☕ psihiatrična zdravila ja ne - 3

Hvala za te metode, najbol mi je pomagal da sm preusmerla misli, osredotočenost na druge stvari.
Primer: bojiš se ljudi, če z njimi delaš ali zraven njih je potem lažje, ali npr. zunaj kolesarjenje namesto hoje
Veš kaj o tem

Preusmerjanje deluje v smislu - ustavi negativno misel in jo nadomesti s pozitivno ( Positive Thought redirection technique)

Ce mislis na kaj drugega, ali preprosto zelis odmisliti stresno situacijo, to ni cisto to.

Gre za to, da se naucis prepoznati negativno misel in jo - hop cefizelj! - zatreti v kali.
Ali pa da negativno energijo, ki so pojavi npr. pri panicnem napadu, ko telo preplavi adrenalin,
preusmeris v fizicno aktivnost , in tako scistis telo.

dvomim da bo tko lahko, ker mam velik težav, zlo mam velike zenice ko me je strah pa nemirne, male skor nikol, nemir, neprestano
ogroženo počutje, hiperaktivna sm pretiravam v vsem, prehrani, hitim panična motnja koncentracije, ne morem spat ponoč zjutrej zaspim,
use toj zarad socialne anksioznosti kokr si zgorj napisala
ne morem nič prebrat, umiru gledat TV, bojim se tujih ljudi

Vsak zacetek je tezak; moras si dovoliti,da se sprostis in se vsaj nekaj casa pocutis varno in brez strahu.Terapevt te nauci dihalnih vaj in sproscanja misic,
kar ti postopno postane druga narava.

Tole je za dihanje

a misliš Saphire da bi se dal tele motnje kr tkole rešit, res da moja samopodoba mau šepa, dans sm ponovn komj zjutr zaspala, trenutn
razmišljam o domači telovadbi po drug strani pa postanem sam še bolj razdražljiva, že tko me use ogroža
js tko use dojemam da sm zelo osredotočena na okolje, zakrčena, čez dan nič ne morem, motne koncentracije sam čakam noč, mir

še tole, osebn zdravnik je ocenu anksiozna motnja, socialna anksioznost ter panična motnja kar se strinjam, se je pa use končal pri tabletah,
na škatlc piše seroxat, ampak tkole je s tem tabletam vprašane a tale kemija človeka sam zadane al res veže u glav živčn sistem, večn uprašane

Mislim, da velja poskusiti; carobne palicice sicer ni, ampak samo predstavljaj si, kako bos vesela in ponosna, ko se ti stanje popravi.

Sproscanje misic

Ena od najbolj preprostih tehnik relaksacije je Progresivna mišična relaksacija (PMR).
PMR nas uči sprostiti mišice skozi dvostopenjski proces. Najprej namerno napnemo določeno
mišično skupino, zatem pa ustavimo napetost ter smo pozorni kako se mišice sproščajo, ko
napetost odhaja.
Skozi vadbo se naučimo prepoznati povezanost med napetostjo mišic in popolnoma
sproščenostjo. S tem znanjem lahko ob prvem znaku telesne napetosti, ki spremlja
anksioznost, sprostimo mišice. In s fizično sprostitvijo pride tudi mentalna umirjenost.
Preden pričnemo z vajami PMR, preverimo kako je z našim fizičnim stanjem – ali smo imeli
v preteklosti resne poškodbe, ki bi jih lahko te vaje obudile. Lahko se posvetujemo tudi z
zdravnikom.
Če bomo nadaljevali s to vadbo, jo izvajamo na svojo lastno odgovornost.
Priporočila za vadbo
- Priporočljivo je, da izvajamo celotno PMR dvakrat dnevno cel teden, preden pričnemo
z vadbo skrajšane oblike.
- Izberemo miren kraj, kjer smo sami, brez zunanjih motečih vplivov kot je telefon in
glasba.
- Sezujemo se in smo oblečeni v lahka oblačila
- Pred tem se izogibamo hrani, kajenju in pitju. Priporočljivo je, da izvajamo vajo pred
obroki.
- Ne izvajamo vaj, če smo pred tem zaužili katerekoli opijate.
- Za sedenje izberemo udoben stol. Lahko vadimo tudi leže, vendar obstaja verjetnost,
da zaspimo med vajo. Roke položimo v naročje, dlani imamo obrnjene navzdol, noge
so v stiku s tlemi ali stegnjene.
- Če med vajo zaspimo, si čestitamo za čas do katerega smo vajo delali.
- Ko končamo vajo, se najprej sprostimo za nekaj sekund z zaprtimi očmi in zatem
počasi vstanemo, pred tem lahko tudi počasi štejemo nazaj od 5 do 1.
Mišične skupine: oblikovane so tako, da se sprehodimo skozi celotno telo. Nekateri avtorji
predlagajo vaje, ki se izvajajo od vrha navzdol, drugi pa v obratni smeri. Tukaj imamo
predlog sistematične mišične relaksacije, ki poteka od rok proti nogam.
Pri teh vajah pazimo, da resnično napnemo samo mišično skupino, ki jo je potrebno napeti.
Začetniki imajo pri tem lahko težave, saj napenjajo več mišičnih skupin hkrati, vendar se z
vajo to da odpraviti. Najprej se v svojih mislih osredotočite na mišično skupino, zatem
vdihnite in preprosto stisnite mišice kolikor močno jih lahko ter zadržite napetost za okrog 8
sekund. Pri tem je pomembno, da resnično začutite napetost, pa vendar bodite previdni, da se
ne poškodujete. Po približno osmih sekundah napetost popustite. Ostanite sproščeni za
kakšnih 15 sekund in v tem času se resnično osredotočite na dober občutek, ko napetost
popušča, zatem vajo še enkrat ponovite. Popuščanje napetosti je pravzaprav najlepši del tel
vaje, zato bodite pozorni nanj. Pogosto pa se zgodi, da na začetku tega sproščanja ne čutimo
dobro, zato je potrebno več vaje.
1. PESTI:
Stisni desno pest in jo dvigni proti zgornjemu delu roke – sprosti (2x)
Stisni levo pest in jo dvigni proti zgornjemu delu roke - sprosti (2x)
Stisni obe pesti skupaj in ju dvigni proti zgornjima deloma rok - sprosti (2x)
2. NADLAKTI:
Pritisni desno nadlaket k trupu, spodnji del roke naj mlahavo visi ob trupu - sprosti (2x)
Pritisni levo nadlaket k trupu, spodnji del roke naj mlahavo visi ob trupu - sprosti (2x)
Pritisni obe nadlakti skupaj k trupu - sprosti (2x)
3. ČELO:
Dvigni obrvi in nagubaj čelo - sprosti (2x)
Potegni obrvi navzdol in skupaj (namršči se) - sprosti (2x)
4. OČI:
Dobro zatisni oči - sprosti (2x)
5. USTA:
Stisni ustnici skupaj - sprosti (2x)
Močno stisni in pokaži zobe - sprosti (2x)
6. VRAT:
Pritisni glavo nazaj ob naslonjalo ali podlago - sprosti (2x)
Spusti brado proti prsim in istočasno prepreči, da bi se jih dotaknila - sprosti (2x)
7. RAME:
Dvigni obe rami močno navzgor, kot da se hočeš dotakniti ušes - sprosti (2x)
8. PRSNI KOŠ:
Globoko vdihni (prsno), zadrži zrak 10 s in poudarjeno izdihni
9. TREBUH:
Potegni trebuh navznoter ali ga izboči- sprosti (2x)
10. STEGNA:
Stisni kolena skupaj – sprosti (2x)
11. STOPALA:
Iztegni desno nogo in dvigni stopalo - sprosti (2x)
Iztegni levo nogo in dvigni stopalo - sprosti (2x)
Iztegni obe nogi in dvigni obe stopali skupaj - sprosti (2x)
Vajo lahko izvajamo tudi v treh krogih – v prvem imamo oči odprte in opazujemo kaj
delamo, v drugem vaje delamo z zaprtimi očmi, v tretjem krogu pa si samo predstavljamo,
kako napenjamo mišice in jih sproščamo, dejansko pa ves čas mirujemo.
Po enem tednu teh vaj oz. ko so nam postale blizu, lahko združimo določene mišične skupine
v 8 skupin:
1) Obe roki
2) Čelo
3) Oči in čeljust
4) Zadnji del vratu
5) Ramena
6) Prsa
7) Trebuh
8) Obe nogi
Po teh vajah smo pripravljeni, da napenjamo in sproščamo mišične skupine preko »hitre
relaksacije«:
1) Obe roki
2) Obraz (čvrsto stisniti oči in istočasno namrščiti ostali del obraza)
3) Vrat (počasi dvigniti ramena, uvleči glavo in zadnji del vratu)
4) Prsa (vdihniti in zadržati zrak, nato izdihniti)
Ko postajamo trenirani v sproščanju mišic, lahko pričnemo stanju relaksacije dodajati tudi
sidrne besede in na tak način ustvarjamo relaksacijo prek priklica. Pri tem se osredotočimo na
dihanje, vdihnemo počasi in držimo napetost. Ko spustimo napetost in izdihnemo, si rečemo
sidrno besedo. To nam bo pomagalo, da se bo sidrna beseda povezala s stanjem sproščenosti,
tako da bo čez čas, ko bo vaja natrenirana, že sama beseda producirala stanje sproščenosti.
Nekateri ljudje pravzaprav uporabljajo več različnih besed ali fraz kot npr. »Sprosti se!«,
»Pusti, naj gre!«, »Vse je O.K.!«, »Ostani miren!«…
Ko se enkrat naučimo PMR in smo si blizu z občutkom mišične relaksacije, lahko
spodbudimo relaksacijo brez zgoraj opisanega procesa. Vse kar potrebujemo je uporaba naše
besede in predstavljanje kako se naše mišice sproščajo. In kadarkoli ter kjerkoli lahko na hitro
preskeniramo naše telo in prepoznamo kje so napetosti v našem telesu ter jim s pomočjo naših
besed pustimo, da odidejo.

Povzeto po Jeromen& Kajtna (2008) ter Lloyd Richmond (2009))

In se video za sproscanje misic. ( ce se bos ob tem smejala, tudi prav 😉

Aja, seroxat ( ucinkovina paroxetine) je Antidepresiv,ki se siroko predpisuje tudi za anksioznost.
Hudic zna biti v tem, da traja par tednov, preden se pojavijo zeljeni ucinki, medtem ko se nezeljeni ( ali "stranski") skoraj takoj, in nekateri
lahko - s poudarkom na lahko- zoprni.
Nikakor pa jih ne zacni in nato NENADOMA nehaj jemati - moras postopno.

https://www.medicines.org.uk/guides/Seroxat/Anxiety https://www.medicines.org.uk/guides/Seroxat/Anxiety

Jaz bi svetovala - skupaj s KV terapijo.

http://www.drustvo-vkt.org/21/akreditirani-terapevti-vkt-v-sloveniji/ http://www.drustvo-vkt.org/21/akreditirani-terapevti-vkt-v-sloveniji/

pri seroxatu piše, da poveča koncentracijo serotonina ampak sama kemija tega ne more narediti, a potem deluje tako
da blokira odjemanje serotonina ali deluje tako da veže kemijske spojine, da povečajo proizvajanje serotonina?
kakšna je razlika med tem antidepresivom, ki je tudi za anksioznost in navadnimi antidepresivi?

antidepresiv me je strah jemat, ker so možgani po domač povedan skurjeni, morda psihični izgorelosti lahko naredijo še več
škode možganom, včeraj velike zenice, danes sem malo spala, zelo težko se zberem, spomnem, velik nemir

opažam glede na leto nazaj, da sem zelo neodločna, polna dvomov in anksioznih scenarijev, pa po naravi nisem
takšna, bojim se kaj če bo to, kaj tist, velika neodločnost, vse okol sprašujem, vse analiziram, perfekcjonizem, bohvar da
kakršnkoli sprememba spodleti, raj se prej pozanimam, težko spremljam dogajanje in povežem dan,
občutek realizacije in hiperaktivnost zapiranje v delo


včeraj Barbka po TV, sicer zelo pristranska oddaja

http://www.planet.si/novice/zdravje/debata-lahko-antidepresivi-povzrocajo-se-vecje-motnje.html http://www.planet.si/novice/zdravje/debata-lahko-antidepresivi-povzrocajo-se-vecje-motnje.html

Seroxat je eden od SSRI - (Selective Serotonine Reuptake Inhibitor) - t.j.
- selektivni zaviralec ponovnega prevzema serotonina.
Serotonin ali - (5-Hydroxytryptamine or 5-HT ) je nevrotransmiter - tj. njegova najpomembenjsa naloga je transmisija impulzov med sinapsami
( prostori med nevroni, oz zivcnimi celicami.)

SSRI deluje tako, da zavira reabsorbcijo serotonina v predsinapticni celici, s tem pa poveca raven serotonina v sinapticni brazdi, ki se nato veze na post sinapticni receptor.

http://www.mghclaycenter.org/assets/SSRI.jpg

Ni razlike med "navadnim" AD in tistim, ki se prepise tudi za anksioznost.

Najbolj pogosto se za anksioznost predpisujejo : fluoxetine ( Prozac), sertraline ( Zoloft), paroxetine ( Seroxat, Paxil), escitalopram ( Lexapro), citalopram ( Celexa).

Najvecji "hakeljc", kot sem ze napisala, je, da lahko traja tudi do 6 tednov, da dobis zazeljene ucinke, medtem ko so "stranski", ki lahko vkljucujejo tudi povecan nemir, anskioznost in nespecnost, skoraj takojsnji.
Sicer ti bo zdravnik povedal, da se stranski ucinki razlikujejo od cloveka do cloveka, da so vecinoma blagi itd itn, skratka, malo zmanjsujejo pomen teh
stranskih ucinkov, se mi zdi. Nekateri zdravniki predpisejo tudi pomirjevalo, dokler se telo navaja na ad.

Me pa cudi, da je osebni zdravnik kar tako predpisal A|D.

@Saphire:
hvala za odgovor. Zanima me kaj meniš o temle prispevku in še, kaj predlagaš anksiozni osebi, ki je zelo hiperaktivna, zmedena, težko se
umiri in skoncentrira ali naj doma telovadim na sobnem kolesu ali naj raje živim čim bolj umirjeno, spremljam tv, zaposli um, ker bi se sicer
s športom še povečala panična motnja

Prispevek sem pogledala; zdi se mi sicer, da ima g. Barbka "an axe to grind"- kot neko osebno zamero, pac zaradi svoje izkusnje.
Sicr pa na netu najdes se bolj drasticne zgodbe in dejansko prave kampanje proti antidepresivom in proti vsej tej psihiatricni kemiji.
Najdes tudi "zgodbe o uspehu, tako da... debata je odprta.
Terapevt v oddaji je dobro povedal da je eno stiska, drugo so tablete, ki lahko olajsajo stanje, vendar je na vsakem posamezniku, da vzroke in izvor stiske
poskusa nekako popraviti.
Ampak debata je bilo vecinoma o depresiji, kajne? Kjer naj bi bil povzrocitelj pomanjanje serotonina ( ceprav temu ni tako), torej kaj narediti z
anksioznostjo in zakaj sploh predpisujejo antidepresive pri anksioznosti?
Zato, ker precejkrat pomagajo - ad je predpisujejo tudi pri fibromialgiji in bolecinah v hrbtu, sklepa se, da dvignejo
bolecinski prag.

Svetovala bi ti, da se poskusas pomiriti ( vse variante od baldrijana, kamilicnega caja, mleka z medom, mogoce bi poskusila dominor za spanje?)
tehnike sproscanja - misicna relaksacija, tehnike globokega dihanja, mogoce EFT
vaje za koncentracijo in prizemljanje
bolj aktivno telovadbo raje po intenzivni recimo paniki, ko je telo se preplavljeno z adrenalinom, zato, da se ocisti

da si poskusas najti terapevta za kognitivno vedenjsko terapijo - ne skodi, ce se postavis v vrsto pri katerem od teh, ki imajo koncesijo-
da se ne apriori bojis antidepresiva - samo imej v vidu stranske ucinke in mogoce vprasaj zdravnika, ce bi bilo smiselno jemati zraven se pomirjevalo.

Zelim ti veliko srece in uspeha:)

TEHNIKE DIHANJA ZA SPROSTITEV


Dihanje s trebušno prepono

Ležimo na hrbtu (vajo lahko izvajamo tudi sede). Eno roko si položimo na trebuh, drugo na zgornji del prsnega koša. Vdihnemo skozi nos, za trenutek zadržimo dih in počasi izdihnemo skozi nos, zopet za trenutek zadržimo dih in ponovimo od začetka. Vajo ponovimo 5x.

Vajo izvajamo pravilno, če se nam ob vdihu dvigne roka na trebuhu, ob izdihu pa zopet spusti, skupaj s trebušnimi mišicami. Roka na prsnem košu ostaja na svojem mestu. Poskrbimo, da izdihnemo kar največ zraka.



Dihanje s podaljšanim izdihom

Vdihnemo skozi nos in podaljšano izdihujemo skozi usta. Izdihnemo skozi rahlo zaokrožene ustnice, polglasno in kontrolirano. Dolžina izdiha določi vsak zase. Dihamo z trebušno prepono. Vajo ponovimo 5x.



Globoko dihanje

Globok vdihnemo skozi nos - tudi z zgornjim delom telesa - zadržimo zrak za približno 10 sekund (v mislih štejemo do 10, če ne zdržimo, izdihnemo prej) in izdihnemo skozi usta z zaokroženimi ustnicami, počasi in kontrolirano. Po izdihu mirno in enakomerno dihamo skozi nos in se umirimo. Vajo ponovimo vsaj 5 krat.

Glede antidepresivov se tole - upam, da ti je zdravnik svetoval postopno jemanje , ne takoj "polno" dozo, ampak najprej cetrtinko, nato postopno visanje odmerka.
In seveda postopno nizanje, ko prenehas z jemanjem.

Vznemirilo pa me je, ko sem nekje prebrala tole:
"Zdravnik lahko za zdravljenje ankioznosti predpiše tudi antipsihotike, ki zmanjšujejo vznemirjenost in napetost ter uravnavajo razpoloženje."

To bi ti toplo odsvetovala.

@Saphire:

hvala za izčrpne informacije, opažam pa da je veliko nemira in ostalih nerealnih dojemanj iz strani moje odvisnosti od interneta, vsak dan
radio, konstantni podatki dneve in dneve brez prestanka, spanje ko se še zdani ker mi po glavi švigajo ponoči še podatki, ki sem jih spremljala
skozi te medije z ogromno vsebine. Imam tudi agorafobijo, zadržujem se notri zaradi slabe samopodobe in postanem potrta, ko mi prijateljica
povabi žurat, pa ne morem, to mi tudi onemogoča stik z psihoterapevti, torej bi moral priti na dom.

Internet ti povzroča tudi veliko slabih stvari, kot so domišljanje, domišljijski svet, perfekcjonizem, popolnost, nerealno prikazuje vsakdanjik,
tudi preko TV, mladi so za vsakdan oblečeni, kot zvezdniki po tv, usi urejeni itd... lahko ti da občutek, da te nekdo spremlja in nadzoruje oz.
imaš občutek družbe, čeprav si ubistvu sam. Pri delu se soočam z perfekcjonizmom, še predenj začnem kompliciram za vsako manjšo
stvar in se z njo brezveze obremenjujem, čeprav v realnem svetu ljudje usega ne vidimo, tudi kako je kdo oblečen, ko se z njim pogovarjamo,
po drugi strani ti internet da občutek, da si edini na svetu, da se cel svet vrti okoli tebe, tu torej šok ko je potrebno čakat, ko greš med ljudmi
in reagirajo vsakdanje in ne tako kot na TV, ko ima vsak človek govor, pozornost itd.. Človek, ki je veliko na internetu nima več mimike
obraza, postane brezbrižen za okolje, aroganten in vidi samo sebe, kar je z nasprotjem socializacije, saj doživi šok, ker so ostali ljudje
zelo komunikativni, vsakodnevni pogovor z sosedi ter bližnjimi znanci in tu postane za takšnega človeka težava

zdravila niso hrana ali priboljšek. Ne jejte jih kar po tekočem traku. Zahtevajte os zdravnikov, da zdravijo vzroke. Pomagajte in sodelujte pri odkrivanju vzrokov, če želite ozdraviti. Ne prepustite se kot vreča zdravniku, pomagajte mu.

da je dovolj, da se ta naslov že pet dni vleče v prvih vrstah.
Vse je na netu, ta @ena je imela določen cilj, da se nekatere prizadene.
Že sam začetek je tak..

dobor misliš, le nekaj odgovorov je primernih, ostalo se dobi na netu. Res je.

Vprasanje je bilo ( med drugim) ali psihiatricna zdravila zdravijo in pozdravijo?
Ali protibolecinska zdravila zdravijo bolecino?
Ko pride do bolecine, npr poskodbe ali zobobola, poskodovane celice sproscajo kemikalijo prostaglandin, za katero so zivcni koncici zelo obcutljivi in jo
posredujejo v mozgane kot signal bolecine.
Protibolecinske tablete na razlicne nacine ustavio signale bolecine v mozgane.

Ali s tem zdravijo vzrok bolecine? Nikakor ne, pac pa trpecemu od bolecine dajo dovolj casa, da pride k sebi in gre npr k zobozdravniku
ali pa,da znosno preboli poskodbo. Bolecina pac boli, in pri nekaterih vrstah ne mores misliti na nic drugega.

Analogiji primerno antidepresivi pomagajo omiliti nekatere simptome depresije, ki delajo zivljenje neznosno ( psihicna bolecina )
in dajo pacientu maneverski prostor, da se s stanjem spopade na razlicne nacine.

Zal antidepresivi ne ucinkujejo toliko zanesljivo kot analgetiki.Ko so na trg prisli novi ( ssri ) AD ji, so psihiatri zmagoslavno mahali s podatki 80%
ucinkovitosti, Zdaj je po mnogih raziskavah jasno, da je ucinkovitost precej manjsa, nekateri navajajo celo 30-40%.
Drug problem je, da ce en AD ne deluje, predpisejo drugega, tretjega - in pri vsakem ima pac
ient priblizno 2-3 mesecno obdobje, ko se
navaja, izkusa radosti "stranskih" ucinkov ( nekateri od njih, kot je seksualna diskunkcija, so dovolj, da cloveka sami po sebi porinejo v depro)
in odvaja. Ce se ne odvaja postopoma, pride do odtegnitvenih ucinkov, ki znajo biti res veselica.
Ali pa zdravniki predpisejo vec AD jev skupaj - po sistemu, ce eden ne bo prijel, bo pa drugi ali tretji; tako pride do
"koktajla tablet" z navkriznimi stranskimi ucinki.

Tole je bilo pa kar žalostno brat. FIno je le, da si očitno dojela, da rabiš informacijsko blokado, odklop od novic, neta. Marsikdo ki nima tvojih težav je to že zdavnej naredil 🙂 FOlk ima dovolj negativnih novic, dovolj bombardiranja z vseh koncev. Kaj je dobrega v tem, da veš, da se je 150 km stran od tebe en norec lotil soseda s sekiro..? Pa da je zaradi XY zadeve umrlo WQ ljudi?
Ne poznam malo ljudi, ki ne spremlja več dnevnika, ampak 1x dnevno skočijo na MMC in to je to. Seveda doma tudi ne zgubljajo časa z internetom, nimajo ali so zaprli FB, ne objavljajo fotk na instagramu in na kakšen forum gredo le, če rabijo kakšen nasvet, informacijo ipd. Naj ti ti bodo zgled!! Doma odklopi vse to, raje naj ti igra kakšna prijetna glasba, ti pa nekaj delaj. Kar ti pač sede. