- 1
- 2
Očitno ima folk preveč denarja in ne ne bo pogrešal tistih 6 - 7 jurjev na leto, sploh če ga niso sami zaslužili. Sončki mamini.
2
Lastniki
SIGMUND FREUD PRIVATUNIVERSITÄT WIEN GMBH
Lastniki
Sigmund Freud Inštitut za psihoterapijo
Zastopnik
MOŽINA MIRAN
SIGMUND FREUD PRIVATUNIVERSITÄT WIEN GMBH
Lastniki
Sigmund Freud Inštitut za psihoterapijo
Zastopnik
MOŽINA MIRAN
1
Dobro je da imamo med drugimi tudi te sfu jevce v zdravstvenem sistemu. Možina bo služil ko nor. Novi tranzicijski tajkun.
1
Resnično zavajajo, na svoji strani imajo zapisano
SFU Ljubljana
Univerza Sigmunda Freuda Dunaj - podružnica Ljubljana je ena izmed mednarodnih podružnic Univerze Sigmunda Freuda na Dunaju, ki je po avstrijskem zakonu akreditirana kot zasebna univerza.
Avstrijska agencija - AQ Austria (Agencija za zagotavljanje kakovosti in akreditacijo) je akreditirala študijske programe Fakultete za psihoterapijo (2013) in Fakultete za psihologijo (2018).
SFU Ljubljana sestavljata oddelka: za psihoterapevtsko znanost in psihologijo. Oba oddelka sta organizacijski enoti pristojnih fakultet na SFU Dunaj.
SFU Ljubljana ponuja dodiplomske in magistrske študijske programe psihoterapevtske znanosti in psihologije. Tako je bilo prvič v Sloveniji omogočeno celotno akademsko izobraževanje iz psihoterapevtske znanosti. Več o fakultetnih študijskih programih na povezavi.
Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) je septembra 2013 za 7 let akreditirala Fakulteto za psihoterapijo Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani (SFU Ljubljana).
Od 1. oktobra 2020 dalje je status SFU Ljubljana izključno podružnica univerze Sigmunda Freuda, ki je po avstrijskem zakonu akreditirana zasebna univerza. V okviru slovenskega Zakona o visokem šolstvu, v skladu s transnacionalnim izobraževanjem, SFU Ljubljana izvaja študijske programe na podlagi tretjega odstavka, 47. člena.
SFU Ljubljana
Univerza Sigmunda Freuda Dunaj - podružnica Ljubljana je ena izmed mednarodnih podružnic Univerze Sigmunda Freuda na Dunaju, ki je po avstrijskem zakonu akreditirana kot zasebna univerza.
Avstrijska agencija - AQ Austria (Agencija za zagotavljanje kakovosti in akreditacijo) je akreditirala študijske programe Fakultete za psihoterapijo (2013) in Fakultete za psihologijo (2018).
SFU Ljubljana sestavljata oddelka: za psihoterapevtsko znanost in psihologijo. Oba oddelka sta organizacijski enoti pristojnih fakultet na SFU Dunaj.
SFU Ljubljana ponuja dodiplomske in magistrske študijske programe psihoterapevtske znanosti in psihologije. Tako je bilo prvič v Sloveniji omogočeno celotno akademsko izobraževanje iz psihoterapevtske znanosti. Več o fakultetnih študijskih programih na povezavi.
Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) je septembra 2013 za 7 let akreditirala Fakulteto za psihoterapijo Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani (SFU Ljubljana).
Od 1. oktobra 2020 dalje je status SFU Ljubljana izključno podružnica univerze Sigmunda Freuda, ki je po avstrijskem zakonu akreditirana zasebna univerza. V okviru slovenskega Zakona o visokem šolstvu, v skladu s transnacionalnim izobraževanjem, SFU Ljubljana izvaja študijske programe na podlagi tretjega odstavka, 47. člena.
-1
@ takole je to
Točno tako je. Zavajal je.. res se mi smilijo ti študenti. Mislili so da so na običajnem univerzitetnem študiju, na koncu pa jih Možina prepričuje, da do razumeli narobe. Res se mi smilijo ko so vrgli stran toliko časa in denarja.
Točno tako je. Zavajal je.. res se mi smilijo ti študenti. Mislili so da so na običajnem univerzitetnem študiju, na koncu pa jih Možina prepričuje, da do razumeli narobe. Res se mi smilijo ko so vrgli stran toliko časa in denarja.
1
Kaj to pomeni v praksi? Ali zdaj ne bodo mogli imeti psihoterapevtski ordinacij?
1
Ordinacij niso niti nikoli imeli. To je neko neformalno izobraževanje, ki je sedaj zaradi Goloba v zdravstvenem sistemu. Kar je skregano z zdravim razumom. Kot večina zakonov golobje vlade. Po moje bo Matoz ta zakon vrgel ven, ker.. je pravno sporen in se kaj..
1
Bilo vedno tako. Samo Možina jim je jasno sedaj povedal za kaj se gre. Da študij če tudi specialistični NE pomeni akademski študij. Tudi če v pogodbah piše študenti. Očitno so ljudje to samoumevno razumeli, da to pomeni formalni študij. Treba se bo naučiti brati. Bravo Možina!
1
To Možina. Zdaj lahko vidimo kako lahkoveren in naiven je narod. Tudi mene zanima kako bo država to rešila.
0
@ mozina
On je postavil skzp in zdaj ta sfu ljubljan Oz. ne vem kako se imenuje zdaj, kjer je lastnik in direktor.
Ne bo se odstranil dokler ga od tam ne bodo odnesli iz takih in drugačnih razlogov.
Nc bat
On je postavil skzp in zdaj ta sfu ljubljan Oz. ne vem kako se imenuje zdaj, kjer je lastnik in direktor.
Ne bo se odstranil dokler ga od tam ne bodo odnesli iz takih in drugačnih razlogov.
