☕ SKRIVNOST IMENA Wǝdene

Aquileia Aquileia is an ancient Roman city at the edge of the lagoons in northern Adriatic, about 10 km from the sea, on the river Natiso (modern Natisone), the course of which has greatly changed since Roman times. In the 9th century BC there was a rather big proto-historic settlement on the banks of what was a large river. The spot was apparently named from an indigenous word Akylis. It seems that the ancient root acuiliu - aqui(l) "acque", “waters” would also be the origin of today’s Slovene name of Klagenfurt: Celovec. The suffix -eia can be easily found in Gallican areas, i.e.: Velleia, Noreia, Celeia. For these reasons, scholars think of a Celtic origin of the name, in a very archaic Celtic language not very different from Irish Gaelic. Romans In the 2nd century BC theRomans founded the colony over the proto-historic oppidum in on the banks of the river that they turned into a navigable waterway (180/181 BC). The port that was built on the site would soon become one of the most important ports of those times. Aquileia was meant to be the frontier fortress at the north-east corner of transpadane Italy and was intended to protect the Veneti, faithful Roman allies, during the Illyrian Wars and to block the advance of the hostile tribes of Carni and Histri. Besides its strategic relevance, Aquileia also served to promote the Venetic trade of the amber imported from the Baltic Sea and of gold coming from the gold fields near modern Klagenfurt. Its agricultural products and its wine were famous, too. The town was connected by important roads and was the starting-point of several important roads leading to the north-eastern part of the empire: the road (Via Iulia Augusta) from Iulium Carnicum to Veldidena (today’s Wilten, near Innsbruck), and the road into Noricum, leading from Virunum (Klagenfurt) to Laurieum (Lorch) on the Danube, the road into Pannonia, leading to Aemona (Ljubljana) and Sirmium (Sremska Mitrovica) and leading to the south the road to Tarsatica (near Fiume, now Rijeka) and Siscia (Sisak), and the road to Tergeste (Trieste) and the Istrian coast. http://chain.eu/userpics/1266177617.jpg http://chain.eu/?m3=20796 http://chain.eu/?m3=20796 cultural heritage

Potemtakem naj bi se Nadiža prej imenovala Vodena?

seveda

Izvor imena je v korenu acuiliu - aqui(l) "acque" Akylis.

Kako pa se je potemtakem ime Aquileia pretvorilo v Oglej?

Kje je izvor imena Oglej ?

Opažam, da ljudje, ki se preselijo izven meja Slovenije takoj zanikajo vse v zvezi s slovensko zgodovino . Takoj povzamejo tujce pri katerih gostujejo in se krčevito oklenejo njihovih razlag zgodovine.
Zakaj?
S tem premagujejo lastno domotožje in opravičujejo svojo odločitev, zakaj so tam?

lelj, lahko navedeš vir imena Wǝdene? Nikjer na spletu ne najdem ničesar.

spodaj piše z veliko zgodovina

vsaka rimska trdnjava je imela sprva funkcijo ogledne točke
lahko, da je iz tega ratal Oglej

piše že, ampak če iščem po dokumentu, pa ni ni.

Ne sodi tako strogo. Mavro in Nikolibolje sta fanatična zagovornika venetske teorije, ki je že sama po sebi zelo sporna in na trhlih nogah. Če tvoja trditev o sramovanju slovenskih korenin leti na Sahphire in Fiddlesticks lahko rečem samo, da je to popolna neumost. Že samo tukaj kažeta večjo poznavanje zgodovine Slovencev in zanimanje zanjo kot večina izmed nas, njuno izražanje in nivo znanja slovenskega jezika ter njegova uporaba je pa tudi krepko nad povprečjem domačih uporabnikov.

Pa tudi če bi našla v tvojem dokumentu, kako da ni nikjer nobene druge navedbe na celotnem spletu?

