se do C. obnaša kot do največjega sovražnika. Čez nekaj ur je obisk vrnil tudi Merril. S seboj je pripeljal svoje tri žene in najljubše hčerke-postnice. Med šolskim letom se je C. bala ali bo sploh zdržala v njihovi družbi, zdaj pa se bo poročila v njihovo družino. V pičlih 24 urah se je njena skrb zaradi izpitov prevesila v skrb zaradi poroke in preostanka njenega življenja.
V soboto zjutraj se je v Salt Lake City odpeljala kolona avtomobilov. Med enem izmed postankov je v očetov kombi prisedel tudi Merril. Med vožnjo sta se z očetom pogovarjala, C. pa ni niti pogledal. Nastanili so se v Comfort Innu. Za očeta, mamo in Rosie so najeli dve sobi in takrat je C. dojela, da bo prespala pri Merrilu. Pred tem ni niti razmišljala o spolnosti. Še nikoli prej se je ni nihče intimno dotaknil, zdaj pa bo morala prestati noč z 32 let starejšim moškim.
Obe mami sta C. pomagali pri pripravah na poroko. Obe sta doživeli dogovorjeno poroko, ki se jima je zdela kot blagoslov, zato sta bili veseli za C. Med poroko, ki jo je vodil prerok, sta se C. in Merril držala za roke- njun prvi dotik in poljubila ob koncu obreda. Nato jo je Merril izpustil in brez besed s svojo družino odšel.
C. je skupaj s starši odšla v jedilnico, ki je bila že polna ljudi. Merril je svoji ženi Ruth ukazal, naj vstane in stol poleg njega prepusti C. Ker za Ruth v polni jedilnici ni bilo več prostora, je odšla.
C. je odšla z očetom v njegovo sobo in zbrala svojo prtljago. Ponjo je prišel Merril in jo odpeljal v svojo sobo. Zakon je na brezčuten način poskusil konzumirati, a ni imel erekcije. On je kmalu zaspal, ona pa še večino noči strmela v strop.
Naslednji dan sta se Merril in oče domenila, da se odpravita še na dražbo v Oregon, tako da mladoporočenca ne bosta imela medenih tednov. C. naj bi odšla z njima, Merril pa je svojo družino poslal domov. C. je takrat začela razmišljati, da bo zamudila izpitni rok.
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/wicked-witch/ WiCkEd WiTcH
Kasneje je C. izvedela, da se je Merril poročil z napačno žensko. Preroka je prosil za ženo, povedal je ime, a napačno. V resnici se je hotel poročiti s 16-letno Annette, ki je bila najlepša v družini. Z njo se je želel poročiti, ker ga je njen oče tožil za odškodnino pri poslu. Merril je stricu Royu rekel, da če se poroči, bo verjetno tožba umaknjena. Stric Roy se je strinjal in C. očetu povedal, kaj mu je Bog razodel. In ker je bilo ime neveste že izrečeno in se Božjih besed ne sme spremeniti, se je tako C. bila prisiljena poročiti.Tudi oče je imel tako oprane možgane, da je verjel stricu Royu, da je poroka njegove hčere z Merrilom Božja volja. Očitne povezave ni opazil. Tudi C. je bila zaslepljena. Vedela je, da si ne želi bližine in poroke s tako starim moškim, a bila je naučena, da je poroka preizkušnja, ki jo je obema naložil Bog in jo tudi morata prestati. Pri 18. letih je C. še vedno verjela, da je stric Roy Božji prerok in da odpoved zakonu pomeni neizpolnjevanje Božje volje.
V Bullfrogu so kupili blago za poročno obleko. Nevesta naj bi obleko sešila sama in to že veliko prej, preden bi izvedela za poroko, ker se pogosto zgodi, da je poroka kmalu po oznanilu "zaroke". Poročna obleka v skupnosti je skromna, bela, z dolgimi rokavi, visokim ovratnikom, brez vlečke ali naborkov. C. mama se je ponudila, da bo obleko sešila.
Pred poroko je Merril odpeljal C. na svoj dom, da jo predstavi družini. Med vožnjo nista niti spregovorila. C. ni imela še nobene izkušnje z moškimi. Mladi različnih spolov se niti niso smeli družiti med seboj, čeprav se je včasih dalo malo prikrojiti pravila, kot v primeru obiskovanja verouka. V hiši je Merril sklical svojo družino. Faunita, njegova prva žena, jo je veselo objela. Reče ji, da je je vesela, ker družina potrebuje novo ženo. C. ne ve, kaj je s tem mislila. Med obiskom jo je objelo najmanj 40 ljudi. Merril na koncu naroči še ostalima svojima ženama, Ruth in Barbari, naj objameta C. Ruth se potrudi, Barbara pa se do C. obnaša kot do največjega sovražnika. Čez nekaj ur je obisk vrnil tudi Merril. S seboj je pripeljal svoje tri žene in najljubše hčerke-postnice. Med šolskim letom se je C. bala ali bo sploh zdržala v njihovi družbi, zdaj pa se bo poročila v njihovo družino. V pičlih 24 urah se je njena skrb zaradi izpitov prevesila v skrb zaradi poroke in preostanka njenega življenja.
