Izraz Vindo pomeni slovensko.
Vend, Vind, Vindiš = staro še predrimsko ime, s katerim so tujci nazivali staroselske (slo)Ventce oz. Vente ali Venete. Tako so nas imenovali tudi Latini, v kolikor nismo imeli lokalnih imen kot so Reti, Noričani, Tauri, Japodi, Istri, ...
Bona(lat.) = dobro, odlično; gre za poenostavljen, napačen latinski prevod imena Dobrava, ki pomeni gozd
Staroselsko ime je torej bilo Slovenja Dobrava oz. danes bolj razumljivo Slovenski gozd. Zelo verjetno je ledinsko ime Slovenja Dobrava osnova na kateri je nastal izraz Dunajski gozd oz. nemško Wiennerwald, ki se spušča vse do Donave. Pridevnik Slovenji so Latini preimenovali v ime Vindo iz katerega je nastalo nemško ime Vin oz. Wien. Ker je bilo to področje domnevno močno latinizirano je šlo prvotno slovensko ime v pozabo, ki pa ga je nadomestilo ime Dunaj. Toda osnovna beseda gozd je ostala ne glede, na napačen latinski prevod Bona in sicer v pomenu Dunajski gozd, namesto Slovenja Dobrava.
Jaz sem ze enkrat vprasala, ce ima ime vec povezave s Slovasko kot s Slovenijo, glede na blizino Dunaja in Bratislave in seveda Slovaske. Ali pa smo le v tesnejsem sorodstvu, kot pravijo geografske in kulturne razlike. Genetika pravi, da smo bratranci in sestricne.
0
micka 24.01.2015 ob 9:39
Se spomnim, da sem takrat nekaj googlala v zvezi s tem.
Zanimivo bo, ko bodo genetske raziskave obdelale Dunajčane 🙂
0
micka 24.01.2015 ob 9:46
Avtor: he
Zanimivo bo, ko bodo genetske raziskave obdelale Dunajčane 🙂
Včasih zadostuje že obisk starega pokopališča in ogled nagrobnikov.
0
fiddlesticks 24.01.2015 ob 9:59
Dunajcani so genetska mesanica vseh narodov, ki so bili kdaj pod avstroogrsko. Zadnjic sem gledala dokumentarec za turiste o Dunaju in so Dunajcane prav tako predstavili kot mesance. Dejansko so genetsko zelo blizu Madzarom, jugovzhodnim Nemcem in Cehom, v tem vrstnem redu. Za Slovence v tisti konkretni studiji ni bilo podatka.
0
nikolibolje 24.01.2015 ob 10:00
V času, ko naj bi bila to Slovenja Dobrava, še niso bili znani slovani. Takrat so se imenovali Sloveni samo predslovanski narod, ki je pisal in bral.
0
micka 24.01.2015 ob 10:00
Avtor: fiddlesticks
Dunajcani so genetska mesanica vseh narodov, ki so bili kdaj pod avstroogrsko. Zadnjic sem gledala dokumentarec za turiste o Dunaju in so Dunajcane prav tako predstavili kot mesance. Dejansko so genetsko zelo blizu Madzarom, jugovzhodnim Nemcem in Cehom, v tem vrstnem redu. Za Slovence v tisti konkretni studiji ni bilo podatka.
Točno to pokažejo nagrobniki.
0
bi 24.01.2015 ob 10:10
Avtor: micka
Avtor: fiddlesticks
Dunajcani so genetska mesanica vseh narodov, ki so bili kdaj pod avstroogrsko. Zadnjic sem gledala dokumentarec za turiste o Dunaju in so Dunajcane prav tako predstavili kot mesance. Dejansko so genetsko zelo blizu Madzarom, jugovzhodnim Nemcem in Cehom, v tem vrstnem redu. Za Slovence v tisti konkretni studiji ni bilo podatka.
Točno to pokažejo nagrobniki.
jap. Čeravno je tudi moj priimek tam. Popolnoma slovenski, samo malo preschrodan v nemško berljivo inačico:)
0
kake pišete 24.01.2015 ob 10:10
Navijam za genetske raziskave za vsako kurje jajce in vsak vineršnicl!
