- 1
- 2
O pijani voznji - impaired driving.
Poleg hitrosti, kontrolirajo tudi alcohol. Akcije imajo v glavnem med prazniki in jih naveliko objavljajo po TV. Mene so ustavili le enkrat, sredi noci. Ko mi je policaj rekel, da preverjajo alcohol, sem se zacela krohotati na ves glas, ker ne pijem alkohola. Policaj je samo rekel, “Thank you, Ma’am” in sva bila opravljena.
Dovoljen alcohol je 0.5, za nove voznike prvi dve leti pa 0.0. O novih in drugih voznikih bom napisala pri vozniskih izpitih.
Kazni se razlikujejo po provincah. Pri nas je tako:
Kazen za prvi prekrsek (impaired driving – pijanost) je $ 1000 plus odvzem vozniske za eno leto. Ce gres v program, ti zmanjsajo za 3 mesece. Dobis tudi criminal record, ker si obsojen na sodiscu.
2. prekrsek: 30 dni aresta in odvzem vozniske za 2-5 let. Ce so te dobili pijanega v zadnjih 10 letih, ti jo vzamejo za 3 leta.
3. prekrsek: 120 dni aresta in najmanj 3 leta odvzema vozniske.
Tele kazni so kar stiff. Vcasih se je slo na mesece odvzema.
Ce se prav spomnim, ddobijo tisti, ki gredo v program zaradi pitja tudi v avto montiran merilec alkohola, ki ga uporabijo, predno lahko vozijo.
Poleg hitrosti, kontrolirajo tudi alcohol. Akcije imajo v glavnem med prazniki in jih naveliko objavljajo po TV. Mene so ustavili le enkrat, sredi noci. Ko mi je policaj rekel, da preverjajo alcohol, sem se zacela krohotati na ves glas, ker ne pijem alkohola. Policaj je samo rekel, “Thank you, Ma’am” in sva bila opravljena.
Dovoljen alcohol je 0.5, za nove voznike prvi dve leti pa 0.0. O novih in drugih voznikih bom napisala pri vozniskih izpitih.
Kazni se razlikujejo po provincah. Pri nas je tako:
Kazen za prvi prekrsek (impaired driving – pijanost) je $ 1000 plus odvzem vozniske za eno leto. Ce gres v program, ti zmanjsajo za 3 mesece. Dobis tudi criminal record, ker si obsojen na sodiscu.
2. prekrsek: 30 dni aresta in odvzem vozniske za 2-5 let. Ce so te dobili pijanega v zadnjih 10 letih, ti jo vzamejo za 3 leta.
3. prekrsek: 120 dni aresta in najmanj 3 leta odvzema vozniske.
Tele kazni so kar stiff. Vcasih se je slo na mesece odvzema.
Ce se prav spomnim, ddobijo tisti, ki gredo v program zaradi pitja tudi v avto montiran merilec alkohola, ki ga uporabijo, predno lahko vozijo.
0
Zanimivo, kot vidim so kazni precej nižje kot pri nas, no je pa res, da smo mi bogata država z nadpovprečnimi dohodki , recimo jst sm za 7km prekoračil hitrost 50kmh in to ob 2h zjutraj in dobil kazen 240€ +3 kazenske pike in pred leti na AC omejitev 80kmh zaradi dala na AC sem prekoračil za 25km in dobil kazen 400€ + 5 kazenskih pik , nobena pritožba ne pomaga še več vsaka pritožba poveča stroške kazni zaradi postopka , je pa res , če si tiho in plačaš v 8 dneh je kazen polovična, kazenske pike seveda ostanejo in jih tudi pri Mercatorju ne obračunajo 🙂
0
Že že samo koliko pijan, 0,5 je meja , koliko za odvzem, pri nas je 1,1 za trajni odvzem , vse kar je vmes so pa visoke kazni in omejitev vožnje od 3 mesece do 1 leta .
0
Pri nas je letna vinjeta 110 eur. Zanimive omejitve hitrosti na AC, pri nas so nekoliko višje, 130km/h.
Si ne predstavljam, kako to gre brez krožišč.
A divjad nič ne zaide na AC, če nimate ograj? No, če je dovolj urbano okolje, verjamem, da ne. Samo pri nas vsake toliko zaide divjad na ac, ker je bila luknja v ograji.
Si ne predstavljam, kako to gre brez krožišč.
A divjad nič ne zaide na AC, če nimate ograj? No, če je dovolj urbano okolje, verjamem, da ne. Samo pri nas vsake toliko zaide divjad na ac, ker je bila luknja v ograji.
0
Kako so pa kaj ceste "zrihtane"? Se mi zdi, da je kar velik podvig vzdrževati tako široke ceste...
Pa še kako je s pločniki? In prehodi za pešce? Avotmobili ustavljajo na prehodih?
Ker nimate krožišč, imate torej veliko semaforjev ali so samo navadna križišča? In pri vas imate tudi tiste viseče semaforje, ne, ali je to samo v ZDA?
Kako se pa dela izpit za avto? Je podobno kot v Slo?
Sem tudi jaz firbec, je kar zanimivo tole.)
Pa še kako je s pločniki? In prehodi za pešce? Avotmobili ustavljajo na prehodih?
Ker nimate krožišč, imate torej veliko semaforjev ali so samo navadna križišča? In pri vas imate tudi tiste viseče semaforje, ne, ali je to samo v ZDA?
Kako se pa dela izpit za avto? Je podobno kot v Slo?
Sem tudi jaz firbec, je kar zanimivo tole.)