Nc bat
1
@Grehi
Ni lastnik!!!
Lastniki
SIGMUND FREUD PRIVATUNIVERSITÄT WIEN GMBH
Lastniki
Sigmund Freud Inštitut za psihoterapijo
Zastopnik
MOŽINA MIRAN
Ni lastnik!!!
Lastniki
SIGMUND FREUD PRIVATUNIVERSITÄT WIEN GMBH
Lastniki
Sigmund Freud Inštitut za psihoterapijo
Zastopnik
MOŽINA MIRAN
0
Sigmund Freud inštitut, ustanovitelja in trenutna lastnika sta miran mozina in Anja Kozina.
0
To je jasno že vsem, da je ta njun zasebni zavod simbolično povezan s sfu ljubljana in sfu dunaj.
Ta poslovni model je nastavljen kot obvod za njuno finančno okoriscenje
Npr. Ko bodo če bodo njuni terapevti v opravljali terapije na napotnico se bo ta denar it zzzs povsem legalno stekal na njun račun.
To je sila enostaven poslovni model. Poleg tega bo služil temu da se na njun račun stekajo sredstva neformalnih izobraževanj, raznih praks,.. itd
Puni budu ko brod
Seveda če bo država Slovenija to dopuščala.
Ta poslovni model je nastavljen kot obvod za njuno finančno okoriscenje
Npr. Ko bodo če bodo njuni terapevti v opravljali terapije na napotnico se bo ta denar it zzzs povsem legalno stekal na njun račun.
To je sila enostaven poslovni model. Poleg tega bo služil temu da se na njun račun stekajo sredstva neformalnih izobraževanj, raznih praks,.. itd
Puni budu ko brod
Seveda če bo država Slovenija to dopuščala.
1
Skratka eden ne more brez drugega. Torej sfu ljubljana brez njunega zasebnega zavoda.
1
PERVERZNOOO
sluziti na pomoci potrebnim? Upam, da kdo iz vlade to bere in tega ne bo dopustil. Res , upam!
Brez besed.
sluziti na pomoci potrebnim? Upam, da kdo iz vlade to bere in tega ne bo dopustil. Res , upam!
Brez besed.
2
Ce prav razumem bosta ona dva s tem zacela, vsi ostali mali instituti pa naj bi jima sledil. Torej psihoterapije na napotnico se jim bodo legalno pritekale od drzave na racun?
Ha ha ha... pa kera banana republika smo mi 🤣😂
Ha ha ha... pa kera banana republika smo mi 🤣😂
1
Zdaj mi je jasno zakaj so tako zeleli v zdravstveni sistem! Namesto, da bi vse ostalo del zdravstvenega sistema bo sedaj pristalo na njunih trr jih. Briga njih za ljudi.
1
Sfu Dunaj je kupil en financni sklad, tako da ni cudno da so jim finance na prvem mestu. Problem je ker so v slo naredili obvod na drzavno blagajno. To je.
1
Po moje bosta speljala kar sta si zastavila. Pocasi po modelu pocasnega kuhanja zabe. Tko parazitsko. Drzava verjetno ne bo niti opazila.
Slovensko javno zdravstvo bo pocasi razpadlo zaradi parazitov.
Tonemo, ja tonemo.
Slovensko javno zdravstvo bo pocasi razpadlo zaradi parazitov.
Tonemo, ja tonemo.
1
Uzas.
Upam, da jih Matoz zabrise ven iz sistema. Denarja za njih realno v drzavni blagajni ni. Bomo videli.
Upam, da jih Matoz zabrise ven iz sistema. Denarja za njih realno v drzavni blagajni ni. Bomo videli.
1
@Psihoterapevt >skinner
Pa še 10 vzdevkov je, kot občasno preberem.
Pa še 10 vzdevkov je, kot občasno preberem.
0
Štiriletni specialistični študij” ni nujno študij
Udeleženci specialističnih programov psihoterapije na SFU Ljubljana opozarjajo, da so pogodbe podpisali z univerzitetno podružnico, zdaj pa se izobražujejo na inštitutu SFU Ljubljana. SFU odgovarja, da izraz študij še ne pomeni akademskega študija.
Dnevniku smo že poročali, da ljubljanska podružnica Univerze Sigmunda Freuda Dunaj v prihodnjem študijskem letu ne bo več vpisovala v študijske programe psihologije in psihoterapevtske znanosti v slovenskem jeziku. Odločitev je prišla z matične univerze v Avstriji, njene posledice pa niso zadele le bodočih študentov. Med tistimi, ki so že vključeni v specialistične programe psihoterapije, se je namreč odprlo vprašanje njihovega statusa in nadaljevanja izobraževanja, saj se izobraževalni programi nenadoma povezujejo z Inštitutom SFU Ljubljana in ne več z Univerzo Sigmunda Freuda Dunaj – podružnico Ljubljana.
Kot so zapisali na SFU Ljubljana, izraz »specialistični študij« v slovenskem pravnem redu ni zakonsko opredeljen niti rezerviran samo za formalne akademske programe.
Prav ob teh spremembah so namreč nekateri udeleženci začeli opozarjati na pogodbe, ki so jih podpisali ob vpisu. Te niso bile sklenjene z inštitutom, temveč z Univerzo Sigmunda Freuda Dunaj – podružnico Ljubljana. Program je bil v pogodbi imenovan specialistični študij, udeleženci pa študenti. Zato so razumeli, da se izobražujejo v okviru univerzitetne podružnice. Zdaj pa se jim nenadoma pojasnjuje, da nikoli ni šlo za formalni univerzitetni študij, temveč za neformalni specialistični program psihoterapije oziroma izobraževanje, ki ga SFU ne enači z akademskim študijem. Prav pogodba, ki smo jo pridobili, je zato ključni dokument v tej zgodbi. V njej kot izvajalec res ne nastopa inštitut, temveč Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana. Pogodba je naslovljena kot »pogodba o specialističnem študiju«, podpisuje jo direktor SFU Ljubljana, udeleženca pa dosledno imenuje študent oziroma študentka.