0
Saphire 24.01.2015 ob 12:53
Der Name leitet sich vom Fluss Wien ab (der üblichen Benennung von Siedlungen nach dem dort mündenden Nebenfluss folgend).
Überliefert ist der Name erstmals 881 in den Salzburger Annalen, wo von einer Schlacht ad Uueniam (lies: ad Weniam) berichtet wird, wobei allerdings unklar ist, ob die Stadt oder der Fluss gemeint ist.
Der althochdeutsche Name Wenia, von dem sich der heutige ableitet, kommt von der keltoromanischen Bezeichnung Vedunia („Waldbach“) für den Wienfluss; eine slawische Zwischenform ist denkbar, aber nicht belegt.
[31] Der Name Vindobona bezog sich auf eine römische Siedlung innerhalb des heutigen Stadtgebiets, und wird heute noch mitunter für Wien benutzt (etwa auf lateinischen Urkunden), obwohl er mit dem heutigen Namen der Stadt keine etymologische Verwandtschaft aufweist.
Der Name in anderen Sprachen
Wien gehört zu jenen alten Städten, für die in vielen Sprachen eigene Namen bestehen.
Im Englischen, Italienischen, Spanischen, Portugiesischen und anderen romanischen Sprachen ist Wien als Vienna oder Viena bekannt, im Französischen als Vienne, im Griechischen als Vienni, im Niederländischen als Wenen.
Eine eigenständige Bildung sind das ungarische Bécs bzw. Beč im Bosnischen/Kroatischen/Serbischen. Davon stammt auch die Form Beç aus der osmanischen Amtssprache ab, während es im modernen Türkisch Viyana heißt. Diese Form wird auf die ungarische Herrschaft im 9./10. Jahrhundert zurückgeführt und meist mit am Steilhang übersetzt. Die eigenständige Namensbildung wird als Indiz für die geringe Bedeutung Wiens in dieser Periode gewertet.[31]
Die slowenische Bezeichnung für Wien, Dunaj, verweist auf die Donau (die aber im heutigen Slowenischen Donava heißt).
Auf Tschechisch heißt die Stadt Vídeň, auf Slowakisch Viedeň und auf Polnisch Wiedeń.
Ja nedvomno imajo dunajčani prav, ker nikor nočejo slovencev priznati za predrimskega časa. Le zakaj pa bi. Če so ponosni na dunajsko nemščino.
Pred prigodom rimljanov do Donave so bili tam neki Windi, Wendi, ki so govorili alte windische Sprache, ki so se delali, da so tam doma. Rimljani so rekli naj bo Vinda Bona. Severozahodnim pritepencem je bilo to malo tuje, tudi pesmice imajo malo bolj trde, ampak so se vdali in rekli Wien.
In tako dalje.. Ostalo ste že napisali. Povsod po Europi je veliko mestec in vasi z imenom VIN tudi tudi prinas. Ti šmentani windišarji. Povsod so imeli svoj nos.
Lelej imaš prav tam blizu Dortmudnda je mestece Kamen in Bergkamen. Vesloska slika kaže, da gre za dve vasici.. Vendar iz posnetka je dobro vidno obzidje, torej mestno obzidje. Kamen je primerno ime za utrjeno mesto s kamnitim zidom
Prve naselbine v tem mestecu Kamen so bile v 5. stoletju p.n. š. Našli so tudi orodje iz kana iz kamene dobe in talilnice žalezovega gobe.
Danes imajo Kamničani velike težave, saj so ugotovili
Razlaga imena "Kamen" še vedno ni uspelo brez protislovij.Enako velja za imena mesta Kamen.
0
Saphire 25.01.2015 ob 12:54
Avtor: nikolibolje
Ja nedvomno imajo dunajčani prav, ker nikor nočejo slovencev priznati za predrimskega časa. Le zakaj pa bi. Če so ponosni na dunajsko nemščino.
