očitno malo slabo bereš in še slabše razumeš. Moški naj kar delajo, ženske jih samo za partnerje ne rabijo na stara leta nič več.
0
Ja, včasih je bilo razumljivo in samoumevno, da moški opravljamo - pretežno fizična dela - za ženske brezplačno. Očetje, bratje, sosedje, sodelavci, znanci, partnerji,...
Ravno samoumevnost in nevidnost sta botrovala k temu, da je kapital lahko brez večjih težav ta trg monetiziral in država to pomoč obdavčila. Strukturna slika se tako ni spremenila.
Kaj je v tem tako nenavadnega?
Ravno samoumevnost in nevidnost sta botrovala k temu, da je kapital lahko brez večjih težav ta trg monetiziral in država to pomoč obdavčila. Strukturna slika se tako ni spremenila.
Kaj je v tem tako nenavadnega?
1
od kdaj pa gradbeniki, rudarji, naftni delavci, tovornjakarji delajo brezplačno? bi jih enih par naročila pri Desiču, če je mogoče.
1
@loftof nobena skrivnost ni, da se je še v osemdesetih velika večina nepremičnin zgradila ravno z medsosedsko pomočjo. Potrebuješ malo širši pogled, da razumeš dinamike. 😉
2
in kaj hočeš desič povedat? da je bilo za ženske zastonj? za nobenega ni bilo zastonj, je bilo treba pomoč vrnit, pa to so delali amaterji. Ženske so bile kar v vpete v to, pa takrat je bilo treba za delavce trikrat skuhat na dan, če se slučajno ne spomniš. Res me zanima, kje imaš to hordo kvalificiranih moških, ki delajo za ženske zastonj?
0
No, saj se vedno manj moških odloča za klasične maskulinarne poklice. Tudi ženskam kmalu ne bo več tako udobna njihova navidezna samozadostnost, ko ne bo najti nikogar za strokovne tehnične storitve.
2
@Kdo Drugi moški, ki ga je spet rodila ženska. Lahko gremo nazaj do kura-ali-jajce, ampak dejstvo ostaja: drug brez drugega ne moremo.
Moški so res zgradili infrastrukturo, a ženske so tiste, ki so skozi zgodovino (pogosto neplačano in nevidno) vzdrževale domove, družine in rodile to isto delovno silo, da so moški sploh lahko šli v službo. Svet ne stoji samo na betonu in nafti. Stoji tudi na vzgoji, zdravstvu, šolstvu in oskrbi – področjih, kjer pa večino dela opravijo ženske. Brez obojega družba propade.
Moški so res zgradili infrastrukturo, a ženske so tiste, ki so skozi zgodovino (pogosto neplačano in nevidno) vzdrževale domove, družine in rodile to isto delovno silo, da so moški sploh lahko šli v službo. Svet ne stoji samo na betonu in nafti. Stoji tudi na vzgoji, zdravstvu, šolstvu in oskrbi – področjih, kjer pa večino dela opravijo ženske. Brez obojega družba propade.
1
Niso ženske nič zastonj delale gospodinjskih del včasih, samo transakcija je bila drugačna kot pri klasičnih delodajalcih in pošiljateljih računov.
-1
Zenske dobro opravljajo svoje poslanstvo glede na nataliteto in vzgojo otrok?
2
jaz brez mojega mošekega ne morem skupaj sva 30 let in še na 30 upava. Je moja druga polovica. Vi
1
Cipolova analiza človeške neumnosti je tu na mestu. Pa ne mislim tega kot cinizem, ampak kot podlago za razumevanje osnov. S tem, ko sprejme nekdo predispozicijo, da smo si moški in ženske v navzkrižju interesov, je vpet v okvir, o katerem jaz sploh ne želim govoriti, saj je posledica neizbežna: imamo zero sum ali negative sum game (namig: teorija iger).
Mene v osnovi zanima povsem drug okvir. Iz cipolove analize poznate večinoma vsi win-win situacijo. In to je edini okvir, o katerem jaz debatiram. Poznam ostale, nisem slep - a niso predmet mojega fokusa.
Mene v osnovi zanima povsem drug okvir. Iz cipolove analize poznate večinoma vsi win-win situacijo. In to je edini okvir, o katerem jaz debatiram. Poznam ostale, nisem slep - a niso predmet mojega fokusa.