Mogoce iz OOO - glej 🙂 🙂 Ne, resno, tukaj pravijo da je "popacenka: Slovensko ime Oglej je v bistvu popačenka iz latinskega Aquileia. Toda mesto je dobilo prvotno ime iz reke Akylis. Rimljani sami pa so ga razumeli kot mesto orlov. Menili so, da orli prinašajo srečo /aquila=orel/. Orel pa je bil tudi simbol rimskega zavojevanja sveta /npr. kakor orli poletijo čez utrdbe, obzidja, v boj itn.) http://pohajacek.si/Romanje_20v_20Oglej.pdf Romanje v Oglej http://sl.wikipedia.org/wiki/Oglej OGLEJ http://www.burger.si/Italy/Aquileia/uvod_SLO.html Oglej

MIDVA SVA OPRAVLA

Kot sem že prej napisala, venetska teorija nima praktično nobene podpore v strokovnih krogih. Prilagam nekaj povezav na wikipedijo. http://sl.wikipedia.org/wiki/Venetska_teorija Venetska teorija http://sl.wikipedia.org/wiki/Veneti Veneti http://sl.wikipedia.org/wiki/Severnojadranski_Veneti Severnojadranski Veneti

Abejžno 🙂 Zakaj z Nikolibolje ne komentirata naših virov in sama ne navajata drugih razen http://www.zgodovina.eu/slovenci/od_kod_ime/od_kod_ime.htm zgodovina.eu in "lastnih ugotovitev".

Zakaj bi : zanikala slovensko zgodovino, nasprotno, zelo me zanima / sploh pa, anglezi nicesar ne trdijo o slovenskih imenih, , ne tako , ne drugace.

Vendar pa, v linku, ki ga prilaga lelj, ponavadi ni povezave ali utemeljitve imena, ki ga navaja.

Zadnjic smo npr ugotovili, da Kotlje niso Colatio, za Celje pa se ni jasno, ali izvira od Keleia ali od Sele.
Wodena bi bilo lahko ime, samo kako prides od tega do Oglej, pa ne vem.

če je tako bomo pa ukinili te teme. pa ne bom več objavljal

http://www.delo.si/assets/media/picture/20131203/calimero.png?rev=0

Ti le objavljaj, samo morda lahko napišeš v naslov: "Moja teorija o....., komentirajo lahko samo tisti, ki se brezpogojno strinjajo".

Ej Mavro, druge tvoje teme so super in te rada berem, samo ta vajin venetski fanatizem je pa že malo moreč in ne vodi nikamor, ker zadev nikoli ne argumentirata.

Da bi ime Oglej izhajalo iz ogledati, bi bilo mogoče samo, če bi bil v tisti ravnici postavljen kakšen res visok razgledni stolp. Oglejski patriarhi so bili Slovenci? Kdo ve, če je v tistem času stal kak visok razgledni stolp ali kaj podobnega?

http://static.panoramio.com/photos/large/83971080.jpg

http://www.expoaus.org/si/oglej-uso8 Oglej

http://www.expoaus.org/upload/userfiles/images/Aquileia1.jpg http://www.expoaus.org/si/oglej-uso8 Bazilika in trg Capitolo

Prvi oglejski škof je bil sveti Mohor, ki je skupaj s svojim diakonom Fortunatom umrl mučeniške smrti v začetku 3. stoletja okoli leta 70. Legenda pravi, da ga je ustoličil evangelist Marko, ko je v Ogleju prevajal svoj evangelij v latinščino. To ne ustreza dejstvu, da je Marko živel veliko pred Mohorjem. Drugi oglejski škof je bil sveti Hilarij Oglejski. Pod cesarjem Numerijanom je umrl mučeniške smrti leta 284. Naziv oglejski patriarh se prvič omenja v 6. stoletju v nekem pismu papeža Pelagija I. Za uradno letnico ustanovitve patriarhata šteje leto 568. Papež sprva oglejskemu škofu ni hotel priznati naziva patriarh. V takoimenovanem dogmatičnem sporu o treh poglavjih se je samozvani oglejski patriarh Pavlin I. pridružil nestorjancem. S tem se je začel razkol patriarhata med dva patriarha, saj so privrženci papeža kmalu izvolili svojega patriarha. Spor se je zaključil leta 699/700, ko so nasledniki Pavlina I. priznali papeško nadoblast, ozemeljska delitev pa je ostala. Po drugi strani pa je bil takrat tudi papež pripravljen priznati patriarhu določene pravice in zato je lahko oglejska Cerkev do leta 1596 uporabljala svoj lastni bogoslužni obred. http://sl.wikipedia.org/wiki/Oglejski_patriarhat Oglejski Patriarhat

@saphire
Danes sva pa čisto usklajeni, še dobro da sem pogledala. preden bi skoraj nalepila isti link.

Mavro, še enkrat oprosti če sem te užalila. Ponavljam, rada te berem in luštne debate odpiraš in ne bom te več kritizirala.

meni so pa všeč te teme jih rada preberem.. dajte še kaj o mojem kraju napisat prosim 😉

Saphire, Krasen prispevek -hvala! Sama pa sem našla še ta tekst Petra Štiha
**Kralj Henrik IV je Kranjsko podelil oglejski cerkvi in njenim patriarhom prvič 1077 (začasno) in nato še drugič 1093. S tem so oglejski patriarhi postali tudi mejni grofje na Kranjskem. Razprava obravnava oglejske patriarhe kot nosilce mejnogrofovske oblasti na Kranjskem, ki pa je bila bolj formalna kot dejanska, saj so jo patriarhi podeljevali naprej svojim namestnikom v dedni fevd. Te oblasti oglejskih patriarhov je bilo dokončno konec 1282, ko je kralj Rudolfi, podelil svojima sinovoma Avstrijo, Štajersko in Kranjsko kot državni fevd.**
Prebiram pa tudi, da je Pavlin I. obnovil mogočnost in slavo nekdanjega Ogleja. Kaj in kakšen je bil "nekdanji" Oglej,( pred 6. stoletjem) pa ne zasledim nikjer.

Nekaj sem našla_
**S številnimi mozaiki se prav tako kot Gradež odlikuje tudi Oglej, ustanovljen 181 leta p.n.št., Zbrani so si ogledali ostanke rimskega foruma, ki so pod zaščito Unesca, rečno pristanišče in znamenito bazilko z ohranjenimi mozaiki. V srednjem veku je bil namreč Oglej cerkveno središče za slovensko ozemlje južno od Drave.**
Kaj pa pred tem?

Zgodovinski pregled od začetka do vdora Longobardov  181 pr. Kr. pošlje rimski senat tri upravitelje (Scipio Nasica, Kaj Flaminij in Manlij Acidin) s 3.000 vojaki-koloni, da zagotovijo varnost vzhodnih meja tedanje severne pokrajine polotoka z imenom Italija.  177 pr. Kr. Rimljani osvojijo Istro.  169 pr. Kr. pride še druga skupina 1.500 kolonov.  148 pr. Kr. zgradijo cesto proti Postojni, ki poveže cesarstvbo od Genove preko Ogleja v Ljubljansko kotlino (antična Emona).  58-56 pr. Kr. je v Ogleju s svojo armado na zimovanju Julij Cezar, ki je osvojil Galijo (današnjo Francijo).  52-50 pr. Kr. ustanovitev Tergesteja, današnjega Trsta, Forum Julii (Čedada) in Forum Julia Carnicum (Zuglio).  35 pr. Kr. je tukaj cesar Oktavijan s svojimi legijami na pohodu v Dalmacijo In Panonijo.  27 pr. Kr. do 14 po Kr. vlada cesar Avgust, ki je bil v mestu večkrat tudi s člani svojih družin. Cesar Avgust uresniči “Pax romana augusta” (Rimski avgustov mir).  249 po Kr. cesar Decij v Ogleju. Tudi v Ogleju strahovito preganjanje kristjanov.  284-305 vlada cesar Dioklecijan. Tu začnejo kovati državni denar.  306-337 vlada cesar Konstantin Po Milanskem ediktu (313) škof Teodor zgradi prvo oglejsko cerkev, ki postane škofijska cerkev (katedrala).  345 po Kr. sta v mestu sv. Atanazij. Prišel je iz Aleksandrije v Egiptu. Pride pa tudi cesar Kostant za praznovanje velike noči v še ne dokončani poteodorovi cerkvi.  370-374 po Kr. biva v Ogleju sv. Hieronim, prijatelj Rufina Turannija.  381 Oglejski koncil, ki mu predseduje oglejski škof Valerijan. Obsodijo arijansko zmoto. Na koncilu sodeluje sv. Ambrož iz Milana.  388 je izvoljen za škofa sv. Kromacij, ki je škofoval do l. 407/408. Nekateri strokovnjaki menijo, da je zgradil krstilnico.  401 prvi barbarski vpad v mesto: Alarikovi Visigoti. Leta 410 zavzamejo Rim.  452 Atila vodi Hune, izropa in ruši mesto. 489 Teodorikovi Ostrogoti plenijo in rušijo.  553 krivoverstvo (shizma) treh sedežev in traja do leta 699.  568 vdor Longobardov pod vodstvom Alboina in postavitev Longobardskega kraljestva. http://pohajacek.si/Romanje_20v_20Oglej.pdf Romanje v Oglej

Še nekaj 🙂
**
PRIČEVANJE CESARJA JULIJANA O NASELJENOSTI VENETOV OKOLI OGLEJA ŠE V IV. STOLETJU NAŠEGA ŠTETJA

† Ivan Gorenc

Že večkrat sem videl pri nas, pa tudi v tujini zapisano, da je bil Belin keltski bog, ki je imel isti značaj kot prastari grško-latinski bog Apolon. To pa nasprotuje tudi pogosto zapisani trditvi, da je bil Belin staroslovanski bog. Zato mislim, da moramo dognati, kaj od tega drži in če da, zakaj ?
Iz več najstarejših zapisov je jasno, da so častili na prastarem venetskem področju boga z imenom Belin. Njegove kipce so našli na področju Benečije, Norika, Ljubljane, Celovca. Najbolj pa so ga častili v zadnjem večjem venetskem središču, Ogleju. Rimljani so bili zapisali, da je bil to bog prebivalstva te pokrajine. Tu pa je verjetno prišlo do zamenjave. Mnogo zgodovinarjev trdi, da so bili ti lokalni prebivalci Kelti in da je Belin zato keltski bog. Vendar jih zapisi antičnih zgodovinarjev zanikajo. Lokalni prebivalci okoli Ogleja so bili v veliki večini Veneti! Da to dokažemo, se moramo nekoliko pomuditi pri ustanovitvi in vlogi mesta Ogleja (=Aquileia).
Severno italsko ravnino sta v drugem stoletju pred našim štetjem naseljevala dva naroda: Galci (=Kelti) in Veneti. Pri tem so Kelti držali predvsem zahodni del, Veneti pa vzhodnega, od jezera Benakus (=današnji Lago di Garda) naprej. Veneti so imeli po vrsti naslednja močna središča: Este, Padova in na koncu Oglej. Vsako od teh središč je doseglo vrhunec v nekem obdobju, nato pa prepustilo prvenstvo drugemu. Verjetno je bilo to vezano predvsem z bližino morja in s postopnim zasipavanjem morske obale in zato oteženim dostopom do njega. Poleg tega izgleda, da se je trgovina vedno bolj selila proti vzhodu. Rimljani so imeli z Veneti večinoma dobre odnose. Odkar so v 4. stoletju pred našim štetjem prišli v severno italsko ravnino Kelti, so bili Veneti skoraj vedno zavezniki Rimljanov v bojih z njimi. Pomagali so, da so jih premagali.
Tudi v punskih vojnah, ko je Hanibal prišel čez Alpe v Italijo, so Veneti sodelovali z Rimljani, medtem ko so bili Kelti na strani Kartažanov [1]. Nasprotja med Kelti in Veneti v ravnini ob Padu so bila stalna, saj so jim Kelti vzeli zemljo in jih odtrgali od njihovih sorodnikov Etruščanov. Poleg tega so Rimljani precej trgovali z Veneti in s plemeni vzhodno od furlanske ravnine. Od njih so uvažali predvsem noriško železo, pa tudi konje in svinje, k njim pa izvažali vino in olje. Poleg tega so trgovali še z dragocenejšimi predmeti, jantarjem s severa in izdelki umetne obrti v nasprotni smeri.
Zato so bili Rimljani seveda pozorni na vse, kar se je dogajalo na tem področju. Tako so takoj ukrepali, ko se je leta 186. pred našim štetjem brez kakršnega koli odpora preselil na področje poznejšega Ogleja del nekega plemena izza Alp. Poslali so posebno poslanstvo, ki naj pri veljakih na oni strani Alp ugotovi, kako je prišlo do tega in se pritoži. Takole poroča Livij [2]: "….istega leta (186) sporoča, da so čezalpski Galci prešli v Venetio brez opustošenja ali vojne, in zavzeli prostor za postavitev mesta blizu tam, kjer stoji sedaj Aquileia (Oglej). Rimski poslanci, poslani čez Alpe, da bi raziskali stvar, so dobili odgovor, da ta skupina ni dobila dovoljenja države in da oni ne vedo, kaj delajo na Italskem."
Prevajalec Foster pravi v opombi tega teksta, da ni šlo za Galce, ampak za ljudi iz bolj vzhodnih krajev (torej verjetno za Venete ali »Ilire«). Kajti v predelu bodočega Ogleja strnjeno naseljeni Veneti bi verjetno ne pustili brez odpora Keltom, čeprav noriškim, da bi se preselili mednje. Le če bi bili novi naseljenci tudi Veneti, ali pa pred kratkim keltizirani Veneti, bi se dalo razložiti, da so se smeli brez bojev naseliti med tistimi Veneti, ki so do takrat že stoletja popolnoma obvladali področje Ogleja. To verjetno razloži tudi, zakaj so Rimljani nato z vso naglico prav tam ustanovili kolonijo. Ker je bila izza Alp tedaj noriška država, Norike pa so imeli za Kelte, danes zgodovinarji na splošno mislijo, da so se v Furlanijo takrat preselili Kelti. Tako je prišlo do trditev, da so okolico rimskega Ogleja (= Aquileie) poseljevali Kelti
Od daleč gledano, je tako morda res izgledalo, posebno če vemo, da je tudi Oglej kasneje spadal v rimsko provinco Tostransko Galijo. Vendar kot pričajo kasnejši viri, so okolico Ogleja, pa tudi precejšnji del Ogleja samega, naseljevali Veneti. Ti so obdržali svojo narodnost in celo svojo pisavo še daleč v 4. stoletje našega štetja, čeprav so bili tedaj pod rimsko oblastjo že več kot 540 let **
Avtor: Ivan Gorenc