Pogodba z univerzitetno podružnico
V prvi določbi pogodbe piše, da SFU Ljubljana izvaja »štiriletni specialistični študij«. V nadaljevanju pogodba ureja pravice in obveznosti pri »vpisu, organizaciji, izvajanju in udeležbi pri specialističnem študiju«. Govori o študijskem redu, izpitih, literaturi, praksi, študijskem programu in študijskih obveznostih. Tudi obveznosti SFU Ljubljana so zapisane v jeziku, ki ga bralec povezuje s študijem. Ustanova se zavezuje, da bo izobraževanje zagotovila z učitelji z ustreznim znanjem in izkušnjami, študente pa obveščala o urniku, izpitih, potrebni literaturi in možnostih opravljanja prakse. Za udeležence je zato ključno vprašanje, ali je bilo ob podpisu pogodbe dovolj jasno, da ta specialistični program po pojasnilih SFU ni bil del formalnega visokošolskega študija. Pogodba namreč uporablja izrazoslovje univerzitetnega študija, SFU pa poudarja, da je šlo za neformalni specialistični program.
Na SFU Ljubljana menijo, da razhajanja med pogodbo in njihovimi pojasnili ni. Pogodba po njihovem mnenju ni edini dokument, iz katerega je bilo mogoče razumeti naravo programa, saj jo je treba brati skupaj z razpisnimi pogoji, informacijami na spletni strani in gradivi z informativnih dni.
SFU: Beseda študij še ne pomeni akademskega študija
Na SFU Ljubljana zavračajo razlago, da bi bila uporaba izrazov »specialistični študij«, »študij« in »študent« v nasprotju z njihovimi pojasnili o neformalni naravi programa. Njihovo stališče je, da izraz »specialistični študij« sam po sebi še ne pomeni formalnega univerzitetnega oziroma akademskega študija. Drugače povedano: SFU ne zanika, da pogodba govori o študiju in študentih. Trdi pa, da sta bila ta izraza uporabljena opisno – za udeležence v izobraževalnem procesu – in ne kot oznaka za akreditirani visokošolski program. Kot so zapisali, izraz »specialistični študij« v slovenskem pravnem redu ni zakonsko opredeljen niti rezerviran samo za formalne akademske programe.
Udeleženci opozarjajo, da so pogodbo podpisali z univerzitetno podružnico in da jih je ta imenovala študente specialističnega študija, SFU pa odgovarja, da je bila neformalna narava programa pojasnjena v drugih gradivih in da uporabljeni izrazi sami po sebi niso pomenili akreditiranega visokošolskega študija.
Zato na SFU Ljubljana menijo, da razhajanja med pogodbo in njihovimi pojasnili ni. Pogodba po njihovem mnenju ni edini dokument, iz katerega je bilo mogoče razumeti naravo programa, saj jo je treba brati skupaj z razpisnimi pogoji, informacijami na spletni strani in gradivi z informativnih dni. Tam naj bi bilo po njihovih pojasnilih navedeno, da gre za neformalni študij oziroma da udeleženci ob zaključku pridobijo neakademsko listino. Tako ostajata dve razlagi istega položaja: udeleženci opozarjajo, da so pogodbo podpisali z univerzitetno podružnico in da jih je ta imenovala študente specialističnega študija, SFU pa odgovarja, da je bila neformalna narava programa pojasnjena v drugih gradivih in da uporabljeni izrazi sami po sebi niso pomenili akreditiranega visokošolskega študija.
Kaj se spreminja na SFU Dunaj?
Matična univerza Sigmund Freud Privatuniversität Dunaj je junija 2026 napovedala spremembo lastništva. Njeno upravljalsko družbo prevzema britanska investicijska družba Oakley Capital, in sicer prek avstrijske družbe OCG Skilled Education Holding GmbH oziroma Skilled Education. Na SFU poudarjajo, da univerza ostaja akademsko samostojna in da se za študente, zaposlene ter partnerje v vsakdanjem delovanju ne spreminja nič. Novi lastniki napovedujejo predvsem vlaganja v internacionalizacijo, digitalizacijo, raziskave in razvoj študijskih programov. SFU Dunaj je bila ustanovljena leta 2005, danes pa ima več kot 6000 študentov in fakultete za medicino, psihologijo, psihoterapevtsko znanost in pravo. Kupnina ni bila razkrita.
vir: Dnevnik
Spet kupčkajo.
Udeleženci specialističnih programov psihoterapije na SFU Ljubljana opozarjajo, da so pogodbe podpisali z univerzitetno podružnico, zdaj pa se izobražujejo na inštitutu SFU Ljubljana. SFU odgovarja, da izraz študij še ne pomeni akademskega študija.
Dnevniku smo že poročali, da ljubljanska podružnica Univerze Sigmunda Freuda Dunaj v prihodnjem študijskem letu ne bo več vpisovala v študijske programe psihologije in psihoterapevtske znanosti v slovenskem jeziku. Odločitev je prišla z matične univerze v Avstriji, njene posledice pa niso zadele le bodočih študentov. Med tistimi, ki so že vključeni v specialistične programe psihoterapije, se je namreč odprlo vprašanje njihovega statusa in nadaljevanja izobraževanja, saj se izobraževalni programi nenadoma povezujejo z Inštitutom SFU Ljubljana in ne več z Univerzo Sigmunda Freuda Dunaj – podružnico Ljubljana.
Kot so zapisali na SFU Ljubljana, izraz »specialistični študij« v slovenskem pravnem redu ni zakonsko opredeljen niti rezerviran samo za formalne akademske programe.