0
In potem vse tiho je bilo, tale fidlerca je k moja hči k se zmenva za skyp, mal debatira pa zgine in po 10 min. spet mal debate pa spet mrkne in jo ni in ni , jst pa na te stran kompa k glupi August govorim, kličem aloooo ampak odziva ni potem se javi, ja vmes je na hitro še prat dala pa iz prejšnega stroja obesla , pa stuširat se je tud na hitr šla , tale fidlerca pa isto na vsakih 30 minut nekaj napiše 🙁
0
Avtor: bb
počakaj, zdaj piše odgovore.aaaaaaaaaaaaa saj jo nisem prosil za prepis Kanadske ustave 🙁
0
VN, racunalnik mi je zmrznil. Sem ga morala na silo ugasniti, da je prisel nazaj v zivljenje.
Za odvzem se mi zdi, da je meja 0.8.
Divjad zaide na avtoceste in vsake toliko vidis povozene zivali.
Ceste so v dobrem stanju in jih redno obnavljajo, a sem videla v enih drugih provincah na podezelju slabse ceste. Kljub temu smo imeli v mestu na sosednji cesti eno luknjo vec kot eno leto, preden so jo poflikali.
Pred par leti so razsirili dvopasovno cesto v avtocoesto dolzine kakih 60 km v letu in pol. Po eni strani je gradnja lazja, ker je teren rahlo valovit, za vas bi bila cista ravnina, po drugi strani je pa treba debelo podlogo zaradi zmrzali in tajanja.
Zimsko vzdrzevanje na podezelju je boljse kot v velemestih. So velika mesta, kamor v stanovanjska naselja nikdar ne pride snezni plug ali sander (ki jih posipa), zato se do pomladi lahko nabere vec cm debela plast steptanega snega in ledu. Pluzijo le glavne ceste, in ceste z avtobusnimi progami. Druga mesta spluzijo vse 1x ali 2x na leto. Na podezelju obcine najveckrat najamejo posameznike, ki imajo svoje pluge, da vzdrzujejo ceste na pogodbo.
V vseh letih sem videla le en viseci semafor, pa se tistega ni vec.
Plocniki so vedno betonski, nikdar iz asfalta, zato so zelo trdi za hojo. V stanovanjskih naseljih so ponekod plocniki le na eni strani ceste.
Avto mora vedno ustaviti na prehodu za pesce. V starih casih so se tega dosledno drzali, danes pa radi malo pogresijo. Na nekaterih prehodih za pesce je rumena luc, ki utripa, ko jo pesec prizge in takrat moras voziti 30 km/h, tudi ce ni pesca na cesti.
Semaforjev je veliko, a v stanovanjskih naseljih jih ni. (Stanovanjsko naselje je naselje s par tisoc ljudmi, kjer se vrstijo hisa za hiso. Blokov je na nasem koncu bolj malo, a jih v zadnjih letih zaradi visokih cen his gradijo precej vec.)
Ena ulica je glavna, druga stranska. Znak je le na stranski ulizi in moras biti pozoren na to.
Da ne bo ta post predolg, bom odprla se enega o demerit points ( Pike?). Jutri pa o vozniskih izpitih.
Druga posebnost so pa 4 way stop. Sorodniki na obisku so bili cisto sokirani, ko so videli to cudo. V kriziscu imas za vse 4 ceste Stop znak. Vsak avto se mora ustaviti. Prednost ima tisti, ki prvi pride, nato drugi, tretji. Zato moras biti pozoren na to, kdo je bil tam pred tabo. Funkcionira kot vrsta v trgovini. Ce je v kriziscu vec avtomobilov, se morajo en drugega cakati, da se vsi zvrstijo. V teh kriziscih prednost desnega ne velja.
O
Za odvzem se mi zdi, da je meja 0.8.
Divjad zaide na avtoceste in vsake toliko vidis povozene zivali.
Ceste so v dobrem stanju in jih redno obnavljajo, a sem videla v enih drugih provincah na podezelju slabse ceste. Kljub temu smo imeli v mestu na sosednji cesti eno luknjo vec kot eno leto, preden so jo poflikali.
Pred par leti so razsirili dvopasovno cesto v avtocoesto dolzine kakih 60 km v letu in pol. Po eni strani je gradnja lazja, ker je teren rahlo valovit, za vas bi bila cista ravnina, po drugi strani je pa treba debelo podlogo zaradi zmrzali in tajanja.
Zimsko vzdrzevanje na podezelju je boljse kot v velemestih. So velika mesta, kamor v stanovanjska naselja nikdar ne pride snezni plug ali sander (ki jih posipa), zato se do pomladi lahko nabere vec cm debela plast steptanega snega in ledu. Pluzijo le glavne ceste, in ceste z avtobusnimi progami. Druga mesta spluzijo vse 1x ali 2x na leto. Na podezelju obcine najveckrat najamejo posameznike, ki imajo svoje pluge, da vzdrzujejo ceste na pogodbo.
V vseh letih sem videla le en viseci semafor, pa se tistega ni vec.
Plocniki so vedno betonski, nikdar iz asfalta, zato so zelo trdi za hojo. V stanovanjskih naseljih so ponekod plocniki le na eni strani ceste.
Avto mora vedno ustaviti na prehodu za pesce. V starih casih so se tega dosledno drzali, danes pa radi malo pogresijo. Na nekaterih prehodih za pesce je rumena luc, ki utripa, ko jo pesec prizge in takrat moras voziti 30 km/h, tudi ce ni pesca na cesti.
Semaforjev je veliko, a v stanovanjskih naseljih jih ni. (Stanovanjsko naselje je naselje s par tisoc ljudmi, kjer se vrstijo hisa za hiso. Blokov je na nasem koncu bolj malo, a jih v zadnjih letih zaradi visokih cen his gradijo precej vec.)
Ena ulica je glavna, druga stranska. Znak je le na stranski ulizi in moras biti pozoren na to.
Da ne bo ta post predolg, bom odprla se enega o demerit points ( Pike?). Jutri pa o vozniskih izpitih.