O predrimskem obstoju Ogleja je veliko virov v italijanski literaturi. Na primer: Na tem območju naj bi se tu nahajala obsežna protozgodovinska keltska naselbina (9. stol. pr. n. št.), ob bregovih nekdanje večje naplavinske reke, ki so jo kasneje rimljani v 2. stol. n. št. usmerili in spremenili v plovno. Tudi ime naj bi izhajalo iz arhaične keltščine, vsaj tako trdijo avstrijski zgodovinarji, z osnovo -aqui(l), "vode". Pripono "eia" tudi sicer najdemo na galskih območjih (Velleia, Noreia, Celeia). Seveda gre za arhaično keltščino, podovno irski gelščini. Rimljani so keltsko naselbino uničili izključno zaradi vojaških razlogov. Na njenem mestu je torej zrasla najprej vojaška utrdba, šele kasneje je dobila versko obeležje. vir: http://www.summagallicana.it/lessico/a/Aquileia.htm summa gallicana

Belin- starodobni bog Slovencev. Starodobni zaščitnik Ogleja. http://sms.zrc-sazu.si/Si/SMS4/Marjeta4.html ?????

Ne bom trdila, ampak mogoce gre za tega http://www.celtnet.org.uk/images/belenos.gif Belenos The Shining God Belenos is unsusual in Celtic belief, as this deity (under the various version of his name) is known throughout the Celtic world. He is also rememberd in place names and personal names throughout the Celtic lands. His symbols are the horse an wheel and his name means 'The Shining God'. He is one of the Celtic high gods, and is probably a solar deity. Synonyms: Belen, Belenus, Belinus, Bellinus Bélénos, Belennos, Belenos, Bel, Bilé Cym, Bryth, Gaul, Goi: The Shining God Posibly one of the most widespread of all the Celtic deities he is known from Italy (Cis-Alpine Gaul), Gaul, Britain and Ireland. Tertullian talks of the cult of Belenus in the Norican Alps (Apologeticus 24,7); and Herodian mentions Belenus' worship at Aquileia in North Italy (History of the Empire after Marcus,8,3.6). In Ireland Beli is known as Bilé and is referred to as ‘The Father of Gods and Men’. The Celtic fire festival on the first of May, known as Beltane, (the fires of Bel) is probably derived from the name of this deity. Beltane fires were lit to encourage the sun's warmth. These fires also had restorative properties and cattle were herded between them before being loosed on the new spring pastures. From this it is likely that Beli was a fire deity, a patron of flame and the sun's restorative powers (which explains his classical association with Apollo). Originally he may have been a pastoral deity and in Cymric myth is associated with cattle, sheep and cropt. Though this may be because Beltane was the time that herds were moved to the high pastures.

Tudi za tega Safir www.staroverci.si/sl/zapisi-1/bogovi/item/69-belin.html Belin, Belen http://www.pozitivke.net/images/articles/Belin-Belenus-Bog-Venetov-Slovendi_4.jpg http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1a/Sol_Invictus_staue_in_Milan_Archeology_Museum_IMG_4874_1.JPG/220px-Sol_Invictus_staue_in_Milan_Archeology_Museum_IMG_4874_1.JPG

http://www.hervardi.com/belin.php belin

Link ne prime, a je tale? http://www.staroverci.si/sl/zapisi-1/bogovi/item/69-belin.html Belin Belen

Je 🙂 Hvala Safir !