Prav ob teh spremembah so namreč nekateri udeleženci začeli opozarjati na pogodbe, ki so jih podpisali ob vpisu. Te niso bile sklenjene z inštitutom, temveč z Univerzo Sigmunda Freuda Dunaj – podružnico Ljubljana. Program je bil v pogodbi imenovan specialistični študij, udeleženci pa študenti. Zato so razumeli, da se izobražujejo v okviru univerzitetne podružnice. Zdaj pa se jim nenadoma pojasnjuje, da nikoli ni šlo za formalni univerzitetni študij, temveč za neformalni specialistični program psihoterapije oziroma izobraževanje, ki ga SFU ne enači z akademskim študijem. Prav pogodba, ki smo jo pridobili, je zato ključni dokument v tej zgodbi. V njej kot izvajalec res ne nastopa inštitut, temveč Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana. Pogodba je naslovljena kot »pogodba o specialističnem študiju«, podpisuje jo direktor SFU Ljubljana, udeleženca pa dosledno imenuje študent oziroma študentka.
Pogodba z univerzitetno podružnico
V prvi določbi pogodbe piše, da SFU Ljubljana izvaja »štiriletni specialistični študij«. V nadaljevanju pogodba ureja pravice in obveznosti pri »vpisu, organizaciji, izvajanju in udeležbi pri specialističnem študiju«. Govori o študijskem redu, izpitih, literaturi, praksi, študijskem programu in študijskih obveznostih. Tudi obveznosti SFU Ljubljana so zapisane v jeziku, ki ga bralec povezuje s študijem. Ustanova se zavezuje, da bo izobraževanje zagotovila z učitelji z ustreznim znanjem in izkušnjami, študente pa obveščala o urniku, izpitih, potrebni literaturi in možnostih opravljanja prakse. Za udeležence je zato ključno vprašanje, ali je bilo ob podpisu pogodbe dovolj jasno, da ta specialistični program po pojasnilih SFU ni bil del formalnega visokošolskega študija. Pogodba namreč uporablja izrazoslovje univerzitetnega študija, SFU pa poudarja, da je šlo za neformalni specialistični program.
Na SFU Ljubljana menijo, da razhajanja med pogodbo in njihovimi pojasnili ni. Pogodba po njihovem mnenju ni edini dokument, iz katerega je bilo mogoče razumeti naravo programa, saj jo je treba brati skupaj z razpisnimi pogoji, informacijami na spletni strani in gradivi z informativnih dni.
SFU: Beseda študij še ne pomeni akademskega študija
Na SFU Ljubljana zavračajo razlago, da bi bila uporaba izrazov »specialistični študij«, »študij« in »študent« v nasprotju z njihovimi pojasnili o neformalni naravi programa. Njihovo stališče je, da izraz »specialistični študij« sam po sebi še ne pomeni formalnega univerzitetnega oziroma akademskega študija. Drugače povedano: SFU ne zanika, da pogodba govori o študiju in študentih. Trdi pa, da sta bila ta izraza uporabljena opisno – za udeležence v izobraževalnem procesu – in ne kot oznaka za akreditirani visokošolski program. Kot so zapisali, izraz »specialistični študij« v slovenskem pravnem redu ni zakonsko opredeljen niti rezerviran samo za formalne akademske programe.
Udeleženci opozarjajo, da so pogodbo podpisali z univerzitetno podružnico in da jih je ta imenovala študente specialističnega študija, SFU pa odgovarja, da je bila neformalna narava programa pojasnjena v drugih gradivih in da uporabljeni izrazi sami po sebi niso pomenili akreditiranega visokošolskega študija.
Zato na SFU Ljubljana menijo, da razhajanja med pogodbo in njihovimi pojasnili ni. Pogodba po njihovem mnenju ni edini dokument, iz katerega je bilo mogoče razumeti naravo programa, saj jo je treba brati skupaj z razpisnimi pogoji, informacijami na spletni strani in gradivi z informativnih dni. Tam naj bi bilo po njihovih pojasnilih navedeno, da gre za neformalni študij oziroma da udeleženci ob zaključku pridobijo neakademsko listino. Tako ostajata dve razlagi istega položaja: udeleženci opozarjajo, da so pogodbo podpisali z univerzitetno podružnico in da jih je ta imenovala študente specialističnega študija, SFU pa odgovarja, da je bila neformalna narava programa pojasnjena v drugih gradivih in da uporabljeni izrazi sami po sebi niso pomenili akreditiranega visokošolskega študija.
Kaj se spreminja na SFU Dunaj?
Matična univerza Sigmund Freud Privatuniversität Dunaj je junija 2026 napovedala spremembo lastništva. Njeno upravljalsko družbo prevzema britanska investicijska družba Oakley Capital, in sicer prek avstrijske družbe OCG Skilled Education Holding GmbH oziroma Skilled Education. Na SFU poudarjajo, da univerza ostaja akademsko samostojna in da se za študente, zaposlene ter partnerje v vsakdanjem delovanju ne spreminja nič. Novi lastniki napovedujejo predvsem vlaganja v internacionalizacijo, digitalizacijo, raziskave in razvoj študijskih programov. SFU Dunaj je bila ustanovljena leta 2005, danes pa ima več kot 6000 študentov in fakultete za medicino, psihologijo, psihoterapevtsko znanost in pravo. Kupnina ni bila razkrita.
vir: Dnevnik
Spet kupčkajo.
1
Mislili so, da študirajo, a so se zgolj usposabljali
Po ukinitvi slovenskih akademskih programov na ljubljanski podružnici Univerze Sigmunda Freuda Dunaj se zapleta še pri psihoterapevtskih izobraževanjih. Nekateri udeleženci naj bi z univerze prehajali na inštitut, zato se sprašujejo, kaj bo z njihovimi pogodbami, statusom in končnimi listinami.