Druga posebnost so pa 4 way stop. Sorodniki na obisku so bili cisto sokirani, ko so videli to cudo. V kriziscu imas za vse 4 ceste Stop znak. Vsak avto se mora ustaviti. Prednost ima tisti, ki prvi pride, nato drugi, tretji. Zato moras biti pozoren na to, kdo je bil tam pred tabo. Funkcionira kot vrsta v trgovini. Ce je v kriziscu vec avtomobilov, se morajo en drugega cakati, da se vsi zvrstijo. V teh kriziscih prednost desnega ne velja.
O
0
v križišču imajo vse ceste STOP znak ??? ne me sezuvat noooo , mislim čisto nelogično !!
0
V Slo., kadar je sneg na parkirišču pred blokom, ljudje na parkirni prostor dajejo gajbice. Najprej odkidajo svoj avto, ga umaknejo in na ta prazen parkirni prostor dajo gajbico in si na tak način prisvojijo očiščeni parkirni prostor. Po zakonu je to sicer kaznivo, ampak se je kar razpaslo.
0
Seveda je nelogicno, pa se veliko casa ti vzame, da gres skozi. Niso vsa krizisca taka, jih je pa kar dosti.
Krepka kazen je tudi, ce se ne ustavis pri solskem avtobusu. Na vseh cestah, razen na avtocestah se solski avtobusi ustavijo, da poberejo ali odlozijo otroke pri farmah. Ko se ustavijo, sprozijo ven Stop rocico in rdece luci utripajo. Kdor je takrat na cesti, za avtobusom ali v nasprotni smeri, se mora ustaviti in pocakati, da ni vec rdecih luci in Stop znaka. Ce tega ne storis, dobis 6 demerit poits, kar je veliko.
Tu imas sistem demerit points za dve provinci. V bistvu je precej podobno.
http://www.xcopper.com/ab/TrafficTickets/demerit_points.php Alberta Demerit points
https://www.ontario.ca/driving-and-roads/understanding-demerit-points Demerit points Ontario
Kot vidis, so tocke odvisne od tega, ce si nov voznik ali voznik s polno licenco. O razliki bom napisala jutri, ko napisem vec o vozniskih izpitih. Upam, da teme nas Hrastek ne bo bral, ker se mu bo milo stozilo, ko bi videl, da bi lahko sedel za volan zanaslednji mesec za rojstni dan.
0
Pri nas bus, da smernik in ima prednost, ko se od postaje vključuje nazaj na cesto. Ko na postaji odlaga potnike, se ti normalno pelješ naprej.
0
To je pa zabavno z gajbicami. Tega tu ni. Bloki imajo svoja parkirisca zunaj ali v kleti. Vsako stanovanje ima s stevilko oznaceno svoje parkirno mesto in se sme parkirati le tam, na nobenem drugem mestu. Za obiske je pa na voljo nekaj malega parkirnih mest. Obiski lahko parkirajo tudi na mestu dolocenem za stanovanje, ki ga obiscejo, sicer pa na cesti. Ker so kazni, ker jih odpeljejo in ker ce se to pojavlja,lahko najemnika odslovijo, se vsi drzijo reda.
Stolpnice v centrih mesta imajo parkiranje v kleti po enakem sistemu.
Stolpnice v centrih mesta imajo parkiranje v kleti po enakem sistemu.
0
Če dobro razumem si pri 15 pikah mesec dni ob izpit in po tej kazni se pike brišejo, pri nas ti izpit pri 18 pikah odvzamejo za stalno pa še dodatno ti lahko prepovedo da leto dni ne smeš delat novega .
0
Tale s križiščem pa je lovska. Kdor prvi pride prvi pelje? In če je drugi prišel levo ali nasproti prvemu ,pelje ta? Kako pa se zmenijo?
No, v tem primeru, kakšne možnosti imajo državljani, da vplivajo na spremembe? Se obrnejo na svojega congress memberja, pošljejo mail na ministrstvo za promet, referendum?
No, v tem primeru, kakšne možnosti imajo državljani, da vplivajo na spremembe? Se obrnejo na svojega congress memberja, pošljejo mail na ministrstvo za promet, referendum?
0
Avtor: spomenka
Tale s križiščem pa je lovska. Kdor prvi pride prvi pelje? In če je drugi prišel levo ali nasproti prvemu ,pelje ta? Kako pa se zmenijo? No, v tem primeru, kakšne možnosti imajo državljani, da vplivajo na spremembe? Se obrnejo na svojega congress memberja, pošljejo mail na ministrstvo za promet, referendum?
To je sistem, kdor prej pride prej gre in nima s desnim pravilom nič skupnega , tisti ki prvi odpelje gre lahko levo, desno ali naravnost ostali čakajo kam bo odpeljal .
0
Veliko ljudi nima javnega prometa v blizini, zato to zakoni upostevajo in so bolj milostni. Na splosno je tu manj kontrole kot pri vas, vse je precej bolj sprosceno.
Vcasih si na kaksnem osamljenem kriziscu brez znakov mahas z drugim voznikom, naj gre naprej. Vecina da drugim prednost. In tako si mahas v nedogled, dokler se eden ne ojunaci.
Zadnja leta opazam pri mladih voznikih, da postajajo bolj predrzni. Se ne tako dolgo nazaj so vsi ljudje vozili, kot bi bili nna pomirjevalih. No, se vedno se vcasih zataknes za kaksnim starejsim voznikom, ki na regionalni cesti vozi 70km/h. z eno roko na oknu in si oglaeduje pokrajino. Za takimi se nabere cela kolona, a jih nic ne gane. Vozniki na splosno ne prehitevajo tako kot v Sloveniji, ampak pocasi lezejo naprej.
Se to, ce je delo na cesti, je kazen za prehitro voznjo podvojena. Omejitev je obicajno 50km/hNa dvopasovnicah so ob delu na cesti signalerji, s stop znakom, ki spuscajo naprej vozila po enem pasu. Tudi ce flikajo eno mini luknjico nekje bogu za hrbtom, imajo signalerje.
