☕ STARA SLOVENSKA IMENA

Venetsko ime: Tergiśče
Rimsko ime: Tergeste
Sedanje ime: Trst

Tergiśče označuje značilnost kraja, kjer se je trgovalo in je bila kot ena glavnih končnih postaj Jantarne poti stičišče trgovanja. Pot se je začela ob Baltiku.
Glas ś je še danes značilen za primorska narečja, Rimljani pa so ga pisali kot S, medtem ko so Č pisali kot T z manjšimi ali večjimi popačitvami imena.

Venetsko ime: Krušca
Rimsko ime: Ad Pirum
Sedanje ime: Hrušica

To hribovje se rado kruši in je po tem dobila celotna planina ime Krušca oziroma Hrušca ali tudi Okršca oziroma latinsko Ocra, kakor so širše območje imenovali Rimljani poleg trdnjave Ad Pirum.
Rimljani so ime napačno prevedli v Ad Pirum oziroma Pri hruški, kljub temu, da tu ne rasejo hruške, pač pa slive vsako drugo leto.

Venetsko ime: Sele
Rimsko ime: Celeia
Sedanje ime: Celje

Ime Sele izvira iz pojma Sela, Selo, sele, nasele.
Območje Celja je bilo zelo gosto poseljeno in je bilo eno večjih in pomembnejših staroselskih krajev.
Če bi bilo naselje majhno bi se imenovalo Selo, ker pa je bilo veliko in je združevalo več Sel se je imenovalo Sele.
Danes se Cele imenuje Celje, kar je posledica balkanizacije imen z nj in lj (nedela = nedelja, kral = kralj…)
Pod imenom Celia je poznano tudi pšenično pivo v Hispaniji.

Venetsko ime: Pamol
Rimsko ime: Nauportus
Sedanje ime: Vrhnika

Latinsko Portus = pristanišče
Latinsko Nau = predpona, ki označuje besede, ki se tičejo plutja, kapitana…

Nauportus z Vrhniko nima zveze, pač pa z zadnjo plovno rečno postajo Pamol na koncu Ljubljanice, ki je zaključevala rečno pot med Jadranom in Črnim morjem.
Veneti so se na tej poti ukvarjali s trgovino že vsaj 2000 let pred Rimljani.
Rimljani so imeli navado, da so svoje postojanke poimenovali v latinski obliki po bližnjem staroselskem imenu kraja.
Pamol je imel strateško lego, kateri se Rimljani niso želeli izogniti in so poleg zgradili svojo posodobljeno in povečano postojanko Nauportus ob starem pristanišču. Ta je imel večji strateški pomen kot pa takratna Vrhnika.
Rimljani so pristaniško naselbino sprva imenovali Pamportus, ki je bilo latinizirano ime staroselske naselbine Pamol.
Pamol = pam + port +us
S staroselsko postojanko Pamol, sta povezana tudi imena kraja Verd in hrib Mirke, kjer je bilo gradišče, ki je nadzorovalo pretok prometa in blaga že vsaj 2000 let pred rimsko okupacijo.

Kako se portage rece po slovensko? To je, ko potujes po rekah, ampak moras na dolocenih mestih vzeti coln iz vode in ga nesti po kopnem. Domnevam, da so to delali do ljubljanice, ceprav je morala biti pot zelo dolga.

Ljubljanica je bila včasih plovna skoraj od izvira na Vrhniki do izliva v Savo, da bi čolne nosil slišim prvič, a ni tako, da se čolne nosi na rekah, ki imajo v svojem toku tudi brzice po katerih plovba ni mogoča in je treba čoln prenesti.

Mogoče se reče "vlačugarjenje".
Za pot nazaj so na bregovih med vegetacijo iztrebili steze, po katerih so “vlačugarji” ladje vlekli, sprva na roke, pozneje z volički in s konji, do matičnega pristanišča. Delo je bilo celodnevno in vražje naporno, saj kljubovati toku reke, ki ne popusti niti za trenutek, ni mačji kašelj. Oblast se je dobro zavedala pomena takšnega trgovanja, zato je “vlačugarje” podkupovala s tem, da jih je oprostila vojaščine.

