☕ Za VNja promet v Kanadi - 2

Samo moraš povedati , da če javna kanalizacija ni možna ti nakup čistilne naprave sofinancira občina.

Koliksen procent pa primaknejo? A moras dati prosnjo na obcino? In ce sofinancirajo, ali oni dolocijo tocen sistem, ali ga lahko naredis po svoje?

O tem res ne vem nič. Slo. in občine so obubožani, zato sklepam, da procent ni ravno velik, ali pač. Mislim, da so neki minimalni standardi, ki jih itak vsaka naprava upošteva, bolj moraš gledat na to, da se tebi izide, da je dovoljšna kapaciteta, da ti tehnološko ustreza... Npr. rastlinska ni primerna za povsod. rastlinska lahko stane tudi dvakrat več kot navadna plastična biološka.

Ve se kakšna je čistilna naprava, ki mora imeti EU test , razlikujejo se po velikosti in seveda ceni, kolega je dal za njo 2400€ in občina mu je sofinancirala 800€ je pa to različno od občine in koliko ima denarja za to , nekatere občina dajo tudi 50%

Ravno pri kanalizaciji se že nekaj let bijejo bitke, evropskega denarja za to je dovolj samo žal so v veliko občinah nesposobni priti do njega .

Kako leni? Zaradi neznanja ali lenobe?

Kako nesposobni je prav.

Črpanje Eu sredstev je poglavje zase. Najbrž to sodi v okvir ROPI-ja, delno sofinanciranje iz Ev. sklada za regio. razvoj in kohezijskega sklada.

Pri črpanju sredstev je potrebno podrobno upoštevati pravila javnega razpisa. Nasploh rabiš kup projektne dokumentacije, poročil, dosledno urejenih financ, upoštevanj zakonskih rokov, skratka en kup birokratskega dela, kjer pač spodleti.

Zamudijo roke, nimajo nikogar ki bi napisal program občine glede kanalizacije, izgradnje , centralne čistilne naprave, samofinanciranja in sofinanciranja itd , EU pač zahteva neke papirje , načrte , finančni plan in če je vse v redu potem sofinancira, tega ni malo in veliko občinarjev ni sposobnih tega sestavih potem raje najamejo kredite , vzpostavijo omrežje kanalizacije in centralno čistilno napravo in stroške razdelijo med uporabnike , to se vidi recimo pri plačilu/prispevku te kanalizacije, ki gre na hišo in tam kjer je občina nesposobna so računi za priklop ogromni tudi 5000€ na stanovanjsko hišo, tam kjer pa občina črpa eu sredstva pa občutno nižji prispevek, jst sm za enodružinsko hišo plačal 800€

Drugega dela občinarji itak nimajo !

Imajo, imajo. Enkrat semsla na eno bcino sla zaradi dolocenih stvari. Kavico so pili vec kot eno uro, in sem morala cakati na hodniku, ker niso imeli casa, potem je pa gospa, h kateri so me koncno napotili, bila zaposlena z brskanjem po internetu. Ko sem jo vprasala, kaj isce, me je povabila, naj pridem blize, da si bova skupaj ogledali brunarice, ki so na trgu. Sem jo videla prvic v zivljenju in nisem prisla na obisk, ampak kot stranka. Zato si pri sebi malo mislim, kje so ovire, da ne pridejo do sredstev. Imam se eno zelo podobno izkusnjo v drzavni ustanovi.

Samo gospe za okenckom v Tobacni so delale kot se sika.


Iz kje se pa ta sredstva za obcine crpajo?

Občine se praviloma financirajo iz prihodkov občinskega proračuna, za določene namene pa zakon o financiranju občin predvideva sofinanciranje iz državnega proračuna. Zakon ureja tudi pogoje in način zadolževanja občin.

Financiranje občin je po zakonu utemeljeno na dveh načelih lokalne samouprave: načelu sorazmernosti virov financiranja z občinskimi nalogami in načelu samostojnosti občin pri financiranju teh nalog. Obenem zakon določa, da mora občinski proračun obsegati vse prejemke in izdatke občine. Postopek sestave, priprave in izvrševanja občinskega proračuna ureja zakon o javnih financah, način zagotavljanja sredstev, ki jih mora priskrbeti država, pa zakon o lokalni samoupravi.

Hvala za odgovor. V mislih sem imela, kaksen je vir evropskih sredstev, ki jih namenjajo obcinam.

Haha.

V splošnem obstajata 2 strukturna sklada (ev. socialni sklad in ev. sklad za regionalni razvoj) ter kohezijski sklad. Znotraj teh skladov določijo programe (razvojne osi in ukrepe), v katerih je določeno, za kateri namen se bodo porabila sredstva. Bolj take okoljske, infra. zadeve sodijo v okvir programa ropi - razvoj okoljke in prometne infrastrukture, delno je to iz sklada za regio. razvoj, delno iz kohezijskega. Imamo pa tudi čezmejne programe...
Občine dajo na podlagi razpisa vlogo na pristojno ministrstvo - npr. če se neka zadeva financira iz programa krepitve regio. razvoja, potem da občina vlogo na min. za gospodarstvo, ki vlogo odobri ali zavrne....

zdaj pa šibam na rekreacijo

Hvala. Dobro se rekreiraj!

Konkretno me zanima, od kje pride denar v te sklade. Ali je to v bistu samo recikliran slovenski denar minus stroski birokracije ali pride od drugih drzav.

Ce je od drugih drzav, kaksna so merila za donacije in ali gre per capita ali kako drugace.

Katerih drugih držav ?? občine se financirajo iz davkov in drugih dajatev povezanih s občino, tudi kazni občinskih inšpektorjev in redarjev gredo v ta sklad , financirajo se tudi iz državnih sredstev in tudi evropskih ampak iz zadnjih tako kot ti je bb razložil .

To razumem. Zanima me, kdo in po kaksnem principu daje denar v piskrcek, ki se imenuje evropska sredstva. Mogoce ves za kaksen link?

http://www.eu-skladi.si/skladi eu skladi

Mogoče te ne razumem, a tebe zanima kdo daje denar za eu sredstva, ja vse države članice EU imajo določeno koliko denarja gre v Bruselj od tam se pa sredstva prerasporejajo za razne potrebe po posameznih državah , Slovenija v to skupno blagajno daje cca 1,8 milijarde € , saj ne vem a te je to zanimalo ali kaj drugega 🙁

To me je znimalo. Hvala. In Micka, hvala za link.

No, morda še to, da je za kmetijstvo na voljo poseben sklad Ev. kmetijski sklad, iz katerega je financiran Program razvoja podeželja. Pa vedno gre za določeno obdobje, v katerem se to izvaja, tako je bila prejšnja finančna perpektiva za obdobje 2007-2013, ki jo je nasledila prspektiva 2014-2020. Se pravi, za to obdobje se pripravi nove operativne programe, kaj ostane isto, kaj se pa tudi spremeni.


O neučinkovitosti črpanja eu sredstev nasploh pa govori tale primer, ko so zašuštrali sredstva za kulturno dediščino. Prejšnja, Bratuškova vlada je pripravila program črpanja sredstev v kulturi, vanj pa ni vključila postavke o ohranjanju kult. ded., Potem je prišla nova vlada in ta je program kar na hitro potrdila, ne da bi malo pomislila, če je zadeva ok. Rezultat je pa ta, da smo v naslednjih letih ob 80 mio eur za ta namen, ki bi jih lahko dobili, namesto tega imamo 0 eur. Noben pa seveda ne prevzame odgovornosti za to, obkladajo drug drugega.