Po odločitvi, da na ljubljanski podružnici Univerze Sigmunda Freuda Dunaj (SFU) v prihodnjem študijskem letu ne bo več vpisa v akademske programe v slovenskem jeziku, o čemer smo že pisali, se odpirajo nova vprašanja o prihodnosti tamkajšnjega izobraževanja na področju psihoterapije. Tokrat ne gre več le za dodiplomske in magistrske programe psihologije ter psihoterapevtske znanosti, temveč tudi za položaj tistih, ki so se na SFU vpisali v propedevtiko in specialistična psihoterapevtska izobraževanja.
Kot nam je uspelo izvedeti, so nekateri študenti oziroma udeleženci teh programov prejeli obvestila, da se njihovo izobraževanje po novem organizacijsko umešča pod Sigmund Freud Inštitut, in ne več pod univerzo. Neuradno naj bi nekaterim ponudili tudi nove pogodbe, učna ambulanta pa naj bi bila že premeščena z univerze na inštitut. Zato se odpira vprašanje, kaj sprememba pomeni za njihov status, že sklenjene pogodbe, praktično delo in pridobitev končnih nazivov.
Po informacijah, ki smo jih pridobili, nekateri udeleženci opozarjajo, da so se v program vpisali v prepričanju, da gre za specialistični študij v univerzitetnem okolju, ne pa za neakademsko usposabljanje.
Na SFU Ljubljana sicer zatrjujejo, da bodo vsi študenti dodiplomskega in magistrskega študija psihologije ter psihoterapevtske znanosti študij lahko zaključili v skladu s podpisano pogodbo. »Prav tako bodo skladno s pogodbo prejeli avstrijsko diplomo na Univerzi Sigmunda Freuda,« so nam odgovorili. Ob tem so dodali, da na Sigmund Freud Inštitutu nudijo »možnost neakademskega izobraževanja za psihoterapevte v skladu z na novo sprejetim zakonom o psihoterapevtski dejavnosti«. S tem na SFU ločujejo med akademskimi programi, ki vodijo do avstrijske univerzitetne diplome, in psihoterapevtskimi usposabljanji. Prav pri slednjih pa se odpira največ vprašanj. Udeleženci opozarjajo, da so bili ob vpisu prepričani, da se vključujejo v izobraževanje v okviru univerze oziroma njene ljubljanske podružnice, zdaj pa jim SFU pojasnjuje, da je šlo ves čas za neakademsko strokovno usposabljanje. Zato se sprašujejo, zakaj se njihovo izobraževanje prenaša na inštitut in ali bo imela končna listina enako težo, kot so pričakovali ob vpisu.
Akademska in neakademska pot
Na vprašanje, zakaj se udeležence teh izobraževanj sedaj nenadoma preusmerja na inštitut, so na SFU odgovorili, da gre za uskladitev z naravo posameznih programov. »Gre za jasno razmejitev med akademsko in neakademsko potjo, kot jo predvideva tudi zakonodajni okvir. Akademski študiji ostajajo v univerzitetnem prostoru, medtem ko se strokovna usposabljanja in druga neakademska izobraževanja umeščajo v Sigmund Freud Inštitut kot specializirano strokovno institucijo na področju psihoterapije, psihologije in duševnega zdravja,« so zapisali.
Toda ravno to pojasnilo odpira vprašanje, kako so bili programi predstavljeni doslej. Med udeleženci so tudi takšni, ki že imajo sedmo raven izobrazbe oziroma magisterij neke smeri in so se nato vpisali na propedevtiko in specialistični študij psihoterapije. Po njihovem razumevanju se niso vpisali zgolj v neakademsko usposabljanje, temveč v specialistični študij v okviru SFU Ljubljana.
Določene specialistične vsebine posameznega psihoterapevtskega pristopa so skupaj poslušali tako študenti fakultetnega študija Psihoterapevtske znanosti kot tudi udeleženci specialističnega izobraževanja, vendar je šlo ves čas za dva različna tipa izobraževanja: pri prvem za akademski študij, pri drugem za neakademsko strokovno usposabljanje.
Univerza Sigmunda Freuda
Na SFU Ljubljana takšno razumevanje sedaj zavračajo. Kot so zapisali, specialistični študiji na SFU Ljubljana »nikoli niso bili akademski študiji, temveč specialistična izobraževanja izbranega psihoterapevtskega pristopa«. Kot pojasnjujejo, so bile te vsebine sicer povezane s fakultetnim študijem psihoterapevtske znanosti, vendar niso predstavljale akademskega študijskega programa. »To pomeni, da so določene specialistične vsebine posameznega psihoterapevtskega pristopa poslušali skupaj tako študenti fakultetnega študija Psihoterapevtske znanosti kot udeleženci specialističnega izobraževanja, vendar je šlo ves čas za dva različna tipa izobraževanja: pri prvem za akademski študij, pri drugem za neakademsko strokovno usposabljanje,« so navedli.
Vprašanje listin in veljavnosti
Razlika ni nepomembna. Če študenti akademskega programa ob zaključku pridobijo akademski naziv, udeleženci specialističnega izobraževanja po razlagi SFU ne pridobijo univerzitetne diplome, temveč strokovni naziv. Po novem zakonu naj bi te nazive podeljevala zbornica, prihodnji status že vpisanih udeležencev pa bo odvisen tudi od tega, kako bo novi sistem priznaval doslej opravljena izobraževanja. Po informacijah, ki smo jih pridobili, nekateri udeleženci opozarjajo, da so se v program vpisali v prepričanju, da gre za specialistični študij v univerzitetnem okolju, ne pa za neakademsko usposabljanje. Kot pravijo, razlika zanje ni zgolj formalna, saj zadeva tudi težo končne listine in njihova pričakovanja ob vpisu.