Vlačugarji so med delom trosili kletvice, tako da je pri nas legenda, da je sveti Miklavž zbežal na malce oddaljen hrib.

Nosili so med brzicami in med navadnimi rekami, vsaj pri nas. Ponekod tudi nekaj 10 km dalec. Zato sem mislila, ce so nosili med Trstom in Vrhniko?

Kar se Ljubljanice tiče so pred parimi leti Rimljani preuredili reko za lažjo plovbo.
Tako gre sedaj tok reke drugje kot je reka tekla prvotno.

Kar se pa vlačugarjev tiče, pa je bila Ljubljanica urejena in ni bilo treba tega početi.
Šibke točke so bile med Zalogom in Litijo.
Najbolj šibka točka je bila pri Kresnicah, kjer so bile brzice na Savi.
Drugače pa so tovor vozili po reki vse do Beograda oziroma do Donave

Zelo zanimivo, in za ubogega Miklavza. Hvala.

Iz Trsta so tovor peljali verjetno po cesti čez Postojno ali čez Ajdovščino do Vrhnike.

Takrat je ob tej cesti se kraski hrast rasel, preden so ga posekali za Benetke.

Zgornje starejše savske terase segajo od 382 m nadmorske višine (Zaboršt) do 278 m (Podgora).
Srednje savske terase segajo od 270 m (Videm) do 267 m (Kleče).
Spodnje savske terase so deloma še nižje, zlasti spodnji del Dola.

Sava pri Klečah je na višini 262 m.
Tu, na Taboru, pod Klečami in Dolom, je bil svoj čas na Savi pristan za čolnarje, splavarje, vlačilce in vlačugarje, ko še ni bilo južne železnice in so tovorniki marsikaj prepeljali po Savi.
Za tak rečni vlek so zaradi deroče vode potrebovali od 10 do 20 jarmov volov in temu primerno število ljudi.

Zato je bila pri Sirku v Klečah v tistem času znana gostilna, o čemer pričajo še stopnice v dvoje kleti.
Obokana klet je tudi pri Šuštarju v Klečah.
V Dolu so bila gostišča, hlevi in skladišča.

Ker je bilo ponekod po savski soteski, zlasti od Zagorja navzgor, tako malo prostora za pot, so morali vse do leta 1840 po tistih odsekih vleči tovore na čolnih, vlačugah in splavih vlačugarji.
Pri srednjem vodnem stanju je vleklo 27 moških.
Pri močno narasli reki je vleklo 40 do 50 ljudi.

Šele po letu 1840 so stezo tudi na teh odsekih toliko razširili, da so mogli uporabljati živinsko vprego.

Južna železnica je bila leta 1846 od Celja potegnjena so Ljubljane leta 1849.

Sava je še leta 1886 tekla tik pod zadnjo teraso pri Beričevem, kjer je še zdaj tako imenovani suhi rokav, in je bila tudi pod Vidmom, Dolom, Klečami in Dolskim precej bliže vasem kakor zdaj.
Vendar je bila za tek Save tudi še pred 80 leti značilna spremenljivost, kakor je razvidno tudi iz Erbergovih risb izpred dveh stoletij, kjer je narisanih še vse polno rokavov.

V novejšem času so se povodnji zaradi Save in Kamniške Bistrice vse bolj umirjale in redčile.
Za prihodnost sta na tem področju bili predvideni 2 zajezitvi za verigo novih elektrarn na Savi.
Na levem bregu Save je bila ob novi cesti predvidena nova hitra železniška proga, ki bi tekla mimo Ljubljane.


VIR:
DOL PRI LJUBLJANI
Janko Moder
Janez Žvab
PGD Dol 1982

Lelj - kako sem ti hvaležna za to temo. Čisto nekaj drugega.... en ventil. Hvala ti! Končnooooooooo........

lupčkaaaaaa

Jarem volov sta dva vola, ki sta vpeta v 1 jarem? Se nikoli nisem slisala za toa zanimiv izraz.

Nas so v soli ucili, da je v prazgodovini Sava tekla severno od Smarne gore. Ne spomnim se, kdaj in zakaj je spremenila svojo strugo, ampak ponavadi so rekel spremenile strugo, ce so naletele na mehkejse kamnine, ki so jih lazje izjedle.