Oh, kazen je tudi, ce te zalotijo cell phone med voznjo, ali ce jes, se ceses, beres knjigo... Temu se rece distracted driving in so kar lepe kazni.
Vcasih si na kaksnem osamljenem kriziscu brez znakov mahas z drugim voznikom, naj gre naprej. Vecina da drugim prednost. In tako si mahas v nedogled, dokler se eden ne ojunaci.
Zadnja leta opazam pri mladih voznikih, da postajajo bolj predrzni. Se ne tako dolgo nazaj so vsi ljudje vozili, kot bi bili nna pomirjevalih. No, se vedno se vcasih zataknes za kaksnim starejsim voznikom, ki na regionalni cesti vozi 70km/h. z eno roko na oknu in si oglaeduje pokrajino. Za takimi se nabere cela kolona, a jih nic ne gane. Vozniki na splosno ne prehitevajo tako kot v Sloveniji, ampak pocasi lezejo naprej.
Se to, ce je delo na cesti, je kazen za prehitro voznjo podvojena. Omejitev je obicajno 50km/hNa dvopasovnicah so ob delu na cesti signalerji, s stop znakom, ki spuscajo naprej vozila po enem pasu. Tudi ce flikajo eno mini luknjico nekje bogu za hrbtom, imajo signalerje.
Oh, kazen je tudi, ce te zalotijo cell phone med voznjo, ali ce jes, se ceses, beres knjigo... Temu se rece distracted driving in so kar lepe kazni.
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/vednonesramen/ vednonesramen
Avtor: spomenka
Tale s križiščem pa je lovska. Kdor prvi pride prvi pelje? In če je drugi prišel levo ali nasproti prvemu ,pelje ta? Kako pa se zmenijo?
No, v tem primeru, kakšne možnosti imajo državljani, da vplivajo na spremembe? Se obrnejo na svojega congress memberja, pošljejo mail na ministrstvo za promet, referendum?
0
Pri nas, sploh zjutraj, ko ljudje gredo v službo, so vsi živčni, prehitevajo, kršijo omejitve.
Tudi mi poznamo kazni, če imaš mobilca na ušesih. Včasih imajo policisti akcijo, kjer to še posebej preverjajo, če kdo telefonira.
Tudi mi poznamo kazni, če imaš mobilca na ušesih. Včasih imajo policisti akcijo, kjer to še posebej preverjajo, če kdo telefonira.
0
To so verjetno tudi zivcni, a ne prehitevajo in ne krsijo omejitev, ker so navajeni reda. Zato se pa v sluzbo lahko vozis tudi vec kot eno uro. Ali pa gres na avtobus ali na podzemeljsko. Tu je ena od prednosti podezelja. Na TV vsako jutro na porocilih na 15 minut kazejo tekoce stanje na cestah, ki ga snemajo iz helikopterjev in opozarjajo, kje so zastoji, da se jim lahko ognes.
0
Tu si čuden, če se voziš z javnim prometom. Sploh recimo, da bi se z avtobusom pripeljal v mesto. Smo navajeni na avto. Tudi prevoz po LJ z mestnim avtobusom je nekako drugorazreden. Na trolah so večinoma študentje, šolarji in upokojenci, delavci so v izraziti manjšini. Ampak je logično, trole, busi, vlaki terjajo več časa in ponekod so slabe povezave s podeželjem.
0
Tu so avtobusi tudi drugorazredni prevoz za upokojence in studente. Podzemeljska zeleznica je pa polno zasedena z ljudmi, ki delajo v centru mesta, ker je veliko cenejsa kot parkiranje v mestu, ki te lahko stane precej stotakov vsak mesec, ki ti jih noben delodajalec ne placa.
0
Praviš, da si šla iz milijonskega v manjše mesto, ki pa ima tudi podzemno? Koliko prebivalcev pa ima?
0
Podzemno lahko pri nas samo sanjamo. Kako daleč se pri vas vozijo v službo z avtom? Pri nas praktično najdeš voznike iz cele Slo., ki se vozijo v službo v LJ (nekateri tudi skoraj 2 uri v eno smer) Če je ac ni problem dnevno, če pa nimaš blizu navezave na ac, se pa ne moreš tega it.
0
Podzemne so samo v velemestih. Majhni kraji obicajno nimajo javnega prometa, ne znotraj naselja, ne medkrajevnega. Zdaj sem v takem kraju. V velemesto bi sla nazaj samo se v prisilnem jopicu. Tam so vsi stisnjeni, hisa pri hisi, parcele majhne, razdalje med hisami s do 4 metre (2,1 m je zakonski minimum), zato so skoraj kot vrstne hise. Na dezeli imam parcelo za celo mestno ulico, v sluzbi sem v 15 minutah namesto v eni uri, najblizja soseda je 30 m stran in blazen mir. Nobenega hrupa od prometa, nobenih resilcev na 10 minut, nobenih letal nad glavo... So pa zato drugi problemi. In zivljenje na podezelju je drazje kot v mestu. A raje placam vec, kot da sem v tisti gneci.
Tudi tu se eni vozijo do 2 uri v eno smer. Vendar jim v sluzbi nihce ne krije stroskov prevoza.
Tudi tu se eni vozijo do 2 uri v eno smer. Vendar jim v sluzbi nihce ne krije stroskov prevoza.
0
Je pa zato verjetno manj zabave in družabnega življenja?
Zakaj je na podeželju dražje? Pri nas tega ni, razen da imaš več stroškov z avtom, če hočeš kam priti. Parcele so veliko cenejše.
Zakaj je na podeželju dražje? Pri nas tega ni, razen da imaš več stroškov z avtom, če hočeš kam priti. Parcele so veliko cenejše.
