Kako vzgojiti izjemnega otroka? Kakšni so izjemni otroci ali odrasli?
Taki, ki so dobri v teh ključnih lastnostih: vključevanje, empatija, vedoželjnost, sporazumevanje, čustveni razpon, pristno samospoštovanje, notranja disciplina, ustvarjalnost in vizija, logično mišljenje in moralna integriteta.
V poglavjih so natančno opisane te lastnosti, kako se razvijajo oz. se imajo možnost razviti pri otroku od rojstva dalje, če je otrok le deležen primernega razvoja.
Sam je priljubljena najstnica, ima tri najboljše prijateljice in fanta, s katerim misli danes izgubiti nedolžnost. Kaj pa če umre? Kaj se zgodi potem? Kaj če se ji dan ponavlja? Lahko prepreči lastno smrt? Lahko spremeni še kaj?
Knjiga me je spomnila na Ne zapusti me (opisano kako stran nazaj), le da je Samina zgodba tipično najstniška. Ampak se v njej lahko najde tudi marsikateri odrasel.
Dnevnik mlade francoske Judinje. Z enoletnim presledkom ga piše v letih 1942-1944.
Piše o vsakdanjem življenju, svoji družini, zaljubljenosti in seveda o grozotah, ki so se dogajale v tistih letih v Parizu. O rumeni zvezdi, omejitvah za Jude, aretacijah, deportacijah...
Tudi njo so skupaj s starši deportirali leta 1944, starša sta bila umorjena še isto leto, sama pa je umrla le nekaj dni pred osvoboditvijo taborišča Bergen-Belsen.
Dnevnik je zaupala dolgoletni družinski kuharici, ki ga je kasneje predala Hélèneninemu zaročencu, ta pa leta 1994 Hélènenini nečakinji Mariette. Mariette je izvirnik leta 2002 podarila združenju www.memorialdelashoah.org/en/english-version.html Mémorial de la Shoah. V prostorih tega združenja je v okviru stalne razstave življenja Judov v Franciji med okupacijo ena od vitrin posvečena dnevniku in zgodovini družine Berr.
Spet pozitivno presenečenje.) In še bom brala knjige te avtorice.
Tamara je razvajena bogataška najstnica, ki čez noč ostane dobesedno brez vsega. Njen oče stori samomor, vse imetje je potrebno prodati, da se poplača dolgove, prijateljice je ne razumejo. Z otopelo mamo se mora preseliti k stricu in njegovi ženi na podeželje.
Njena mama se vedno bolj pogreza sama vase, teta ji sledi na vsakem koraku, nuna iz bližnjega samostana očitno ve neke skrivnosti, razvaline gradu jo privlačijo, naleti pa še na knjigo. Knjigo jutrišnjega dne, ki ji je bila očitno namenjena, da razreši skrivnosti iz svoje preteklosti.
Tri prijateljice si zadajo nalogo, da bodo v enem letu spremenile življenje.
Adriana, brazilska lepotica, ki skače s cveta na cvet (z moškega na moškega), bo v enem letu imela na roki zaročni prstan. Emmy je ravno pustil dolgoletni fant in ker je v seksualnem smislu bolj kot ne precej nedolžna, se odpravi na Tour de 🤐 (izraza se nisem jaz spomnila). Leigh pa ima vse potrebno za srečo: lastno stanovanje, dobro službo in ljubečega fanta. Ampak ni prepričana, če je sploh srečna...
Govora je o naročilu tapiserij, njihovi izdelavi in o prigodah ljudi v njihovi neposredni bližini. O družini, ki je naročila delo, o slikarju, ki je narisal predloge za tapiserije in družini, ki jih je izdelala. Vsako poglavje je napisano prvoosebno, a pripovedovalec je vsakič drug. Zanimivo.
Sem pa šele nekje na sredi knjige ugotovila, da sem knjigo nekoč davno že prebrala. Ja, ni ravno nek presežek, se pa proti koncu izboljšuje.
Danes končno v knjižnici. Imela sem srečo, da sem bila takoj sprejeta, ker za mano se je nabralo 5 folka..... in so morali čakati na štengah, 2 m razdalje...
Vrnila knjige, nabrala 10 revij in knjig ... lahko jih imam 3 tedne,
Komaj čakam, da se zvečer zleknem v posteljo in vse prelistam....... 😛
Tu so knjiznice se vedno zaprte. Zato ponovno berem Mona Lisa A Life Discovered/ zivljenje odkrito. Ste vedeli, da so Mediciji preferirali Caravaggia. Zdaj sem tam, ko Leonarda posljejo v Milan. Leonardo je nad mestom navdusen in ko v Milanu odkrije neko inzenirsko firmo, se prijavi za delovno mesto inzenirja.
Kot piše na platnici, se knjiga bere presenetljivo sveže, kljub temu, da je bila izdana že leta 1937.
Musliman Ali in kristjanka Nino sta na začetku 20. stol., malo pred Veliko vojno, zaljubljena. Jima bo uspelo?