Čez Predjamo, Strmco, Planino..

Super tema, hvala.❤❤

Se bojim da tako imenovani veneti, niso obstajali 2.000 let pred rimljani, kakor navaja avtor teme. Da o ostalih napakah in malomarnostih ne pišem.

Venetsko ime: Solva
Rimsko ime: Flavia Solva
Sedanje ime: Solba pri Lanči

Latinsko Fluvio = pluti, plavati

Rimljani so z izrazom Flavia označevali kraje, kjer so preko večje reke s splavom med seboj povezovali oba konca kopenske poti.
Splave kot so jih uporabljali v času Rimljanov in Veneti že tisočletja prej, so se ohranili vse do danes na reki Muri.
Solba teče skozi Lipnico in se pri kraju Lanča (lanča = sulica) izliva v Muro, kjer je vozil brod čez Muro.

Venetsko ime: Bǝričǝu
Rimsko ime: Flavia Sava
Sedanje ime: Beričevo (narečno Bǝričǝu)

Brv ali pravilno Bǝru poznamo še danes kot izraz za prehod preko vode po deski, plohu ali viseči brvi.
Na mestu vzhodnega dela Beričevega je preko Save vozil brod in tako povezoval oba konca kopenske poti. Takrat je Sava tekla nekaj sto metrov bolj severno kot danes, pri Beričevem pa se je v Savo izlivala Kamniška Bistrica.

Veneti so brodove postavljali radi na sotočja rek in pokrili promet preko štirih bregov. Tu je vozil brod že tisočletja pred Rimljani.

Leta 1798 je kmet v savskem produ pod Beričevim našel dva kosa mamutovega zoba, kar je bila prva tovrstna najdba na Kranjskem.

V bližini na hribu Ajdovščina so Veneti (Ajdi) nadzirali trgovski promet po reki Savi (črnomorska pot) kot kopensko Jantarno pot pri Beričevem proti Lublani.
Na ajdovščini so našli stare okope 304m x 70m iz halštatske železne dobe, žarne grobove in talilnico železa.
V bližini teče Zlati studenec zaradi rumenkaste gline, kar je v ljudeh prebudilo domišljijo, da so tu zlato tele, zakladi in zlata jama.
O tem je leta 1909 pisal Alfonz Müllner v knjigi Zgodovina železa: »Hrib so ves razrili iskalci zakladov, ki tu iščejo zlato in zlata teleta in kleti s starimi vini. Odkrijejo pa kvečjemu žare s pepelom celo do enega metra premera.«
Ljudska domišljija je ustvarila tudi ajdovsko deklico, tako veliko, da z eno nogo stoji na Ajdovščini, z drugo pa na Starem gradu, ko se umiva ali pere srajce in varuje zaklade na Ajdovščini.
Na tej strateški točki prehoda preko Save, sta se križali dve medcelinski trgovski poti, Jantarna in Črnomorska.

Venetsko ime: Kotle
Rimsko ime: Colatio
Sedanje ime: Kotlje

Star kraj na koroškem.
Rimljani so venetske zloge, ki so jih težko izgovorili enostavno obrnili in vmes za lažjo izgovorjavo vrinili samoglasnik.
V tem primeru tl so spremenili v lt in vmes dodali a, kar je nastalo lat.
Če bi ohranili originalni tl, bi kraj poimenovali Cotlie ali Cotlio.

Venetsko ime: Juna
Rimsko ime: Iuenna
Sedanje ime: Podjuna

Star venetski kraj na Koroškem, ki so ga Rimljani zapisali kot Iuenna

Venetsko ime: Wǝdene
Rimsko ime: Aquileia
Sedanje ime: Oglej

Izvira iz imena Voda, Vode, Vodene
Po izgradnji rimske utrdbe, ki je služila kot odskočna deska proti vzhodu, so domačini to utrdbo poimenovali Oglej ali Aglia