1
tema je čisto bz in namenjena samo otročjemu kreganju, pa edina svetla iskrica je bila, da bi mogoče dobila kakšno tel. št. od brezplačnih majstrov, ko se ravno lotevam izgradnje tretje kopalnice, pa očitno ne bo nič iz tega in bo treba spet uporabiti dobri stari feničanski izum - denar.
0
@teorije živim po načelu "practice what you preach". Meni stvari (pod črto) špilajo - ravno zato, ker mi radovednost ni tuja, verjetno.
1
V razvitem svetu vsak kdaj rabi kakšno storitev, če drugače ne gre, jo plača. Za kapitalizem je zaželjeno, da plača. V tem je keč, zato so gospodarji sveta poskrbeli, z različnimi vzvodi, da se spodbuja samsko življenje. Samska oseba je načeloma najboljši plačnik in potrošnik.
3
Sam pa vidim temo kot da smo moški vedno govorili da brez žensk ne moremo.
No v zadnjih letih pa pogostokrat slišiš od žensk, da smo moški čisto nepotrebni in v kolikor bi se lahko same oplojevale, jih res več ne potrebujejo.
No v zadnjih letih pa pogostokrat slišiš od žensk, da smo moški čisto nepotrebni in v kolikor bi se lahko same oplojevale, jih res več ne potrebujejo.
3
Ljudje precej pogosto zamenjujemo individualizacijo s fragmentacijo.
Individualiziran človek ni nekdo, ki »nikogar ne potrebuje«. Je nekdo, ki lahko v odnose in transakcije vstopa kot relativno samostojen akter: izbira, sodeluje, zavrne, nekaj prispeva in tudi prenese posledice svojih odločitev.
Fragmentacija je nekaj drugega.
Človek navzven deluje zelo samostojno, v resnici pa postaja vedno bolj odvisen od odziva okolice. Od tega, kdo bo njegovo odločitev potrdil, kdo jo bo občudoval in kdo bo rekel: »Ja, prav si izbral.«
Morda je ravno zato toliko FB, IG in podobnega ritualnega razkazovanja odločitev. Ne iščemo vedno informacije. Pogosto iščemo potrditev.
Tu se mi zdi zanimivo še nekaj drugega: razmerje med ekonomskim in socialnim kapitalom.
Čisto vsakdanji primer.
Šola organizira fakultativni izlet. Avtobus ima praktično fiksno ceno. Če ga napolniš do tretjine, je prevoz na otroka drag. Če ga napolniš skoraj do konca, je bistveno cenejši.
Nekateri starši si izlet brez težav privoščijo, drugi precej težje.
In tu je zanimivo opazovati socialno kompetentnejše ljudi.
Lahko rečeš: »Kdor si ne more privoščiti, pač ne gre.« Dobiš ekskluzivnejšo skupino, tretjinsko zaseden avtobus in višjo ceno zase.
Lahko pa ugotoviš, da je smiselno del stroška šibkejših razporediti med ostale, če s tem napolniš avtobus.
Na prvi pogled »sofinanciraš drugega«.
V resnici pa hkrati počneš tri stvari: omogočiš sodelovanje nekomu, ki bi sicer izpadel, ohraniš večjo in socialno bogatejšo skupino ter zaradi boljše zasedenosti optimiziraš tudi svoj lasten strošek.
To ni nujno dobrodelnost.
To je samo nekoliko širša računica.
Del ekonomskega kapitala pretvoriš v socialnega, pri tem pa lahko zaradi ekonomije obsega hkrati porabiš celo manj ekonomskega kapitala zase.
Positive-sum.
In ravno tu se socialna kompetentnost lepo pokaže. Ne v tem, da vedno popuščaš ali plačuješ za druge, ampak da znaš opaziti situacijo, v kateri ti vključevanje prinese več kot izključevanje.
Socialni kapital namreč praviloma ni v tem, da lahko nekoga izločiš.
Velikokrat je v tem, da si dovolj varen v svojem položaju, da ti tega sploh ni treba.
Ekskluzivnost ima vrednost tam, kjer nekaj dejansko selekcionira.
Če pa zanjo plačuješ več samo zato, da lahko pokažeš, kdo ne sodi zraven, postane vprašanje, ali še kupuješ kakovost – ali že samo statusni simbol.
