PRIJAVA / REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Čvek 123
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA

STARO TOLMINSKE PRAVCE


lelj :: 11.02.2018 ob 12:42
VIR:
LET V LUNINO SENCO
Pavel Medvešček
Taura 2006
Nova Gorica




Vrharjem in graparjem,
brdarjem in osojarjem,
ravničarjem in robarjem,
mlakarjem in pustinarjem,
navasarjem in pustotarjem.
Avtor lahko ureja vse odgovore v temi.
lelj :: 11.02.2018 ob 12:42
1. KOSEŠKA ŠKRLICA

Zgoraj v skalovju, tu nad vasjo, je bilo kar nekaj tistih posebnih skal škrlic, pod katerimi so nekoč živeli grmači, ki so ljudem prinašali le dobro.
Skrbeli so, da so bile letine dobre, živina rodna in ljudje srečni in zdravi.

Toda gorje, če si se jim zameril.
Bili so zelo kruti in maščevalni.
Takrat so celo zajahali strelo in šli z njo nad nehvaležneža.

Grmač je bil zelo majhen, koščen in človeku skoraj podoben.
Od rojstva do smrti je živel pod svojo škrlico.
Ko je zelo star umrl, se je škrlica pri tleh odlomila, mu zasula votlino in zgrmela v dolino.
Ko pa je grmač še živel, v škrlico ni nikoli udarila strela.
Plaz se ji je vedno ognil in pozimi jo je sonce tako grelo, da je vedno gledala iz snega.

Ena od teh škrlic se je v davnini prikotalila do Koseča in obstala pod starim pokopališčem, ki naj bi bilo najstarejše na Tolminskem, saj so vanj pokopavali tudi z bohinjske strani.
Tisti, ki so verovali v dobroto grmačev, so škrlico postavili pokonci.
Ta jim je prinašala srečo in blagostanje.
Mnogi so se kamna na daleč ognili, ker naj bi po njihovem imel v sebi preveč črne moči umrlega grmača in je nekatere omamljal.

Da bi bilo konec teh obtožb in da bi zlo za vedno odšlo iz vasi, sta se mladeniča odločila, da z njo opravita kar sama.
Z vsem orodjem sta šla do škrlice, jo prevrnila in zavalila v globel potoka Brusnik.
Kot vedno so eni odkimavali, drugi prikimavali, iz previdnosti pa molčali.

Toda, kot da bi se jima škrlica maščevala, oba sta padla v prvi svetovni vojni in njuna grobova niso nikoli našli, prav tako ne tudi škrlice.

Koseč, 1964





Med Drežnico in Kosečem stoji ob cesti še ena škrlica.
Toda le zato, ker je tako velika, da jo niso mogli odstraniti.
Dojenček :: 11.02.2018 ob 18:52
Pavel Medvešček
Iz nevidne strani neba

Puščavnik Grmač

Nekoč je Grmača in njegovega psa prehitela zima, zato sta v jami, v kateri sta živela, ostala brez hrane. Nekaj časa sta se prehranjevala z živalmi, ki so se v jamo zatekale pred mrazom, žejo pa sta si tešila s snegom. Zaradi brezdelja, ki ga je bilo na pretek, je Grmač pregledal vse jamske špranje in jame. Tako je v eni našel vrečko boba, ki jo je nekdo tja skril. Bob je razporedil na dneve, vse do za­ četka pomladi. A to je bila hrana le zanj. Zvesti pes, ki je ležal ob njem, pa ga je nemočen gledal. Ker je cenil njegovo zvestobo in pogum, s katerim ga je branil pred divjimi zvermi, se je odločil, da mu bo vsak dan odrezal delček svoje noge. Zimo sta komaj preživela oba, le da je Grmač ostal brez nog. Zato si je moral najprej stesati obe nogi in bergle, da je lahko hodil.
Ko sta se nekoč v Padencah vzpenjala po zelo strmi steni, da bi prišla do zelo cenjene zeli, je obema zdrsnilo. Preden sta zletela na skale v dnu globeli, pa se je Grmaču iz žepa skotalil poseben kamen­ ček, tako da se je močno zasvetilo. V tistem trenutku sta se oba spremenila v krokarja, ki še vedno preletavata dolino Doblarca in se tudi oglašata, a drugače kot drugi krokarji. Tudi peresa na vratu imata svetlejša kot drugi.

V Dragi, 1955
lelj :: 11.02.2018 ob 19:02
čudovito si napisala
Dojenček :: 11.02.2018 ob 19:04
Avtor: lelj
čudovito si napisala


Zahvali se Pavletu
lelj :: 11.02.2018 ob 19:07
bom
lelj :: 12.02.2018 ob 13:14
2. KAKO JE PASTIR UGNAL TURKE
Ko so v davnih časih Turki ropali in požigali po Soški dolini, je bilo ljudstvo prestrašeno in zaskrbljeno.
Nihče ni vedel, kako naj se ubrani te krvoločne golazni.

Nekemu pastirju pa se je neke viharne noči prikazala vodna vila in mu rekla, naj gre naslednje jutro pod slap Boko in naj iz struge Pisnice vzame le rdeče kamne.

Pastir res stori, kar mu je naročila vila.
Ko pride pod slap, z lahkoto najde 5 lepo rdečih prodnikov.
Takrat mu vila ukaže, naj jih na Žagi postavi na cesto in zbeži.
Pastir naredi, kar mu je bilo naročeno.