V soboto zjutraj se je v Salt Lake City odpeljala kolona avtomobilov. Med enem izmed postankov je v očetov kombi prisedel tudi Merril. Med vožnjo sta se z očetom pogovarjala, C. pa ni niti pogledal. Nastanili so se v Comfort Innu. Za očeta, mamo in Rosie so najeli dve sobi in takrat je C. dojela, da bo prespala pri Merrilu. Pred tem ni niti razmišljala o spolnosti. Še nikoli prej se je ni nihče intimno dotaknil, zdaj pa bo morala prestati noč z 32 let starejšim moškim.
Obe mami sta C. pomagali pri pripravah na poroko. Obe sta doživeli dogovorjeno poroko, ki se jima je zdela kot blagoslov, zato sta bili veseli za C. Med poroko, ki jo je vodil prerok, sta se C. in Merril držala za roke- njun prvi dotik in poljubila ob koncu obreda. Nato jo je Merril izpustil in brez besed s svojo družino odšel.
C. je skupaj s starši odšla v jedilnico, ki je bila že polna ljudi. Merril je svoji ženi Ruth ukazal, naj vstane in stol poleg njega prepusti C. Ker za Ruth v polni jedilnici ni bilo več prostora, je odšla.
C. je odšla z očetom v njegovo sobo in zbrala svojo prtljago. Ponjo je prišel Merril in jo odpeljal v svojo sobo. Zakon je na brezčuten način poskusil konzumirati, a ni imel erekcije. On je kmalu zaspal, ona pa še večino noči strmela v strop.
Naslednji dan sta se Merril in oče domenila, da se odpravita še na dražbo v Oregon, tako da mladoporočenca ne bosta imela medenih tednov. C. naj bi odšla z njima, Merril pa je svojo družino poslal domov. C. je takrat začela razmišljati, da bo zamudila izpitni rok.
Pošastno. In mami sta bili veseli zanjo. 😕
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/dojencek/ Dojenček
Pošastno. In mami sta bili veseli zanjo. 😕
Mhm. Saj pa drugega (boljšega) sploh poznali niso...
0
MLADOPOROČENKA
V Oregon so z očetom, Merrilom, Rosie in očetovim poslovnim partnerjem prišli čez 2 dni. Za C. je bilo potovanje olajšanje, ker se ni bilo potrebno pogovarjati z Merrilom. Bila je še vedno v šoku od prejšnje noči. Čeprav ni vedela čisto nič o spolnosti, si ni predstavljala, da je lahko tako surovo in brutalno. C. si je mislila, da bi mož moral upoštevati čustva žene in jo vsaj vprašal za dovoljenje pred spolnim aktom.
Oče in Rosie sta bila njene poroke vesela, kar se je C. zdelo nenavadno. Če jo imata tako rada, zakaj sta dopustila tako ravnanje njenega moža?
Noč so preživeli v motelu in Merril je večino časa gledal TV ter tolažil Barbaro po telefonu. Bila je nesrečna, ker ni šla poleg na potovanje. Po končanem klicu je začel božati C. po prsih, a je od strahu tako otrdela, da je prenehal in zaspal.
Ko so prišli domov, je Merril takoj odšel v Barbarino spalnico. Naslednje jutro je C. slišala, da je Ruth rekla Merrilu, da ga je pogrešala, ker ni z njim tako dolgo govorila. C. se je začudila, ker je potem Merril telefoniral le Barbari.
C. je poklicala učitelje, da se je dogovorila za nove izpitne roke. Rekli so, da ji bodo izpite priznali, če jih opravi še tisti teden. Izpite je opravila, a je bila v skrbeh za svojo prihodnost. Merril ji ne bo dovolil študirati medicine, mogoče niti za učiteljico. Slišala je, da v Page-u potrebuje novo tajnico (Barbara je bila njegova potujoče tajnica), ker se je Margaret (njegova najstarejša hči in prejšnja tajnica) poročila in preselila v Salt Lake City. C. se je bala, da bo odslej morala ona opravljati to delo.
V Oregon so z očetom, Merrilom, Rosie in očetovim poslovnim partnerjem prišli čez 2 dni. Za C. je bilo potovanje olajšanje, ker se ni bilo potrebno pogovarjati z Merrilom. Bila je še vedno v šoku od prejšnje noči. Čeprav ni vedela čisto nič o spolnosti, si ni predstavljala, da je lahko tako surovo in brutalno. C. si je mislila, da bi mož moral upoštevati čustva žene in jo vsaj vprašal za dovoljenje pred spolnim aktom.