0
Konkretno tu, kjer sem, je davek na nepremicnine precej visji pri enaki vrednosti hise kot v velemestu prej . Voda je nekajkrat drazja kot v mestu, Internet je drazji, vsi servisi so drazji zaradi obracunane poti ali pa enostavno toliko vec racunajo. Na nasem koncu je kar nekaj milionarjev, ki se radi skrivajo na podezelju, dohodki ze pol ljudi so precej nadpovprecni in verjetno se temu prilagajajo s cenami. Npr. za eno instalacijo sem placala $ 400 dolarjev vec kot za isto stvar nekaj mesecev prej v mestu. Vzdrzevanje vrta je drazje. Tu potrebujes traktorsko kosilnico poleg navadne in weed eaterja, v mestu traktorske ne potrebujes.
Ogrevanje je edino enako kot v mestu in elektrika. Tu ni tega, da bi se podezelani ogrevali na drva. Prakticno vsi imamo pod zemljo napeljan plin do his za ogrevanje in za bojlerje. In zaradi redke poseljenosti vse to zelo veliko stane. Tako imas recimo na povrsini 50 x 50 km mogoce 3000 ljudi, in seveda, de se teh nekaj ljudi oskrbuje enako kot tiste v mestih, je zelo velik strosek. Predstavljaj si celo Primorsko z 10 000 ljudmi, raztresenimi enakomerno po tako povrsini. Vas z 20 hisami ima prav tako siroke ceste kot mesto z milijonom ljudi. Pluzenje cest za teh nekaj ljudi je prav tako drago, kot tudi poletno kosenje trave vzdolz cest in obnavljanje. Vse to stane, kar moramo seveda placati.
In seveda, voznja v sluzbo, vsak nakup v trgovini, vsak obisk knjiznice, banke, ali cesarkoli stane nekajkrat vec kot v mestu zaradi razdalj.
Ogrevanje je edino enako kot v mestu in elektrika. Tu ni tega, da bi se podezelani ogrevali na drva. Prakticno vsi imamo pod zemljo napeljan plin do his za ogrevanje in za bojlerje. In zaradi redke poseljenosti vse to zelo veliko stane. Tako imas recimo na povrsini 50 x 50 km mogoce 3000 ljudi, in seveda, de se teh nekaj ljudi oskrbuje enako kot tiste v mestih, je zelo velik strosek. Predstavljaj si celo Primorsko z 10 000 ljudmi, raztresenimi enakomerno po tako povrsini. Vas z 20 hisami ima prav tako siroke ceste kot mesto z milijonom ljudi. Pluzenje cest za teh nekaj ljudi je prav tako drago, kot tudi poletno kosenje trave vzdolz cest in obnavljanje. Vse to stane, kar moramo seveda placati.
In seveda, voznja v sluzbo, vsak nakup v trgovini, vsak obisk knjiznice, banke, ali cesarkoli stane nekajkrat vec kot v mestu zaradi razdalj.
0
In seveda, na podezelju ima vsako gospodinjstvo vec vozil kot v mestu, kar je prav tako treba vzdrzevati. Edino pri zavarovalnini za avto malo prisparam zaradi lokacije. Te zavarovalnine se obracunavajo glede na tvojo zgodovino kot voznik, na lokacijo bivanja, ce imas avto za v sluzbo in kako dalec se vozis dnevno in seveda od vrednosti vozila.
0
Ja, po svoje je razumljivo.
Pri nas razpršeno gradnjo omejujejo. Ne moreš več tako samovoljno graditi kot včasih. Mnoga vaška naselja imajo svojo kanalizacijo in niso navezana na čistilno napravo, ker te ni. Bo pa treba zaradi tega zdaj na podeželju oz. tisti, ki ni priklopljen, moral imeti svojo biološko greznico, čistilno napravo, namesto zdajšnjih greznic. Na podeželju imajo gospodinjstva navadno svojo vodo napeljano, svoje odtočne kanale za odplake. Govorim za razpršeno gradnjo na podeželju, pa za vasice..., medtem ko imajo majhni kraji na podeželjo vso infrastrukturo.
Kurilno olje je kar drago, zato so nekateri prešli nazaj na drva.
Pri nas razpršeno gradnjo omejujejo. Ne moreš več tako samovoljno graditi kot včasih. Mnoga vaška naselja imajo svojo kanalizacijo in niso navezana na čistilno napravo, ker te ni. Bo pa treba zaradi tega zdaj na podeželju oz. tisti, ki ni priklopljen, moral imeti svojo biološko greznico, čistilno napravo, namesto zdajšnjih greznic. Na podeželju imajo gospodinjstva navadno svojo vodo napeljano, svoje odtočne kanale za odplake. Govorim za razpršeno gradnjo na podeželju, pa za vasice..., medtem ko imajo majhni kraji na podeželjo vso infrastrukturo.
Kurilno olje je kar drago, zato so nekateri prešli nazaj na drva.
0
Tu nicesar ne omejujejo, le v mestih ti povedo barvo fasade in koliko najmanj mora biti vredna hisa v dolocenem naselju, a to so dolocila, ki jih da zasebnik, developer, kiprodaja parcele, ne drzava. Hise so tu v povprecju 1 na 4-6 km2, vmes pa na kaksnih 40 km kraj s 1000- 2000 ljudmi in sem in tja kaksna vas s 100 ljudmi. Samo vas ni kot slovenska vas, ker v njej ni njiv, kur, prasicev, ampak je namenjena le bivanju.
A ves, kaksni so stroski ogrevanja s kurilnim oljem ali drvmi? In ali ves kaj vec o teh novih greznicah?
A ves, kaksni so stroski ogrevanja s kurilnim oljem ali drvmi? In ali ves kaj vec o teh novih greznicah?
0
Meni se tu zdi da se vsi na avtocestah furajo fullll pocasi pa itak je vse xxxllll size izgleda udobno na avtocesti pri nas v Sloveniji vsi drvijo pa norijo na cestah tu je vse bolj relaxed in umirjeno. Tudi njihov izpit za avto je baje veliko lazje narediti kot nasega, eno punco tle poznam sem se enkrat z njo peljala v avtu je komaj vozila vsa prestrasena hehe ne vem kdo ji je dal izpit.
0
Avtor: fiddlesticks
Zimsko vzdrzevanje na podezelju je boljse kot v velemestih. So velika mesta, kamor v stanovanjska naselja nikdar ne pride snezni plug ali sander (ki jih posipa), zato se do pomladi lahko nabere vec cm debela plast steptanega snega in ledu. Pluzijo le glavne ceste, in ceste z avtobusnimi progami. Druga mesta spluzijo vse 1x ali 2x na leto. Na podezelju obcine najveckrat najamejo posameznike, ki imajo svoje pluge, da vzdrzujejo ceste na pogodbo.
Potem se vozite kar po snegu? o.O Kako dobre gume pa potem morate imeti? Pri nas, mislim, da je meja 3mm. Imate potem vedno verige gor?
Avtor: fiddlesticks
Ogrevanje je edino enako kot v mestu in elektrika. Tu ni tega, da bi se podezelani ogrevali na drva. Prakticno vsi imamo pod zemljo napeljan plin do his za ogrevanje in za bojlerje. In zaradi redke poseljenosti vse to zelo veliko stane.
Zakaj pa ni ogrevanja na drva? Se vam tako zdi lažje, cenejše, je prepovedano?
0
Avtor: fiddlesticks
Tu nicesar ne omejujejo, le v mestih ti povedo barvo fasade in koliko najmanj mora biti vredna hisa v dolocenem naselju, a to so dolocila, ki jih da zasebnik, developer, kiprodaja parcele, ne drzava. Hise so tu v povprecju 1 na 4-6 km2, vmes pa na kaksnih 40 km kraj s 1000- 2000 ljudmi in sem in tja kaksna vas s 100 ljudmi. Samo vas ni kot slovenska vas, ker v njej ni njiv, kur, prasicev, ampak je namenjena le bivanju.Potem niste ravno kmetje?:P
Ne, resno, pri vas sploh so takšni tipični "slovenski kmetje": par kokoši, krav (ovc), kakšen pujs...?
Avtor: fiddlesticks
A ves, kaksni so stroski ogrevanja s kurilnim oljem ali drvmi? In ali ves kaj vec o teh novih greznicah?
Ni ravno odgovor na tvoje vprašanje, ampak ti povem mojo izkušnjo.
V stanovanju velikem cca. 50 kv. m z ne-ravno-dobro izolacijo smo kurili na olje, pelete in elektriko (električna peč). Vse centralno. Razlike v ceni ni, je pa seveda v komoditeti.
Predvidevam, da če je stanovanje večje oz. kar hiša z 150+ kv. m, da so potem razlike v ceni pri teh treh "kurivih" večje.
0
Cisterna kurilnega olja za 1000 l je tam okoli 900 eur. Koliko kdo porabi je seveda odvisno od večih dejavnikov, tako da eni dajo jurja, 1500, 1700 čisto odvisno. Potem pa ljudje še kombinirajo različne načine med seboj, npr. malo olja, malo drv, zalogovnik, peč na pelete, ogrevanje vode s pomočjo sončnih kolektorjev, zadnja leta so moderni tudi taki zaprti kamini oz. peči .... V blokih lahko ogrevanje na plin, elektriko...
Cena kubika suhih bukovih drv je cca. 50, 55 eur., v trgovinah tudi malo dražje. Poraba spet zavisi od ogrevane površine, koliko se kuri, izolacije... Za hišo na klasično centralno peč ljudje kupijo recimo 20m3. Saj pravim, kakor kdo. Obvezen je tudi dimnikarski pregled na leto, ki stane slabih 30 eur.
Greznice - do konca l. 2017 morajo vsi lastniki hiš, kjer ni javne kanalizacije, urediti male komunalne čistilne naprave. Ena recimo za 4-člansko družino stane od cca. 2000 dalje. imaš pa več vrst, navadno, biološko, rastlinsko čistilno napravo. Nekatere naprave so take, da imaš notri bakterije, ki razgrajajo. Se pa folk malo izogiba teh vrst naprav, ker te bakterije brž crknejo, če spustiš kakšno strupeno čistilo po odtoku. Moraš biti pozoren pri uporabi čistil, in ta morajo biti čim bolj ekološka, da bakterije ne crknejo. Če ti bakterije odmrejo, jih greš s kozarčkom iskat na bližnjo javno čistilno napravo in potem doma samo vliješ noter. Se pa na ta problem čist. naprav na podeželju še niso prav množično lotili, kakor opažam.
Nekaj osnovnih principov čist. naprav najdeš https://www.google.si/search?q=mala+komunalna+%C4%8Distilna+naprava&hl=sl&rlz=1T4GGNI_slSI513SI513&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=K2jCVL-YL4G0UvzTgxA&ved=0CF8QsAQ&biw=1366&bih=601 tukaj
0
Promet, uf, pri vas je cela študija okrog vozniškega. Tu opraviš zdravniškega, uposabljanje iz prve pomoči in teorijo, da sploh lahko greš vozit. Navadno ti starši na kakem parkirišču ali na kaki odročni cesti pokažejo osnove, da nisi čisto zelen, ko se srečaš z inštruktorjem. Potem imaš še enkrat glavne teste iz predpisov, pa neko vmesno vožnjo, kjer te ocenijo, ali si pripravljen na glavno vožnjo. V LJ imajo kandidati v povprečju več ur, kot v ostalih krajih (npr, tudi 50 ur, drugod recimo okoli 32, najmanj se mi zdi, da jih moraš imeti vsaj 25, minimum) V Lj te pride dražje, ker je bolj prometno in rabiš malo več časa, da to osvojiš. Zdaj so v nekaterih krajih avtošole ukinili, ker ni smiselno, da se kandidati učijo voziti, kjer ni semaforjev, toliko prometa... Pa še ena afera je bila, ko so ugotovili goljufanje, ko so nekateri izpit kar kupili, ali pa so teste reševali kar tako spotoma v avtu.... Cene izpita pa ne vem. Pišem na hitro.
0
Ne, nismo kmetje. Imamo zelo veliko parcelo, pokoseno travo, zelenjavni vrticek in okrasno drevje, grmovje in cvetje. In enega razvajenega macka. To je vse.
Vas je tu isto kot miniaturno mesto - same stanovanjske hise. Nobenih kur, zajcev, nobenega pujsa, nobenih krav. Samo ulice in hise na velikih parcelah s pokoseno travo. Pujsa sploh ne smes imeti, ce nisi kmet. Samo kaksen domac macek in scrkljan pes. V mestih se zadnje case nekateri trudijo, da bi jim mesto dovolilo imeti kaksno kokos in so menda uvedli poskusno za 1 leto, da imas lahko 1 ali 2 kokosi. Ce bodo po poskusnem obdobju dovolili, se naprej, se pa se ne ve. Mene to ne zanima, ker kupim jajca na bliznji kmetiji. ($ 2,50 za ducat - V trgovini bi bila taka domaca jajca $5.00 za ducat ali vec).
Takih majhnih kmetij kot so v Sloveniji, kjer pridelujejo v glavnem za domaco uporabo, tu ne poznamo. Kmetija meri 64 hektarjev, vendar ima vsak kmet najmanj 3 do 4 (180 do 240 ha) take kmetije, so pa taki s po 10 kmetijami.(640 ha)..Kmetje imajo po 50, 100 in vec krav. Te krave nimajo hlevov in so tudi pozimi zunaj na pasniku. Teleta kotijo se ko je zima. Verjetno, ker so kmetje trmasti in nocejo opustiti starih navad, v hleve jim je pa skoda vlagati denar.
Kjer imajo sadovnjake, imajo veliko manj zemlje - le nekaj ha, a tako pocasi izumirajo, ker je kmetov vedno manj, tisti, ki pa so, pa imajo vedno vec zemlje.
Ogrevanja na drva ni zato, ker se hise ogrevajo na plin, ki ga je v drzavi ogromno. Plin je napelljan povsod, do vsake hise in je tudi poceni kurivo. Vsaka hisa ima v kleti pec. Peci imajo razlicne stopnje izgorevanja. Nasa ima 95%, kar pomeni, da sploh ne potrebuje dimnika. Od peci gre zrak skozi filter po ducts - kovinskih 4-oglatih ceveh do vseh prostorov, kjer so v tleh resetke (registers ) in piha topel zrak. Temperatura se uravnav a s termostatom. Vse kar je dela pri tem sistemu, je zamenjati filter ( $ 8 - 25.00) vsak mesec in narociti ciscenje peci 1x na leto (cena okoli $ 150.00), a ni obvezno. . Saj se najdejo ljudje, ki dodatno kurijo drva, a so redki in to delajo bolj zaradi vzdusja v dnevni sobi. Ciscenje dimnikov tu ni obvezno. Mora pa vsaka hisa imeti fire alarm na stropu v vsakem nadstropju.
Hvala za odgovore. Mogoce kdo ve, koliko stanejo vase nove cistilne naprave?
Vas je tu isto kot miniaturno mesto - same stanovanjske hise. Nobenih kur, zajcev, nobenega pujsa, nobenih krav. Samo ulice in hise na velikih parcelah s pokoseno travo. Pujsa sploh ne smes imeti, ce nisi kmet. Samo kaksen domac macek in scrkljan pes. V mestih se zadnje case nekateri trudijo, da bi jim mesto dovolilo imeti kaksno kokos in so menda uvedli poskusno za 1 leto, da imas lahko 1 ali 2 kokosi. Ce bodo po poskusnem obdobju dovolili, se naprej, se pa se ne ve. Mene to ne zanima, ker kupim jajca na bliznji kmetiji. ($ 2,50 za ducat - V trgovini bi bila taka domaca jajca $5.00 za ducat ali vec).
Takih majhnih kmetij kot so v Sloveniji, kjer pridelujejo v glavnem za domaco uporabo, tu ne poznamo. Kmetija meri 64 hektarjev, vendar ima vsak kmet najmanj 3 do 4 (180 do 240 ha) take kmetije, so pa taki s po 10 kmetijami.(640 ha)..Kmetje imajo po 50, 100 in vec krav. Te krave nimajo hlevov in so tudi pozimi zunaj na pasniku. Teleta kotijo se ko je zima. Verjetno, ker so kmetje trmasti in nocejo opustiti starih navad, v hleve jim je pa skoda vlagati denar.
Kjer imajo sadovnjake, imajo veliko manj zemlje - le nekaj ha, a tako pocasi izumirajo, ker je kmetov vedno manj, tisti, ki pa so, pa imajo vedno vec zemlje.
Ogrevanja na drva ni zato, ker se hise ogrevajo na plin, ki ga je v drzavi ogromno. Plin je napelljan povsod, do vsake hise in je tudi poceni kurivo. Vsaka hisa ima v kleti pec. Peci imajo razlicne stopnje izgorevanja. Nasa ima 95%, kar pomeni, da sploh ne potrebuje dimnika. Od peci gre zrak skozi filter po ducts - kovinskih 4-oglatih ceveh do vseh prostorov, kjer so v tleh resetke (registers ) in piha topel zrak. Temperatura se uravnav a s termostatom. Vse kar je dela pri tem sistemu, je zamenjati filter ( $ 8 - 25.00) vsak mesec in narociti ciscenje peci 1x na leto (cena okoli $ 150.00), a ni obvezno. . Saj se najdejo ljudje, ki dodatno kurijo drva, a so redki in to delajo bolj zaradi vzdusja v dnevni sobi. Ciscenje dimnikov tu ni obvezno. Mora pa vsaka hisa imeti fire alarm na stropu v vsakem nadstropju.