Prav zato vprašanje ni zgolj terminološko. Udeležencev ne zanima le, kako SFU poimenuje posamezno izobraževanje, temveč tudi, kaj bodo na koncu pridobili, kdo bo za to odgovarjal in kakšno listino bodo prejeli, če so se v izobraževanje vpisali v okviru SFU Ljubljana, zaključili pa naj bi ga pod okriljem Sigmund Freud Inštituta. Jedro vprašanja ni le, kam je program umeščen danes, temveč tudi, kako je bil predstavljen ob vpisu.
vir: Dnevnik
no comment
Po ukinitvi slovenskih akademskih programov na ljubljanski podružnici Univerze Sigmunda Freuda Dunaj se zapleta še pri psihoterapevtskih izobraževanjih. Nekateri udeleženci naj bi z univerze prehajali na inštitut, zato se sprašujejo, kaj bo z njihovimi pogodbami, statusom in končnimi listinami.
Po odločitvi, da na ljubljanski podružnici Univerze Sigmunda Freuda Dunaj (SFU) v prihodnjem študijskem letu ne bo več vpisa v akademske programe v slovenskem jeziku, o čemer smo že pisali, se odpirajo nova vprašanja o prihodnosti tamkajšnjega izobraževanja na področju psihoterapije. Tokrat ne gre več le za dodiplomske in magistrske programe psihologije ter psihoterapevtske znanosti, temveč tudi za položaj tistih, ki so se na SFU vpisali v propedevtiko in specialistična psihoterapevtska izobraževanja.
Kot nam je uspelo izvedeti, so nekateri študenti oziroma udeleženci teh programov prejeli obvestila, da se njihovo izobraževanje po novem organizacijsko umešča pod Sigmund Freud Inštitut, in ne več pod univerzo. Neuradno naj bi nekaterim ponudili tudi nove pogodbe, učna ambulanta pa naj bi bila že premeščena z univerze na inštitut. Zato se odpira vprašanje, kaj sprememba pomeni za njihov status, že sklenjene pogodbe, praktično delo in pridobitev končnih nazivov.
Po informacijah, ki smo jih pridobili, nekateri udeleženci opozarjajo, da so se v program vpisali v prepričanju, da gre za specialistični študij v univerzitetnem okolju, ne pa za neakademsko usposabljanje.
Na SFU Ljubljana sicer zatrjujejo, da bodo vsi študenti dodiplomskega in magistrskega študija psihologije ter psihoterapevtske znanosti študij lahko zaključili v skladu s podpisano pogodbo. »Prav tako bodo skladno s pogodbo prejeli avstrijsko diplomo na Univerzi Sigmunda Freuda,« so nam odgovorili. Ob tem so dodali, da na Sigmund Freud Inštitutu nudijo »možnost neakademskega izobraževanja za psihoterapevte v skladu z na novo sprejetim zakonom o psihoterapevtski dejavnosti«. S tem na SFU ločujejo med akademskimi programi, ki vodijo do avstrijske univerzitetne diplome, in psihoterapevtskimi usposabljanji. Prav pri slednjih pa se odpira največ vprašanj. Udeleženci opozarjajo, da so bili ob vpisu prepričani, da se vključujejo v izobraževanje v okviru univerze oziroma njene ljubljanske podružnice, zdaj pa jim SFU pojasnjuje, da je šlo ves čas za neakademsko strokovno usposabljanje. Zato se sprašujejo, zakaj se njihovo izobraževanje prenaša na inštitut in ali bo imela končna listina enako težo, kot so pričakovali ob vpisu.
Akademska in neakademska pot
Na vprašanje, zakaj se udeležence teh izobraževanj sedaj nenadoma preusmerja na inštitut, so na SFU odgovorili, da gre za uskladitev z naravo posameznih programov. »Gre za jasno razmejitev med akademsko in neakademsko potjo, kot jo predvideva tudi zakonodajni okvir. Akademski študiji ostajajo v univerzitetnem prostoru, medtem ko se strokovna usposabljanja in druga neakademska izobraževanja umeščajo v Sigmund Freud Inštitut kot specializirano strokovno institucijo na področju psihoterapije, psihologije in duševnega zdravja,« so zapisali.
Toda ravno to pojasnilo odpira vprašanje, kako so bili programi predstavljeni doslej. Med udeleženci so tudi takšni, ki že imajo sedmo raven izobrazbe oziroma magisterij neke smeri in so se nato vpisali na propedevtiko in specialistični študij psihoterapije. Po njihovem razumevanju se niso vpisali zgolj v neakademsko usposabljanje, temveč v specialistični študij v okviru SFU Ljubljana.
Določene specialistične vsebine posameznega psihoterapevtskega pristopa so skupaj poslušali tako študenti fakultetnega študija Psihoterapevtske znanosti kot tudi udeleženci specialističnega izobraževanja, vendar je šlo ves čas za dva različna tipa izobraževanja: pri prvem za akademski študij, pri drugem za neakademsko strokovno usposabljanje.
Univerza Sigmunda Freuda
Na SFU Ljubljana takšno razumevanje sedaj zavračajo. Kot so zapisali, specialistični študiji na SFU Ljubljana »nikoli niso bili akademski študiji, temveč specialistična izobraževanja izbranega psihoterapevtskega pristopa«. Kot pojasnjujejo, so bile te vsebine sicer povezane s fakultetnim študijem psihoterapevtske znanosti, vendar niso predstavljale akademskega študijskega programa. »To pomeni, da so določene specialistične vsebine posameznega psihoterapevtskega pristopa poslušali skupaj tako študenti fakultetnega študija Psihoterapevtske znanosti kot udeleženci specialističnega izobraževanja, vendar je šlo ves čas za dva različna tipa izobraževanja: pri prvem za akademski študij, pri drugem za neakademsko strokovno usposabljanje,« so navedli.