In zato se iz načina, kako ljudje govorijo o denarju, znamkah, partnerjih, odnosih ali svojih »standardih«, pogosto precej dobro vidi, katero igro igrajo.
Ena je:
»Ima se – može se.«
Druga pa malo manj elegantna:
»Nema se – glumi se.« 😇
Individualiziran človek ni nekdo, ki »nikogar ne potrebuje«. Je nekdo, ki lahko v odnose in transakcije vstopa kot relativno samostojen akter: izbira, sodeluje, zavrne, nekaj prispeva in tudi prenese posledice svojih odločitev.
Fragmentacija je nekaj drugega.
Človek navzven deluje zelo samostojno, v resnici pa postaja vedno bolj odvisen od odziva okolice. Od tega, kdo bo njegovo odločitev potrdil, kdo jo bo občudoval in kdo bo rekel: »Ja, prav si izbral.«
Morda je ravno zato toliko FB, IG in podobnega ritualnega razkazovanja odločitev. Ne iščemo vedno informacije. Pogosto iščemo potrditev.
Tu se mi zdi zanimivo še nekaj drugega: razmerje med ekonomskim in socialnim kapitalom.
Čisto vsakdanji primer.
Šola organizira fakultativni izlet. Avtobus ima praktično fiksno ceno. Če ga napolniš do tretjine, je prevoz na otroka drag. Če ga napolniš skoraj do konca, je bistveno cenejši.
Nekateri starši si izlet brez težav privoščijo, drugi precej težje.
In tu je zanimivo opazovati socialno kompetentnejše ljudi.
Lahko rečeš: »Kdor si ne more privoščiti, pač ne gre.« Dobiš ekskluzivnejšo skupino, tretjinsko zaseden avtobus in višjo ceno zase.
Lahko pa ugotoviš, da je smiselno del stroška šibkejših razporediti med ostale, če s tem napolniš avtobus.
Na prvi pogled »sofinanciraš drugega«.
V resnici pa hkrati počneš tri stvari: omogočiš sodelovanje nekomu, ki bi sicer izpadel, ohraniš večjo in socialno bogatejšo skupino ter zaradi boljše zasedenosti optimiziraš tudi svoj lasten strošek.
To ni nujno dobrodelnost.
To je samo nekoliko širša računica.
Del ekonomskega kapitala pretvoriš v socialnega, pri tem pa lahko zaradi ekonomije obsega hkrati porabiš celo manj ekonomskega kapitala zase.
Positive-sum.
In ravno tu se socialna kompetentnost lepo pokaže. Ne v tem, da vedno popuščaš ali plačuješ za druge, ampak da znaš opaziti situacijo, v kateri ti vključevanje prinese več kot izključevanje.
Socialni kapital namreč praviloma ni v tem, da lahko nekoga izločiš.
Velikokrat je v tem, da si dovolj varen v svojem položaju, da ti tega sploh ni treba.
Ekskluzivnost ima vrednost tam, kjer nekaj dejansko selekcionira.
Če pa zanjo plačuješ več samo zato, da lahko pokažeš, kdo ne sodi zraven, postane vprašanje, ali še kupuješ kakovost – ali že samo statusni simbol.
In zato se iz načina, kako ljudje govorijo o denarju, znamkah, partnerjih, odnosih ali svojih »standardih«, pogosto precej dobro vidi, katero igro igrajo.
Ena je:
»Ima se – može se.«
Druga pa malo manj elegantna:
»Nema se – glumi se.« 😇
-1
@Wolfgang van der Stille
Seveda ti štimajo, smo in še beremo ja, od 4 otrok, ki jih naprtil drugim, do čvrstih jošk, ki jih iščeš po spetu....... 😆 😆 😆
Seveda ti štimajo, smo in še beremo ja, od 4 otrok, ki jih naprtil drugim, do čvrstih jošk, ki jih iščeš po spetu....... 😆 😆 😆
-1
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
17.09.2026 ob 9:46
gradbeniki------92% moških
rudarji------925% moških
naftni delavci------96% moških
ribiči------97% moških
gasilci------97% moških
tovornjakarji------90% moških
inženirji------90% moških
Pa še in še bi lahko naštevali