Ko pridejo turški konjeniki do rdečih prodnikov, se konji postavijo na zadnje noge, kot da bi bili pod njimi modrasi.
Poveljnik zato ukaže, naj gredo na levo in tako pridejo v Tarčent namesto v Bovec, kamor so bili namenjeni.

Kred 1963
lelj :: 12.02.2018 ob 13:14
Pripovedovalka je povedala drugačno zgodbo.

Pastirju se je prikazala mrtva materina sestra, mu naročila, kaj naj stori in mu obljubila pomoč

Ko je turška vojska prekoračila prodnike, se je iz gore usul plaz, ki jih je pokopal pod seboj
Izpod plazu se je čudežno rešil samo tetin sin, ki so ga Turki kot otroka odpeljali v suženjstvo.
lelj :: 13.02.2018 ob 14:13
3. BUČJANA MATI

Med ljudmi je ohranjenih več zgodb o nenavadnem kamnitem mostu čez Nadižu pri Podbeli.

Ena pripoveduje, da ga je dala postaviti mlada grofična iz Rožača zaradi zaobljube.

Druga pripoveduje o trgovcu s soljo, ki se je po čudežnem naključju rešil iz narasle reke in potem v zahvalo zgradil most.

Pogosto pa pripoveduje, da ga je plačal tihotapec, ki je obogatel, medtem ko so vse njegove pajdaše pobili.

Mene je najbolj prevzela mistična pripoved o Bučjani materi, kot so imenovali skalo sredi Nadiže.
Po obliki je bila podobna doječi ženi, ki se dviga iz Nadiže.
Skalo so dojili naši predniki od kdo ve kdaj.
Vplivala naj bi na vreme, pridelek in mnoge druge stvari.
Zaradi nje naj bi bila voda zdravilna, v kar mnogi verjamejo še danes.
Nasprotniki stare vere so se, opogumljeni, ker so pregnali luterance, spravili tudi na to skalo, jo razbili in potem na tem mestu zgradili most.

Izročilo pravi, da je mojster kamnar iz Benečije v tem mostu vgradil 3 kamne, ki jih je izklesal iz ostankov kamnite dobrotnice.
Tisti, ki so še vztrajali v stari veri, so se pri prečkanju mosta vedno sezuli, da ne bi oskrunili ostankov božanstva.
Iz kosa razbite skale so po naročilu župana izklesali tudi kropilnik v opomin in za pokoro.
Postavili naj bi ga v staro cerkev svetega Jelerja nad Robičem.

Kred 1963


Pripovedovalec je izrazil željo, naj te pripovedi ne objavim, dokler je živ.
Ker sem ocenil, da mu to danes ne more škodovati, sem jo uvrstil v zbirko.

lelj :: 14.02.2018 ob 8:00
4. BELINOVA KAPA

Nekje na Stolu je bila Belinova špranja, v kateri je Grulj našel okamnelo kapo.
Kmalu potem so mu jo neznanci ukradli.

Čez nekaj let so vaški fantje izvedeli, da je Belinova kapa v Ajdni jami nad Trnovim, kamor hodijo zelo pogosto Belinovi častilci.
Ker so želeli, da bi kapa prišla zopet v Kred, se je 5 fantov odločilo, da gredo ponjo.
Od takrat je Belinova kapa postala last tistih petih fantov v enakih deležih.
Eden od deležev pripada še danes Urejčevi kmetiji.

Ostale 4 ne bom imenoval, ker so se svojim deležem, pod pritiski, že zdavnaj odpovedali in nočejo, da bi bili imenovani.

Belinova kapa naj bi pomagala pri zdravljenju raznih bolezni, zato si jo je teh 5 kmetij v preteklosti po potrebi izmenjavalo.
Nekaj zapletov je bilo le pri pripravi Belinove zeli.
Ta je bila mešanica 9ih zelišč, ki jih je bilo treba nabrati v enem dnevu, jih sveže natlačiti v kamnito posodo in nato obtežiti z Belinovo kapo ter jo tako pustiti v temi 21 dni.
Šele potem so zelišča posušili v senci.
Čaj iz te mešanice je imel nenavadno moč, zato je bil zelo iskan in cenjen.
Ker se je Belinova zel pripravljala od junija do septembra, so vrstni red za uporabo kamnite kape vsako leto posebej izžrebali.

Verovanje v Belina in z njim povezano zdravljenje je bilo živo še pred prvo svetovno vojno.
Po njej je pa zamrlo.
Pri naši hiši smo to počeli zadnji, zato je Belinova kapa tudi pri nas ostala.
Ker sme lastnik le petine in ker je pri zdravljenju ne uporabljam več, vam kapo z veseljem podarjam.
Verjamem, da je ne boste zavrgli in da bo o njej slišal še kdo.

Kred 1960


Bližnji sosed, ki pa noče biti imenovan, se zgraža nad ponovnim oživljanjem Belinovega kulta.
Pove, da sta pred meseci 2 študenta iz Ljubljane po hišah poizvedovala, koliko je o njem še ohranjeno ljudsko izročilo.
Z zgornjo izjavo pa se ne strinja, ker je v njej kar nekaj netočnosti.
Vendar zaradi nepomembnosti teh podatkov, ne bo ničesar izjavil.

Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.