Vprašanje listin in veljavnosti
Razlika ni nepomembna. Če študenti akademskega programa ob zaključku pridobijo akademski naziv, udeleženci specialističnega izobraževanja po razlagi SFU ne pridobijo univerzitetne diplome, temveč strokovni naziv. Po novem zakonu naj bi te nazive podeljevala zbornica, prihodnji status že vpisanih udeležencev pa bo odvisen tudi od tega, kako bo novi sistem priznaval doslej opravljena izobraževanja. Po informacijah, ki smo jih pridobili, nekateri udeleženci opozarjajo, da so se v program vpisali v prepričanju, da gre za specialistični študij v univerzitetnem okolju, ne pa za neakademsko usposabljanje. Kot pravijo, razlika zanje ni zgolj formalna, saj zadeva tudi težo končne listine in njihova pričakovanja ob vpisu.
Prav zato vprašanje ni zgolj terminološko. Udeležencev ne zanima le, kako SFU poimenuje posamezno izobraževanje, temveč tudi, kaj bodo na koncu pridobili, kdo bo za to odgovarjal in kakšno listino bodo prejeli, če so se v izobraževanje vpisali v okviru SFU Ljubljana, zaključili pa naj bi ga pod okriljem Sigmund Freud Inštituta. Jedro vprašanja ni le, kam je program umeščen danes, temveč tudi, kako je bil predstavljen ob vpisu.
vir: Dnevnik
no comment
0
Inštitut sigmunda freuda ni isto kot sfu ljubljana. so drugi lastniki. so pa simbiotično povezani.
Tu se gre tisto pravno in lastniško strukturo, ki sproža največ vprašanj o prepletenosti javnega in zasebnega interesa.
1. Kdo je kdo pravno in lastniško?
Sigmund Freud Inštitut (polno ime: Sigmund Freud Inštitut za psihoterapijo, psihologijo in duševno zdravje):
To je povsem lokalna, zasebna ustanova.
Njena uradna ustanovitelja in lastnika kot fizični osebi sta Miran Možina in Anja Štrukelj Kozina. Direktorica in zastopnica inštituta je Anja Štrukelj Kozina.
SFU Ljubljana (uradno: Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana):
To je izobraževalna podružnica tuje (avstrijske) univerze.
Njena uradna ustanovitelja pa sta SFU Dunaj in – pazi to – ravno Sigmund Freud Inštitut (torej podjetje Možine in Kozinčeve). Direktor podružnice je Miran Možina.
2. Kako deluje njun simbiotični (finančni) krog?
Povezava med obema institucijama je resnično globoko simbiotična in deluje na dveh ravneh:
Zasebni inštitut kot solastnik univerze: Preko Sigmund Freud Inštituta imata Možina in Kozinčeva neposreden vpliv in nadzor nad delovanjem in usmeritvijo podružnice SFU Ljubljana.
Delitev dejavnosti (Izobraževanje vs. Storitve): SFU Ljubljana kot podružnica dunajske univerze primarno pobira šolnine in izvaja akademske programe, ki študentom prinašajo diplome. Sigmund Freud Inštitut pa lahko deluje kot podizvajalec, ponudnik specifičnih izobraževanj, založba (SFU Press) ali pa se preko njega organizirajo klinične in svetovalne storitve.
3. Zakaj je to ključno za vprašanje o ZZZS?
Če se osredotočimo na dvom o denarju iz javne zdravstvene blagajne, ta lastniška struktura osvetli, zakaj so kritiki tako skeptični:
Če bi država podelila koncesije ali začela financirati storitve preko te mreže, bi denar z ZZZS res pritekel v ambulanto ali enoto, ki je sistemsko povezana s Sigmund Freud Inštitutom. Ker sta lastnika tega inštituta Možina in Kozinčeva, bi to pomenilo, da bi njun zasebni inštitut postal ključni posrednik ali izvajalec programov, financiranih z javnim denarjem.
Z akademskega stališča je ta struktura omogočila, da so v Slovenijo sploh pripeljali avstrijski študijski program. Z vidika kritikov javnega zdravstva pa ta "simbioza" dveh lastnikov, ki obvladujeta tako zasebno fakulteto kot zasebni inštitut na istem naslovu, predstavlja tveganje za koncentracijo moči in ustvarjanje privatnega monopola nad javnimi sredstvi.
Tu se gre tisto pravno in lastniško strukturo, ki sproža največ vprašanj o prepletenosti javnega in zasebnega interesa.
1. Kdo je kdo pravno in lastniško?
Sigmund Freud Inštitut (polno ime: Sigmund Freud Inštitut za psihoterapijo, psihologijo in duševno zdravje):
To je povsem lokalna, zasebna ustanova.
Njena uradna ustanovitelja in lastnika kot fizični osebi sta Miran Možina in Anja Štrukelj Kozina. Direktorica in zastopnica inštituta je Anja Štrukelj Kozina.
SFU Ljubljana (uradno: Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana):
To je izobraževalna podružnica tuje (avstrijske) univerze.
Njena uradna ustanovitelja pa sta SFU Dunaj in – pazi to – ravno Sigmund Freud Inštitut (torej podjetje Možine in Kozinčeve). Direktor podružnice je Miran Možina.
2. Kako deluje njun simbiotični (finančni) krog?
Povezava med obema institucijama je resnično globoko simbiotična in deluje na dveh ravneh:
Zasebni inštitut kot solastnik univerze: Preko Sigmund Freud Inštituta imata Možina in Kozinčeva neposreden vpliv in nadzor nad delovanjem in usmeritvijo podružnice SFU Ljubljana.
Delitev dejavnosti (Izobraževanje vs. Storitve): SFU Ljubljana kot podružnica dunajske univerze primarno pobira šolnine in izvaja akademske programe, ki študentom prinašajo diplome. Sigmund Freud Inštitut pa lahko deluje kot podizvajalec, ponudnik specifičnih izobraževanj, založba (SFU Press) ali pa se preko njega organizirajo klinične in svetovalne storitve.