Pred prigodom rimljanov do Donave so bili tam neki Windi, Wendi, ki so govorili alte windische Sprache, ki so se delali, da so tam doma. Rimljani so rekli naj bo Vinda Bona. Severozahodnim pritepencem je bilo to malo tuje, tudi pesmice imajo malo bolj trde, ampak so se vdali in rekli Wien.
In tako dalje.. Ostalo ste že napisali. Povsod po Europi je veliko mestec in vasi z imenom VIN tudi tudi prinas. Ti šmentani windišarji. Povsod so imeli svoj nos.
Der althochdeutsche Name Wenia, von dem sich der heutige ableitet, kommt von der keltoromanischen Bezeichnung Vedunia („Waldbach“) für den Wienfluss;
eine slawische Zwischenform ist denkbar, aber nicht belegt.
Nikoli bolje - zadnji stavek - pa dajte/ dajmo to vmesno slovansko obliko utemeljiti in dokazati, mogoce bodo spremenili misljenje.
0
nikolibolje 25.01.2015 ob 13:24
No se udam, predam, vašemu mišljenju, da je ime vedunija keltsko romansko in so si sloveni izmislili nekaj podobnega, ko savno mokri lezli iz Donave. V tistem delu današnje Avstrije je še mnogo nepojasnjenih napisov, ki bodo nedvomno potrdili, kako so kiklarji "kelti" govorili, ali keltsko-nemško ali slovensko-keltrsko.
Seveda prepričanih keltov ne more prepričati niti raziskava DNK, ki je ugotovila, da je v zadnjih 8 tisočletjih priseljenih samo 7 % prebivalcev v Europo. Ta podatek enostavno izključuje, da bi v 6. stoletju, to je pred 1500 leti prišla velika množica krutih hort divjakov in pobila vse moške in posilila vse ženske. To bi se poznalo na DNK-ju.
No to je samo en neposreden dokaz.
Kaj pa tisti KAMEN v Porurju. !
0
Saphire 25.01.2015 ob 13:32
Saj ne dokazujem niti tako niti drugace 🙂 In tudi ta Waldbach dejansko pomeni Dobrava.
Pravim samo, da z argumenti na plano, ne samo na tem forumu. Ce je " slawische form" mogoca, jo dajmo dokazati.
0
micka 25.01.2015 ob 13:35
Avtor: nikolibolje
No se udam, predam, vašemu mišljenju, da je ime vedunija keltsko romansko in so si sloveni izmislili nekaj podobnega, ko savno mokri lezli iz Donave. V tistem delu današnje Avstrije je še mnogo nepojasnjenih napisov, ki bodo nedvomno potrdili, kako so kiklarji "kelti" govorili, ali keltsko-nemško ali slovensko-keltrsko.
Seveda prepričanih keltov ne more prepričati niti raziskava DNK, ki je ugotovila, da je v zadnjih 8 tisočletjih priseljenih samo 7 % prebivalcev v Europo. Ta podatek enostavno izključuje, da bi v 6. stoletju, to je pred 1500 leti prišla velika množica krutih hort divjakov in pobila vse moške in posilila vse ženske. To bi se poznalo na DNK-ju.
No to je samo en neposreden dokaz.
Kaj pa tisti KAMEN v Porurju. !
Nikolibolje, nihče te ne napada, vsak ima pač svoje mnenje in ni ti potrebno takoj užaljeno prevzeti obrambnega mehanizma.
Ponovno te lepo prosim, posreduj nam vire svojih trditev, da bomo lahko dalje debatirali. Nisem edina, ki sem te že večkrat prosila za vire.
Hvala.
0
preenostavno 25.01.2015 ob 13:40
Tale teorija je preenostavna, da bi jo kdo upošteval, ker se obeša naravnost na nos.
Ko so prišleki zašli v mesto ob Donavi so tam živeli neki ljudje, ki so se imenovali veneti, vendi, vindi, -vindišarji 🙂.
Pa so doseljenci začeli govoriti, da je to naselbina VIN 🙂 Po njihovo spisano Wien.
0
Saphire 25.01.2015 ob 13:49
s tem, da se nekateri Dunajcani naivno sprasujejo, ce je tam v rimskih casih uspevalo dobro vino
Vin do bona 🙂 🙂
Name
Der Name Vindobona lässt sich aus dem Keltischen ableiten. Der Name stellt sich daher als ein Komposit aus zwei Gliedern dar, dessen erstes Glied Vindo- zu keltisch *uindo- mit der Bedeutung für „weiß“ (vergleichbare einzelsprachige Varianten: bretonisch gwenn, walisisch gwynn und irisch finn). Das zweite Glied -bona hat im keltischen die Bedeutung von „(Fluss)Quelle, Gründung (Siedlung/Dorf)“. Somit lässt sich der Name von Vindobona mit der Bedeutung „Uindo-bona” = „Weiße(s) Dorf/Siedlung“ durchsichtig erklären. Die römischen Ortsnamen von Windisch (Vindonissa), Regensburg (Ratisbona) und Lillebonne (Iuliobona) enthalten dieselben Elemente.
Vindobona ließe sich auch als „Gut oder Hof des Vindos“ übersetzen
, da dieser bei den Kelten ein recht häufig vorkommender Name war. Mangels archäologischer Nachweise für die Existenz einer römischen Siedlung vor Erbauung des claudisch-neronischen Hilfstruppenkastells bietet sich die Erklärung an, dass die Römer ihren Ortsnamen nur von einem in der Nähe gelegenen keltischen Hof oder dem bojischen Oppidum auf dem Leopoldsberg übernommen haben können.[6] Auf antiken Inschriften wird Vindobona meist als VIND oder VINDOB abgekürzt.
Stadt und Legionskastell werden in zahlreichen antiken Quellen erwähnt:
Die früheste bekannt gewordene Erwähnung von Vindobona stammt von einem Fragment einer Ehreninschrift aus Rom (spätes 1. Jahrhundert).
Ptolemäus erwähnt Vindobona in seinem Werk Geographike Hyphegesis, wo auch seine geographische Lage näher angegeben wird.[7]
In der Tabula Peutingeriana wird Vindobona durch eine Zweiturmvignette als Etappenstation an der Limesstraße markiert.[8]
Im Itinerarium Antonini scheint es als Vindomana/Vindomenia,[9] und Vindobona/Vendobona auf.[10]
In der Notitia Dignitatum wird Vindomarae/Vindomanae als Garnisonsort des Dux von Ufernoricum und der Pannonia I aufgelistet.[11]
In Vegetius Kriegshandbuch Epitoma rei militaris wird sie als Bendobona bezeichnet.[12]
Beim ostgotischen Chronisten Jordanes scheint sie als Vindomina/Vendomina auf.[13]
Der althochdeutsche Name Wenia, von dem sich Wien direkt ableiten lässt, könnte auf Vedunia („Waldbach“), der keltoromanischen Bezeichnung für den Wienfluss, zurückgehen;
auch eine slawische Zwischenform wäre denkbar, ist aber bislang nicht hinreichend belegt worden.
Še ena preenostavna teorija.
Ko so Rimljani prišli do mesteca ob Donavi, je bila tam kar velika naselbina uglajenih, kultiviranih in gostoljubnih Vindov, Vendov Venetov...
V bližini njihove naselbine so zgradili utrdbo in jo poimenovali Vindobona. Kar je pomenilo Dobri Vindi. .. Tako so vedeli kam gredo.
Če bi bili ti Vindi brutalni, agresivni barbari bi bilo morda ime naselbine Vindomalus 🙂
0
Saphire 25.01.2015 ob 14:13
Ja, saj pise "Vindobona ließe sich auch als „Gut oder Hof des Vindos“ übersetzen" 🙂
Hvala za pripombe in izhodišča. Seveda se nisem razjezila ali kako drugače reagirala. Jasno je nekaj dejstev. Da so Mesto rim, začetje, zgradili Etruščani, sorodniki Venetov., ki so pisali in govorili skupni jezik. Ta jezik je bil uporaben v celotni Europi.
