☕ STARA SLOVENSKA IMENA - 2

Venetsko ime: Mehlarje
Rimsko ime: Meclaria
Sedanje ime: Meglarje

Mehlarje izhaja iz besede mohila oz. homila (gomila)

V starih narečjih se je večkrat uporabljal glas H kot G, npr. hor ne gor, hora ne gora, itd. in ostanke take izgovorjave je tudi danes še najti v primorskih in koroških narečjih. Tako je danes ime Mehlarje zapisano kot Meglarje

Nemalokrat so staroselci zloge besed obračali, kar je poznano kot pojav besedne premene. Tako pravijo Čehi in Slovaki Avstriji Rakousko, kar je le premena besede Karousko, torej Koroško. Če pri mesarju naročite perutavke ali repetavke, je povprečno razgledanemu slovenskemu mesarju povsem jasno, da tako različni besedi pomenita eno in isto, čeprav gre za besedno premeno. Takih primerov pa je še precej.

Mohyla(svk.) = grob; Mohutny(čs.) = mogočen, veličasten in je istega izvora, saj so le veljake, torej pomembne osebe pokopavali v gomile (mogile) torej veličastnejše grobove

Mogila je premena besede gomila, torej iz mog > gom, množica mogil ali megil pa so megile ali megilje; od mog verjetno izvira tudi mag, to je tisti, ki lahko naveže stik z dušami umrlih (duhovi=>duhovnik)
Meglarje ali Mehlarje torej pomeni kraj pri grobišču veličastnih

Venetsko ime: Slovenja Dobrava
Rimsko ime: Vindobona
Sedanje ime: Dunaj

Izraz Vindo pomeni slovensko.
Vend, Vind, Vindiš = staro še predrimsko ime, s katerim so tujci nazivali staroselske (slo)Ventce oz. Vente ali Venete. Tako so nas imenovali tudi Latini, v kolikor nismo imeli lokalnih imen kot so Reti, Noričani, Tauri, Japodi, Istri, ...

Bona(lat.) = dobro, odlično; gre za poenostavljen, napačen latinski prevod imena Dobrava, ki pomeni gozd

Staroselsko ime je torej bilo Slovenja Dobrava oz. danes bolj razumljivo Slovenski gozd. Zelo verjetno je ledinsko ime Slovenja Dobrava osnova na kateri je nastal izraz Dunajski gozd oz. nemško Wiennerwald, ki se spušča vse do Donave. Pridevnik Slovenji so Latini preimenovali v ime Vindo iz katerega je nastalo nemško ime Vin oz. Wien. Ker je bilo to področje domnevno močno latinizirano je šlo prvotno slovensko ime v pozabo, ki pa ga je nadomestilo ime Dunaj. Toda osnovna beseda gozd je ostala ne glede, na napačen latinski prevod Bona in sicer v pomenu Dunajski gozd, namesto Slovenja Dobrava.

Venetsko ime: Timav, Timava
Rimsko ime: Timavus
Slovensko ime: Timav

Izvir (reka), ki iz teme kraškega podzemlja pronica na dan pri Devinu; enakega izvora je reka Temenica na Dolenjskem.

Timavus(lat.) ni potrebno posebej razlagati, saj je ime enako staroselskemu imenu, le zapisano v latinski obliki.

Venetsko ime: Sonča
Rimsko ime: Sontius
Sedanje ime: Soča

Sonča je pojem nasproten od temna. Kar je temno je umazano, temno, črno in sončno je svetlo, bleščeče, sijoče, čisto, belo oz. sončno. Soroden pojem od sonča je senča ali senca, torej tisto kar ni izpostavljeno direktni svetlobi ali soncu. Sonča modra je svetlo ali bleščeče modra, sonča zelena je svetlo ali bleščeče zelena barva. In prav taka je barva reke Soče. Vsakdo, ki vidi Sočo je navdušen prav nad njeno barvo, ki je res nekaj posebnega, značilnega za to reko. Iz istega razloga so jo staroselski Veneti poimenovali prekrasni svetlozeleni barvi.

Sontius(lat.) je le latinsko zapisana Sonča, saj so Latini Č večkrat zapisali kot T. Tako kot tudi v drugih primerih Tergišče > Tergeste, Pečina > Petina, Poreč > Parentium, .... Zamenjava Č s T se pojavlja tudi med Veneti, tako v Makedoniji naletimo na kraj Trgovište namesto Trgovišče.

Staroslovensko oblika Soča je nosnični Sonča, ki je bila v času rimske okupacije še v rabi, tako kot Lonka, Longatec, itd.

Venetsko ime: Derava
Rimsko ime: Dravus
Sedanje ime: Drava

Drava je deroča reka z močnim tokom, ki dere torej Derava oz. Dərava

Ime Drava, Derava, Trava, Terava, ... je najti tako na ozemljih pod Latinsko okupacijo kot na tistih na vzhodu, kjer so bili v rimskih časih tudi "uradno" naseljeni Sloveni. Tam pa Latini niso bili prisotni, kar jasno pove, da je ime predrimskega slovanskega oz. Venetskega izvora

Zanimiv je tudi podatek, da nek latinski pisec reki Dravus pripisuje lastnost deroče reke, kar pa jasno pove že njeno venetsko ime, ki so ji ga po njeni največji značilnosti dali Veneti

Nemški prevod krajevnega imena Drvanja, ob istoimenskem potoku, je Treiben;nem. treiben 'gnati, goniti, potiskati, siliti, noreti'. Kdor je tok Drave opazoval z odprtimi očmi ta ve, da gre za natančen prevod njene največje značilnosti.

Venetsko ime: Zava
Rimsko ime: Savus
Sedanje ime: Sava

Znano je, da so imena krajem, vodam, ljudem, živalim, itd. dali staroselci, ki so živeli na določenem območju. Ker je lahko jezik na določenih ozemljih malenkostno različen od jezika na sosednjih območjih (narečje) je logično, da je bilo lokalno poimenovanje lahko malce drugačno, prilagojeno narečju

Tako je bilo ime Sava dolgo zavito v meglo nerazloženih "keltskih" imen, ki (so) jo "strokovnjaki" tolmačili s keltskim izvorom, kot tudi vse drugo česar niso sposobni razvozlati. V gorenskem narečju je znano, da v govoru L velikokrat zamenjuje W (glas med U in V). Tako je ženska namesto šla > šwa, delala > dewawa, prinesla > p'rneswa, itd.

Ime reke Zala (lepa, mogočna) je v gorenskem pristnem narečju izgovorjeno kot Zava namest Zala (Z=med s in z)

Ko so v prejšnjem in predprejšnjem stoletju slovenski balkano-slavisti na silo spreminjali imena v želji po jezikovnem enoumju, so s tem uničili tudi marsikatero sled v starožitnost slovenskega jezika in ga iz kroga zahodno-slovanskih jezikov poskušali pahniti med jugo-slovanske jezike.

Venetsko ime: Zaloka
Rimsko ime Saloca
Sedanje ime: Novo Brdo

Pri kraju Brdo pod utrdbo na hribu Tabor (724 m) ob Baškem jezeru na Koroškem, kjer je tekla gl. cesta; ledinsko ime še obstaja, kraj pa je propadel zaradi naravne nesreče po zatonu rimskega imperija. Ta predel danes pripada naselju Novo Brdo.

KOLPA
Venetsko ime: Kolpa
Rimsko ime: Colapis
Sedanje ime: Kolpa

Ime Kolpa izvira iz besede klopotati oz. kolpotati.

Kolotat(čs.) = krožiti, vrtinčiti se

Tako kot mlinček na vodi klopota (kolpota), tako tudi voda ali reka lahko ena bolj druga manj kolpota (povzorča značilne zvoke ali šum). Reka katere najbolj izrazita značilnost je kolpotanje, so staroselci imenovali Kolpa

Latini so mnoge venetske zloge, v tem primeru lpa, ki so jih težko izgovorili, enostavno obrnili in/ali vmes za lažjo izgovorjavo vrinili samoglasnik;
torej lpa > l+a+p = lap

Venetsko ime: Raba
Rimsko ime: Arabon
Sedanje ime: Raba

svk. Rapkat 'ropotati, žlubodrati'

Ta reka je verjetno dobila ime po rapkanju ali rabkanju; reka katere značilnost je da rabka, žlubodra je Raba

Ni pa zanemarljiva tudi razlaga, da je reka dobila ime po meji, torej kot mejna, robna (rabna) reka med dvema provincama ali oblastema (Norikom in Panonijo) , čeprav je manj verjetna

Latini so mnoge venetske zloge, v tem primeru Ra, ki so jih težko izgovorili, enostavno obrnili in/ali vmes za lažjo izgovorjavo vrinili samoglasnik; torej Ra > Ara

Venetsko ime: Kərka
Rimsko ime: Korkoras
Sedanje ime: Krka

Kərka je zavita, vijugasta reka, ki večkrat zasuče smer toka

Latini so mnoge venetske zloge, v tem primeru Kr, ki so jih težko izgovorili, enostavno obrnili in/ali vmes za lažjo izgovorjavo vrinili samoglasnik; torej Kr > Kor, Latini niso poznali zaporedja treh soglasnikov npr. Krk.., Trg.. v Kor, Ker, Kar,...

Venetsko ime: Rab
Rimsko ime: Arbe
Sedanje ime: Rab

To ime morda izvira od gusarjev, ki so veliko plenili prav na tem področju Kvarnerja in morda so imeli svoje skrivališče na otoku Rabu

svk. Rabovat 'pleniti, ropati', rus. Rab 'suženj'

Latini so mnoge venetske zloge, v tem primeru Ra, ki so jih težko izgovorili, enostavno obrnili in/ali vmes za lažjo izgovorjavo vrinili samoglasnik;
torej Ra > Ar

Venetsko ime: Rovin
Rimsko ime: Rovingium
Sedanje ime: Rovinj

To ime je bilo nekoliko težje razvozlati, saj se njegova povsem slovenska oblika imena nikakor ni skladala z značilnostmi tega mesta v naravi

Mesto je namreč nastalo na otoku Rovin, ki vse prej kot nizek raven otok. Če pa pogledamo obliko otoka od daleč, je jasno, zakaj tako ime. Dobil ga je namreč po že od daleč vidni in značilni ploščati obliki ali ravnini na vrhu otoka, namesto oblega ali zašiljenega vrha, zato ime rovnin (raven); istega izvora je venetsko mesto Ravena ob reki Pad v današnji Italiji

nar.slv., svk., Rovni 'ploščat, raven',
nar.slv., svk. roven 'raven', rus. ronvo 'ravno'

V Istri je najti mnogo ledinskih imen Kras, redko pa Raven kras, ki označuje kraško ravnino

Venetsko ime: Vrśar
Rimsko ime: Ursaria
Sedanje ime: Vrsar

Mesto zgrajeno na vrhu griča nad morjem se je nekdaj imenoval Vrśar; glas ś je nekje med s in š in je še danes značilen za primorska narečja

Sorodna imena za visoko naselje so še: Vršaj, Vrhač, Vršac, Vršak, Vršec, Vršek, Vrhek, Vrhinja, Vrhič, Vršič, ...

Glede na številne čeri v morju pred Vrsarjem bi lahko ime označevalo tudi naselje vrh čeri, Vrhčar oz. Vrčar

Nekateri iščejo izvor kraja po imenu priseljene "italijanske" družine Orsario, vendar pa je kraj Vrsar obstajal že mnogo pred rimsko okupacijo

Ursaria je le latinizirana oblika imena Vrsar, ne gre niti za popačenje, niti za prevod, pač pa le za latiniziran zapis

Venetsko ime: Parenč
Rimsko ime: Parentium
Sedanje ime: Poreč

Tako kot ime Rovin je tudi oblika imena Poreč povsem slovenska in jasna. Nikakor pa ni razumljiv razlog, zakaj so stari Veneti dali mestu ime po reki, če pa tam daleč naokoli ne teče nobena reka

Beseda "po" slv. narečno tudi "pa" ima mnogo pomenov, med drugim tudi povrh, čez; svk. po 'čez'

Renča je enako pomenu reča za reko oz. rečje, le da gre za staroslovensko obliko nosničnega Renča, ki je bila v času rimske okupacije še v rabi, tako kot Lonka, Longatec, itd.

Parentium je le latinsko zapisan Parenč, saj so Latini Č večkrat zapisali kot T. Tako kot tudi v drugih primerih Tergišče > Tergeste, Pečina > Petina, Sonča > Sontius, ....

Zdaj pa k obrazložitvi pomena imena.
V osrednji zahodni Istri ni kakih potokov ali rek zato je na prvi pogled povezava z reko naravnost smešna. Na širšem področju Poreča namreč ni rek in potokov, toda življenje je bilo tam pestro že pred tisočletji in je še danes. Vsakdo ve, da brez vode ni življenja, tako da to ozemlje vendarle ne more biti povsem brez nujne življenske tekočine. Potrebno je vedeti, da v tem predelu Istre dež ravno tako pada, kot v drugih predelih, le da voda ponikne v kraško kraljestvo. Torej se ne zbira v obliki potokov in rek na površini, pač pa pod površjem. Celoten podzemski rečni sistem, ki se začne v okolici Pazina, je tesno povezan z nadzemnimi lokami (mlakami, funtanami), ki jih je v tem delu vse polno. Ta mogočen podzemni rečni sistem se vije južno proti limskemu kanalu, nato pa se obrne SZ proti morju, kjer se izliva v morje v predelu južno od Červarja pa vse do Funtane. Okrog funtane v obliki mlak ali (m)lok, glavni tok pa višje kot podmorski izliv, ki je najmočnejši prav pod Porečem. Značilnost kraja Poreč je torej, da se nahaja nad reko, torej povrh reke in iz tega sledi ime povrh (po) rečja, torej Poreč.

Venetsko ime: Červar
Sedanje ime: Červar

Morjepolvcem je znano, da so daleč v morju pred Červarjem čeri, ki jih je ob plimi mogoče delno tudi videti. Kdor tega ni upošteval je plovilo razbil na čereh. To so vedeli tudi naši predniki Veneti, katerih del so bili tudi Istri in so ta nevaren kraj poimenovali Červar

Červar torej pomeni kraj, kjer se je potrebno varovati čeri ali kratko, varuj se čeri

Venetsko ime : Roč
Rimsko ime : Rocium
Sedanje ime : Roč

Roč je štrlina na predmetu ali stvari in res je Roč na hribu, ki kot polotok štrli dvignjen nad ranvino

Sorodne besede so obročen, obronek, obroč, okrog

Venetsko ime: Pečina
Rimsko ime: Petina
Sedanje ime: Pičan

Petina je latinsko zapisana Pečina, saj so Latini Č večkrat zapisali kot T. Tako kot tudi v drugih primerih Tergišče > Tergeste, Parenč > Parentium, Sonča > Sontius, ...

Venetsko ime: Pəčina
Rimsko ime: Pucinum
Sedanje ime: Devin

Pečina narečno Pəčina; smostojen kraj ob Devinu, ki je ob širitvi Devina postal njegov predel

Devin je kraj umeščen na pečine nad jadranskim morjem

Pucinum je le latinizirana oblika različice imena Pečina

Venetsko ime : Piran
Rimsko ime : Pyrhanum
Sedanje ime : Piran

Pira = veselica, rajanje, pojedina, gostija; priti na pir (gostijo). Antol Vramec, v svoji Kroniki, opisuje za leto 1476, da se je kral Matjaž poročil z Beatrix, nato sta imela v Budinu "suadbo in pyr".

Običaj Venetov je bil, da so se poročali v kolikor sta želela moški in ženska živeti skupaj, za razliko od Rimljanov, ki so živeli skupaj brez poroke in kjer je imela ženska položaj lastnine. Pri Venetih je bila ženska enakovredna moškemu in ko sta se poročila je bil to dogodek, ki je med seboj tesno povezal dve družini. Tako vasovanje, kot pristanek na poroko in sama poroka so pomenili obred, ki se je prenašal iz roda v rod in takrat ni bil bistveno drugačen kot smo ga še do prejšnjega stoletja poznali, ponekod na vasi pa ga delno še gojijo. Tudi smrt, tako kot rojstvo in poroko so Veneti počastili z raznimi obredi.

Poroko je sklenil krajevni glavar, kar je bil le eden od ceremonialov v poročnem slavju, ki se je končalo z vsesplošnim rajanjem in veseljačenjem imenovanem tudi pira.

Manj verjetno pa je, da bi Piran dobil ime po piri; pira=stara odporna pšenica; istrsko tudi bela pira ali pirjevica
druga žita so tu slabo uspevala, pira pa je nudila bogat pridelek.