3. Zakaj je to ključno za vprašanje o ZZZS?
Če se osredotočimo na dvom o denarju iz javne zdravstvene blagajne, ta lastniška struktura osvetli, zakaj so kritiki tako skeptični:
Če bi država podelila koncesije ali začela financirati storitve preko te mreže, bi denar z ZZZS res pritekel v ambulanto ali enoto, ki je sistemsko povezana s Sigmund Freud Inštitutom. Ker sta lastnika tega inštituta Možina in Kozinčeva, bi to pomenilo, da bi njun zasebni inštitut postal ključni posrednik ali izvajalec programov, financiranih z javnim denarjem.
Z akademskega stališča je ta struktura omogočila, da so v Slovenijo sploh pripeljali avstrijski študijski program. Z vidika kritikov javnega zdravstva pa ta "simbioza" dveh lastnikov, ki obvladujeta tako zasebno fakulteto kot zasebni inštitut na istem naslovu, predstavlja tveganje za koncentracijo moči in ustvarjanje privatnega monopola nad javnimi sredstvi.
2
Miran Možina, kot dolgoletni direktor in obraz SFU Ljubljana, se nahaja v precepu med interesi matične univerze (ki jo zdaj obvladuje britanski sklad Oakley Capital preko platforme Skilled Education) in interesi slovenskih študentov ter lokalne stroke.
Ravno junija 2026 so slovenski mediji (npr. Dnevnik) začeli glasneje opozarjati na določene pravne in terminološke zaplete na SFU Ljubljana. Udeleženci nekaterih programov opozarjajo na zamegljene meje med tem, kaj je formalni akademski študij in kaj neformalno specialistično usposabljanje (inštitut).
Kaj se zgodi, če lokalno vodstvo Možina začnejo "zlorabljati" svoj položaj na račun študentov zaradi profita ali ohranjanja moči? Tukaj so trije ključni scenariji in realne varovalke:
1. Zloraba skozi "zavajajoče trženje" in pravne luknje
Kot kažejo zadnji zapleti (junij 2026), je največje tveganje v tem, da vodstvo uporablja akademske izraze ("štiriletni specialistični študij", "študent", "študijski red"), pogodbe pa so pravno sestavljene tako, da gre v resnici za neformalno izobraževanje na inštitutu, ne pa za javno veljaven akademski študij.
Če vodstvo to zlorablja: Študenti plačujejo visoke šolnine v veri, da bodo dobili stopnjo izobrazbe, ki je v Sloveniji uradno priznana, na koncu pa imajo v rokah "le" certifikat inštituta.
Varovalka: Slovenska tržna inšpekcija, zakonodaja o varstvu potrošnikov in civilne tožbe. Če pogodbe niso jasne, študenti hitro sprožijo javne alarme.
Študentje če vam kaj s pogodbami ni oz ne bo jasno rešitev obstaja. Tožba.
Ravno junija 2026 so slovenski mediji (npr. Dnevnik) začeli glasneje opozarjati na določene pravne in terminološke zaplete na SFU Ljubljana. Udeleženci nekaterih programov opozarjajo na zamegljene meje med tem, kaj je formalni akademski študij in kaj neformalno specialistično usposabljanje (inštitut).
Kaj se zgodi, če lokalno vodstvo Možina začnejo "zlorabljati" svoj položaj na račun študentov zaradi profita ali ohranjanja moči? Tukaj so trije ključni scenariji in realne varovalke:
1. Zloraba skozi "zavajajoče trženje" in pravne luknje
Kot kažejo zadnji zapleti (junij 2026), je največje tveganje v tem, da vodstvo uporablja akademske izraze ("štiriletni specialistični študij", "študent", "študijski red"), pogodbe pa so pravno sestavljene tako, da gre v resnici za neformalno izobraževanje na inštitutu, ne pa za javno veljaven akademski študij.
Če vodstvo to zlorablja: Študenti plačujejo visoke šolnine v veri, da bodo dobili stopnjo izobrazbe, ki je v Sloveniji uradno priznana, na koncu pa imajo v rokah "le" certifikat inštituta.
Varovalka: Slovenska tržna inšpekcija, zakonodaja o varstvu potrošnikov in civilne tožbe. Če pogodbe niso jasne, študenti hitro sprožijo javne alarme.
Študentje če vam kaj s pogodbami ni oz ne bo jasno rešitev obstaja. Tožba.
0
Študentje
Če sumite, da prihaja do zlorab ali odstopanj od obljubljenega:
Pravna previdnost: Pred podpisom katerekoli pogodbe s SFU (ali SFI – Sigmund Freud Inštitutom) natančno preberite, kaj podpisujete. Ali se vpisujete v akademski študijski program (akreditiran na Dunaju) ali v neformalno usposabljanje?
Študentski svet in ÖH (Avstrijska študentska organizacija): Ker je SFU avstrijska univerza, imajo študenti pravico do zaščite preko močnih avstrijskih študentskih organov, ki imajo neposreden vpliv na vodstvo na Dunaju.
Srečno
Če sumite, da prihaja do zlorab ali odstopanj od obljubljenega:
Pravna previdnost: Pred podpisom katerekoli pogodbe s SFU (ali SFI – Sigmund Freud Inštitutom) natančno preberite, kaj podpisujete. Ali se vpisujete v akademski študijski program (akreditiran na Dunaju) ali v neformalno usposabljanje?
Študentski svet in ÖH (Avstrijska študentska organizacija): Ker je SFU avstrijska univerza, imajo študenti pravico do zaščite preko močnih avstrijskih študentskih organov, ki imajo neposreden vpliv na vodstvo na Dunaju.
Srečno
0
- 1
- 2
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
10.06.2026 ob 13:20
Že 20 let se govori o tem, da se mu gre samo za denar. Narod pa glup... ovce.
Ha ha ha ha.
.