Hvala za odgovore. Mogoce kdo ve, koliko stanejo vase nove cistilne naprave?
0
cca 2000 eur dalje (najbrž je to cena brez vgradnje), zavisi od tega, katere vrste je, kakšna kapaciteta...
0
bb, hvala za podatek o ceni.
Voznisko je cisto enostavnno, verjetno sem le jaz prevec zakomplicirala. Ni potrebnega zdravniskega pregleda, prve pomoci. Izpit iz teorije ti vzame 5 - 10 minut. Izpiti so super lahki. Tudi na cesti sploh ni zahtevno.
Voznisko je cisto enostavnno, verjetno sem le jaz prevec zakomplicirala. Ni potrebnega zdravniskega pregleda, prve pomoci. Izpit iz teorije ti vzame 5 - 10 minut. Izpiti so super lahki. Tudi na cesti sploh ni zahtevno.
0
- 1
- 2
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 40 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
22.01.2015 ob 18:51
Bistven so 3 stvari. Prvic, ker je javni promet pomankljiv, ali ga skoraj ni, je prometni system poenostavljen. Drugic, ljudje se neprimerno bolj drzijo prometnih predpisov. Tretjic, vsaka province in delno mesta imajo svoje zakone in bylaws, vendar so si zelo podobni.
Ceste so siroke. Minimalna sirina ceste kjerkoli, tudi v ulicah z 10 hisami, je 2 zelo udobno siroka vozna pasova plus ozji pas na vsaki strani za parkiranje. Avtoceste imajo prav tako sirse vozne pasove, izvozni pasovi so pa tako siroki, da bi lahko hkrati po njih vozili 2 ali 3 avtomobili. Na sredi je ponavadi median – travnat pas, sirok od 10 m naprej. Vem za eno avtocesto, ki ima staro, opusceno pokopalisce na median. Sorodniki iz Evrope so se zelo cudili, ko so videli, da lahko parkiram na odstavneem pasu na avtocesti. Avtoceste niso ograjene s chainlink fence (zicnato ograjo?), niti nimajo nizke kovinske ograje, tako da je prehod prost.
Ne poznamo vinjet. Avtoceste so zastonj. Kolikor vem, je edina placljiva (toll) avtocesta tsta, ki pelje od Toronta proti Ottawi.
Krozisca so nam tuja. Jaz vem za eno samo v enem milijonskem mestu. Drugje jih ni.
Avtoceste speed limit – najvisja hitrost 110 km podnevi, 100 km ponoci. Zdaj obljubljajo, dab o slo mogoce na 120.
Regionalne ceste 100 km/h
Country roads 80 km/h. Country road je prav tako siroka dobrih 10 m, in da je posuta z drobnim peskom. Te ceste vodijo po dezeli mimo posameznih kmetij.
Mesto 50 km/h
Solske zone in zone otroskih igrisc so 30 km/h. Solske zone veljajo na solske dneve od do dolocene ure, zone otroskih igrisc (playground zone) pa do 1 uro po soncnem zahodu. Zato priporocam, da ob soncnem zahodu pogledas na uro. Playground zone je ponavadi le kaksen monkey bars (plezala) ob cesti.
Avtoceste skozi mesta, kot recimo ljubljanska obvoznica imajo razlicne hitrosti, ki jih doloca vsako mesto zase. Vecina jih je 90 km/h. Na eni blizu mene so znizali hitrost na 70km/h, da kane vec denarja v obcinsko blagajno.
V mestih se hitrost kontrolira s foto camero v kriziscih. Te tudi snemajo, ce si prevozil rdeco luc. Zgleda, da so dokaj fer, ker mi je znanec rekel, da ko je dobil racun, je dobil cez nekaj dni preklic in opravicilo, ces da so se zmotili. Jaz sem bolj tezkih podplatov, zato sem nabrala za blizu $1000 , ko me je koncno izucilo. Zdaj se izzivljam le tam, kjer vem, da ne bo policije, losov, jelenjadi, volkov in cayotes.
Jaz sem placala 300 za 35 km cez mejo. V milijonskem mestu, kjer sem prej zivela, bi me stalo 1/3 manj. za 10 -15 km cez je bilo vsakic okoli 90. Karto (speeding ticket) lahko places na obcini, ki ti jo je poslala, po posti, na banki, lahko gres na Registry. To je privat firma, ki izdaja vozniska dovoljenja, kjer lahko places registracijo za avto, naredis test za oci za podalsanje vozniske, dobis licenco za ribolov – nekaj podobnega kot Tobacna tovarna v Ljubljani, a z manjsim obsegom dejavnosti. V Registry ti zaracunajo $ 10 za privilegij, da places preko njih. Lahko se pa pritozis. V tem primeru najames zagovornika. To so ponavadi bivsi policaji, ki so odprli svoje firme in se zate pogajajo za nizjo kazen na sodiscu.
Na avtocestah se sheriffs postavijo s svojimi oznacenimi Crown Victoriami na rob ali na median in cakajo zrtve. Vcasih so skriti za kaksnim vecjim grmom. Sheriff je pripadnik drzavne policije, RCMP – Royal Canadian Mounted Police. Mogoce si videl kaksno njihovo sliko na konju ali v paradni rdeci uniformi s klobukom. Ti operirajo povsod, razen v velikih mestih, ki so v domeni mestne policije.
Ce te pri prehitri voznji zalotijo policaji, dobis demerit points (tocke), ce te foto camera, jih ne dobis. Tako je bilo pri meni.