Flegarija

Beseda flegaria oziroma flegarija je zelo stara.
V slovenskih zgodovinskih slovarjih se je prvič pojavila v času protestantizma.
Zapisana je v slovarju Hieronima Megiserja iz leta 1592 in v Trubarjevi Hišni postili iz leta 1595. Beseda se pojavi tudi v
slovarju Gregorja Vorenca (1680-1710).
Izraz pomeni prefektura, ki ima po Slovarju slovenskega knjižnega jezika dva pomena:
prefektúra -e ž (u)
1. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni urad v provinci, departmaju
2. zgod. upravna enota iz pozne dobe rimskega imperija

Stavba, ki ji je v Polhovem Gradcu namenjeno to ime, je potemtakem zagotovo bila sedež nekega oblastnega organa, ki mu je pripadalo polhograjsko območje.
To se ujema v zgodovinsko pomemben okoliš polhograjske graščine in njene upravne vloge v kraju.

Flavia Solva se imenuje FC v kraju Wagna, Lipnicabecirk, oddaljenemu od Marpoga le par km, samo meja nas loči.

Lepo si to napisal.

Trudil sem se, da bi pisal kot saharca, moral bi napisati Marburga, vem. 😛
No, original je Politishe Bezirk Leibnitz, sem kar poslovenil. Oprosti. 😆 To so nam domači kraji.

Jaz pa celo Avstrijo preiskal kje je kraj Marpog 🙂

A so potem se kaj izkopavali, kjer je kmet nasel dva zoba, da bi nasli celo okostje?

Leta 1798 je bilo še prekmalu, da bi se kdo spomnil, da bi izkopavali.
Na primer Emono so začeli resneje izkopavati šele leta 1909.

Nekje sem bral, da je en zob kmet predal samostanu v Šentjakobu, ta pa naj bi o tem obvestil Dunaj.
Potem je pa sled za zobom izginila.
Arheologi domnevajo, da naj bi zob razpadel, ker ni bil ustrezno zaščiten.
Drugi zob pa je kmet verjetno obdržal zase in je prav tako razpadel.

Hvala, lelj. Super je brati.

Hvala tebi.
Ker me super bereš.

Venetsko ime: Vudin
Rimsko ime: Aquincum
Sedanje ime: Budimpešta

Vudin je bil pomembno starovenetsko središče ob reki Donavi.
Sčasoma je prišlo do zamenjave črke V z B, tako da je nastalo ime Budin, ki pa nima nobene povezave z Budo, Huni in Ogri.
Budin se je z širitvijo v 19. stoletju združil s krajem Pešt (Peč), ki je nastal na pečini na nasprotnem bregu Donave.

Venetsko ime: Oterg
Rimsko ime: Oterg
Sedanje ime: Otrg

Mesto ob kraju, kjer se je trgovalo. (Ob trg)
Kraji, ki izhajajo iz predpone Ob: Oblaz, Oplotnica, Odolina, Olipje, Osenik, Osredke

Venetsko ime: Longatec
Rimsko ime: Longaticum
Sedanje ime: Logatec

Izvira iz imena Log, kar pomeni gozd ali travnik ob vodi.
Staroslovenska oblika log je nosnični Long, ki je bila v času Rimljanov še v uporabi.

Venetsko ime: Lonka
Rimsko ime: Loncium
Sedanje ime: Loka

Lonka pomeni močvirnat travnik ob vodi.

Venetsko ime: Bilak
Rimsko ime: Bilachinium, Santicum
Sedanje ime: Beljak

Kot kaže ime Santicum (Sveti), ime izhaja iz imena najsvetejšega boga Belina, po katerem se je kraj imenoval Belak. Ta je označeval kraj čaščenja belega boga (sonca).
Da ne gre za običajno ime kaže tudi kraj Zgornji Beljak, ki je od Beljaka oddaljen 65 kilometrov. Iz tolikšne oddaljenosti je mogoče sklepati, da ne gre za ime kraja, pač pa za spodnje in zgornje svetišče boga Belina.
Kot kaže rimski zapis je bilo tedaj v uporabi ime Bilak, v 17. stoletju pa ime Belak. Po betatizmu je prišlo do zamenjave črke B z V, tako da je ime Vilah pravilnejše od Beljak, ki je posledica balkanizacije.

Navedbe g.lelja NE držijo.