Oče in Rosie sta bila njene poroke vesela, kar se je C. zdelo nenavadno. Če jo imata tako rada, zakaj sta dopustila tako ravnanje njenega moža?
Noč so preživeli v motelu in Merril je večino časa gledal TV ter tolažil Barbaro po telefonu. Bila je nesrečna, ker ni šla poleg na potovanje. Po končanem klicu je začel božati C. po prsih, a je od strahu tako otrdela, da je prenehal in zaspal.
Ko so prišli domov, je Merril takoj odšel v Barbarino spalnico. Naslednje jutro je C. slišala, da je Ruth rekla Merrilu, da ga je pogrešala, ker ni z njim tako dolgo govorila. C. se je začudila, ker je potem Merril telefoniral le Barbari.
C. je poklicala učitelje, da se je dogovorila za nove izpitne roke. Rekli so, da ji bodo izpite priznali, če jih opravi še tisti teden. Izpite je opravila, a je bila v skrbeh za svojo prihodnost. Merril ji ne bo dovolil študirati medicine, mogoče niti za učiteljico. Slišala je, da v Page-u potrebuje novo tajnico (Barbara je bila njegova potujoče tajnica), ker se je Margaret (njegova najstarejša hči in prejšnja tajnica) poročila in preselila v Salt Lake City. C. se je bala, da bo odslej morala ona opravljati to delo.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
10.05.2017 ob 10:07
-Carolyn je nekaj mesecev potrpežljivo čakala in zbirala pogum za pobeg. V ponedeljek, 21. aprila 2003, je izvedela, da je mož šel na službeno pot že tisti večer. Vseh 8 otrok je bilo doma, tudi 15-letni Arthur, ki je bil pogosto zdoma, ker je delal na gradbiščih. Za pobeg sta morala biti izpolnjena dva pogoja: mož je moral biti zdoma in vsi otroci so morali biti doma.
-C. je bila stara 35 let in želela je pobegniti iz poligamne družine. Bila je namreč potomka 6. generacije poligamistov fundamentalistične ločine mormonov, v sekti FLDS (Fundamentalist Church of Jesus Christ of Latter Day Saints - Fundamentalistična cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni). Vseh pripadnikov te ločine je bilo cca. 10.000, živeli pa so na meji med državama Utah in Arizona v ZDA.
-Pri 18. letih je bila prisiljena v dogovorjeni zakon s 55-letnim Merrilom Jessopom, ki ga je komajda poznala. Bila je njegova 4. žena, v 15. letih pa mu je rodila 8 otrok: Arthur je najstarejši, Bryson pa najmlajši, ki ga je dojila še pri 18. mesecih. Harrison je bil star 4 leta in je bolehal za hudo okvaro živčevja, kar je bila posledica zelo agresivne oblike raka-nevroblastoma.
-Tisti večer je šla najprej do sestre Linde, da bi pri njej telefonirala. Doma ni mogla, ker ni želela, da bi ji prisluškovali. Ostalih 6 žena Merrila je bilo zelo sumničavih, ker je C. veljala za preveč neodvisno in svobodomisleno. Linda je bila članica sekte, a edina žena svojega moža. Vedela je tudi, da želi C. pobegniti. Sekta je pod vodstvom preroka Warrena Jeffsa postajala vedno bolj ekstremna.
-Po smrti očeta Rulona Jeffsa je vodenje sekte prevzel Warren. Začel je pridigati, da predstavlja inkarnacijo Jezusa Kristusa, njegov pokojni oče pa naj bi bil Bog. Govoril je o apokalipsi in da bo pripadnike sekte popeljal v Središče. Sestri sta se bali, da bi bil to prostor, iz katerega res ne bi bilo možno pobegniti. Warren je pridigal tudi, da ljudje nimajo pravice do svobodnega odločanja.
-Merril je bil zelo pomemben član FLDS, imel je 7 žena in 54 otrok, zato bi bil verjetno eden izmed prvih izbrancev, ki bi odšli v Središče.
-C. se spominja, da v njenem otroštvu in mladosti življenje v sekti ni bilo tako ekstremno. Otroci so lahko obiskovali javne šole, pod Warrenom pa so otroci lahko obiskovali le zasebne verske šole, kjer niso bili deležni prave izobrazbe, ampak pranja možganov. Med drugim dinozavri niso obstajali in ljudje niso nikoli stopili na Luno.
-C. je po izobrazbi učiteljica v javni šoli in obožuje književnost. V svoji lasti je imela več kot 300 otroških knjig. Ko je prišel Warren na oblast, je ukazal uničiti vse posvetno-tudi C. knjige.
-Warren Jeffs je izbiral tudi vedno mlajše žene, nazadnje naj bi imel menda 70 žena. Nekega dne je C. prišla s Harrisonom domov iz bolnišnice in ugotovila, da njena 12-letna hčerka Betty "izpolnjuje željo svojega očeta". Skupaj z več dekleti je bila povabljena k preroku, kjer so prespale.