Kako to vemo ! Ker so našli pisna sporočila v isti ali le rahlo modificirani pisavi po Evropi in v dolgem obdobju od 3500 pren.š. do leta 100 pred.n. š.
Torej v venetskem jeziku so pisali od kamene dobe dalje. Ljudje so pisali zaradi namena sporočati svojim sodobnikom in nposrednim potomcem. Nikaor niso pisali za 5000 let v naprej.
Ostalo Vam še preskrbim. Vendar mi morate obljubiti, da boste prebrali. Seveda bom vesela vašega odziva in vaših propomb, tudi če se ne strinjate..
0
preenostavno 25.01.2015 ob 14:52
Saphire. Navdušena sem nad tvojimi iskanji, Hvala ker lepiš sem. To temo moram spraviti nekam v bližino.
Zakaj naj bi Rimljani imeli dve imeni , Raetes in Germani za iste ljudi? Ime Raetes je starejše nekoliko stoletij, ako ne tisočletij kakor ime Germani in je prišlo preko Venetov in Etruščanov k Rimljanom. Oni so živeli med Reti in Rimljani. Polibius iz Megalopolisa [8] poroča, da je retska in vindelicijska domovina severno od Venetov in Etruščanov.
Rimljani, pravzaprav rimski legionarji so prišli v neposreden dotik z Reti med imperijalnimi vojnami. O temu pričajo Rimska vojna propaganda in poročila (Marcus Tullius Cicero, Cassius Dio Cocceianus [8]).
Zaradi tesnejših stikov in spoznavanja so ime Raetes (mogoče celo v retski obliki) prevedli rimski vojaki (Gaius Iulius Caesar: De bellum Gallicum) v Germani. Razlog zato je bil mogoče običajno posmehovanje sovražnika z ponižujočimi nazivi. Za dvojno ime bi potemtakem bil vzrok civilna in vojaška uporaba.
Prevod so uporabili tudi za narode, sorodne Retom, ki pa so bili razmeroma bolj oddaljeni in tuji Rimljanom. Kasneje, so jih osvojili, vključili v Rimski Imperij in so jih tako tudi posamično poimenovali. Na ta način so Reti zadržali svoje ime in dobili ime svoje province. Poimenovanje z Germani so Rimljani na široko uporabljali in razširili na narode izven rimskih meja. To potrjuje dejstvo, da je bilo ime Germani zemljepisno-politična rimska oznaka za vse narode vzhodno od Rena, kakor je bilo tudi poimenovanje Galli za narode zahodno od Rena, oboji pa nista nikakor bili “etnični” [28].
24.01.2015 ob 9:23
Rimsko ime: Vindobona
Sedanje ime: Dunaj
Izraz Vindo pomeni slovensko.
Vend, Vind, Vindiš = staro še predrimsko ime, s katerim so tujci nazivali staroselske (slo)Ventce oz. Vente ali Venete. Tako so nas imenovali tudi Latini, v kolikor nismo imeli lokalnih imen kot so Reti, Noričani, Tauri, Japodi, Istri, ...
Bona(lat.) = dobro, odlično; gre za poenostavljen, napačen latinski prevod imena Dobrava, ki pomeni gozd
Staroselsko ime je torej bilo Slovenja Dobrava oz. danes bolj razumljivo Slovenski gozd. Zelo verjetno je ledinsko ime Slovenja Dobrava osnova na kateri je nastal izraz Dunajski gozd oz. nemško Wiennerwald, ki se spušča vse do Donave. Pridevnik Slovenji so Latini preimenovali v ime Vindo iz katerega je nastalo nemško ime Vin oz. Wien. Ker je bilo to področje domnevno močno latinizirano je šlo prvotno slovensko ime v pozabo, ki pa ga je nadomestilo ime Dunaj. Toda osnovna beseda gozd je ostala ne glede, na napačen latinski prevod Bona in sicer v pomenu Dunajski gozd, namesto Slovenja Dobrava.
http://www.zgodovina.eu/index.htm zgodovina