Pa v knjigi ni samo ljubezenska zgodba, ampak tudi politična dogajanja v tistem času na stiku Evrope z Azijo, v današnjem Azerbajdžanu, in preplet miselnosti, kulture in verstev na majhnem območju.
Najstnico Jenny na zabavi brutalno posilijo. Že v nekaj urah dobi revolucionarno zdravilo, ki ga uporabljajo tudi pri vojakih s PTSM. To zdravilo povzroči, da se prejemnik ne spominja več dogodka, ki bi ga bilo bolje pozabiti. Vsaj tako pravijo... A kot namiguje naslov, nikoli ni vse pozabljeno in čustva, ki se jim ne ve vzroka, privrejo na plan.
Zgodbe pa ne pripoveduje Jenny, njen bližnji, ki se spopada s tragedijo, niti ne beremo knjige v tretji osebi. Govori njen psihiater. Zanimiv vidik.
Zanimivo se mi zdi tudi to, da večino časa ne "raziskujemo primera", kdo je krivec za posilstvo. Ja, policija raziskuje, a to nekako ni v ospredju. Bolj je važna zgodba vseh vpletenih.
Brez skrbi, na dobesedno zadnjih straneh izvemo ime. In garantiram vam, da ga ne ugotovite sami.
Najstnico Jenny na zabavi brutalno posilijo. Že v nekaj urah dobi revolucionarno zdravilo, ki ga uporabljajo tudi pri vojakih s PTSM. To zdravilo povzroči, da se prejemnik ne spominja več dogodka, ki bi ga bilo bolje pozabiti. Vsaj tako pravijo... A kot namiguje naslov, nikoli ni vse pozabljeno in čustva, ki se jim ne ve vzroka, privrejo na plan.
Zgodbe pa ne pripoveduje Jenny, njen bližnji, ki se spopada s tragedijo, niti ne beremo knjige v tretji osebi. Govori njen psihiater. Zanimiv vidik.
Zanimivo se mi zdi tudi to, da večino časa ne "raziskujemo primera", kdo je krivec za posilstvo. Ja, policija raziskuje, a to nekako ni v ospredju. Bolj je važna zgodba vseh vpletenih.
Brez skrbi, na dobesedno zadnjih straneh izvemo ime. In garantiram vam, da ga ne ugotovite sami.
Tu so knjiznice se vedno zaprte. Zato ponovno berem Mona Lisa A Life Discovered/ zivljenje odkrito. Ste vedeli, da so Mediciji preferirali Caravaggia. Zdaj sem tam, ko Leonarda posljejo v Milan. Leonardo je nad mestom navdusen in ko v Milanu odkrije neko inzenirsko firmo, se prijavi za delovno mesto inzenirja.
Zelo podrobna biografija nespornega vsestranskega genija z nešteto opombami z viri. Bukvo sem brala vzporedno z zadnjimi nekaj knjigami. Se jo skoraj lahko bere kot roman, je pa seveda bolj zahtevna in z veliko listanja naprej in nazaj, da si lahko prebereš opombe ali prelistaš nazaj do slike, o kateri piše čez nekaj strani.
O Leonardu sem vedela kar nekaj stvari. Nisem pa vedela, da je uradno potrjenih njegovih slik le nekaj. Okoli deset, če se prav spomnim. Nisem vedela, da noben njegov (avto)portret ni nujno njegov. Tudi tisti na naslovnici ne. Nisem vedela, da je imel ogromne težave z dokončanjem slik, tudi zavoljo njegovega perfekcionizma. Nisem vedela, da je znano Mono Lizo ob smrti še vedno imel ob sebi (okoli 16 let, če se prav spomnim) in jo je še vedno dodeloval. Nisem vedela, da je znana Zadnja večerja precej popravljena, ker Leonardova tehnika slikanja na steno ni bila najboljša in se je slika že zelo kmalu uniičila.
In to je le nekaj stvari, ki jih nisem vedela o njegovem slikanju. Nisem vedela niti tega, da je bil ravno pri slikanju najmanj produktiven.
Sem vedela, da je bil vsestranski genij in tako vedoželjan, da mu verjetno še danes ni para. Zanimalo so ga vode, valovanje, vrtinci... Bil je kipar, sicer nesojeni. Anatom. Seciral je nekaj deset trupel in živali, tudi še bijoče prašičje srce. V zadnjem primeru ga je pač zanimalo, kako delujejo zaklopke. S seciranjem pa je med drugim ugotavljal položaj mišic, da je lahko realistično slikal. Ravno zaradi tega mu je uspelo narisati izmuzljivi nasmešek Mone Lise. Geolog. Pa še lahko naštevam...
S sabo je vedno nosil beležnico, kamor si je zapisoval misli, sezname, napotke ali skiciral. Veliko (vse?) so ohranjene. Zaradi njih vemo, da je bil prvi, ki je ugotovil določene podrobnosti o človeških zobeh. In podrobnosti o človeškem vidu. In bil je prvi, ki je ugotovil, kako deluje zaklopka v aorti. Ogromno stvari je ugotovil prvi (tudi več stoletij prej) s pomočjo opazovanja, a ker je pozornost hitro preusmeril drugam in ker se mu nikoli ni zdelo dovolj pomembno ali vredno truda, da bi svoje zapiske objavil, ne velja za pionirja pri določenih področjih v znanosti.
Večina nas je že slišala zanj ali pa vsaj za njegovo umetniško upodobitev izpod peresa Brama Stokerja. https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Vlad_III._Drakulahttps://sl.m.wikipedia.org/wiki/Vlad_III._Drakula
Knjiga pa se začne z začetnikom dinastije Basarabom I. (dedek Vladovega dedka) in sledi razprtijam v družini do približno sredine Vladovega vladanja. Podrobno se posveti še vojnam in bitkam, premirjem in mirovnim sporazumom, ki so vplivali na območje Vlaške.
Zelo natančna knjiga, z nešteto viri, je bila zame preveč podrobna. Drugega dela verjetno ne bom prebrala.
Jaz je nisem mogla odloziti. Tisti, ki mi je to knigo priporocil, je rekel, da je biografija. Jaz tega ne verjamem, ker jo je napisal en Anglez. Ampak bere se pa enkratno.
Berem knjigo HOJA PO ROBU. Mladinski roman. Gre se o fantu, ki se dvigne z dna. . 100 krat pretepen v otroštvu!!! Tako tepen, da se ni prepoznal v ogledalu!
Pa še eno imam, tudi nova knjiga. PISMONOŠA IZ NAGASAKIJA , o poštarju, ki je preživel atomsko bombo v Nagasakiju.
Fak, same ene grozljivke nosim domov, da bom vedela, kako je meni luštno. 😛
Berem knjigo HOJA PO ROBU. Mladinski roman. Gre se o fantu, ki se dvigne z dna. . 100 krat pretepen v otroštvu!!! Tako tepen, da se ni prepoznal v ogledalu!
Pa še eno imam, tudi nova knjiga. PISMONOŠA IZ NAGASAKIJA , o poštarju, ki je preživel atomsko bombo v Nagasakiju.
Fak, same ene grozljivke nosim domov, da bom vedela, kako je meni luštno. 😛
Saj ne preberem celo revijo. Samo tisto, kar me zanima. Intervjuje, pa kakšne potopise, Kuharija ni več zanimiva, ker imajo sestavine take, da greš lahko samo v Somalijo po njih. 🙂 Pa razne psiho teme in zdravstvene - tega ne berem, ker takoj dobim srbečico! 😛
Partljič in Ljudje iz Maribora. Prvič na bralniku.
To sem prebrala. Najbolj sem si zapomnila to zgodbo od bivšega župana žene. 😭 Kako pa ta človek (Partljič) zna pisat zanimivo...
Najboljše knjge so mi od Milekove; življenjepis Cavazze, pa od Milene Zupančič - to prebereš na dah. Ne moreš nehat, kar bereš do štirih zjutraj. In ob šestih ustat pa na šiht. 🙂
So pa knjige, kjer ne morem zdržat do konca......... in preberem 1/3 knjige.......... pa preberem konec! 🙁( Pol ni več zanimivo.... taka sem!
V naši vaški knjižnici je vsak teden 10 novih knjig. 😆
Ne, ker jo ni v naši knjižnici. Sem pa poguglala - ful mora bit zanimiva. Prebrala sem vseeeeeeeee knjige od Šeruge, pa od alpinistov, pa od vseh, ki gredo po svetu in pišejo. Najrajši imam Milanko Lang Lipovec - a kdo ve, kje je zdaj?
Pa od Benke Pulko.... pa Kvatrernik Horn.... ma jaz sem z njimi prepotovala cel svet 😛 😛
Berem knjigo HOJA PO ROBU. Mladinski roman. Gre se o fantu, ki se dvigne z dna. . 100 krat pretepen v otroštvu!!! Tako tepen, da se ni prepoznal v ogledalu!
Pa še eno imam, tudi nova knjiga. PISMONOŠA IZ NAGASAKIJA , o poštarju, ki je preživel atomsko bombo v Nagasakiju.
Fak, same ene grozljivke nosim domov, da bom vedela, kako je meni luštno. 😛
Kdo pa je napisal Hojo po robu? Sem to vpisala v gugla pa dobim Johnny Casha.:D
Knjiga mi je bila navdušeno priporočena. Že prej me je njen opis pritegnil, zato sem jo dodala na seznam za branje. Njen avtor je zanjo dobil nagrado Evropske unije za književnost.
Jaz pa nisem tako navdušena. Relativno kratko branje, nezahtevno besedilo in dokaj zanimiva zgodba so po mojem mnenju edine odlike. Nezahtevno branje za en popoldan.
19.04.2020 ob 22:12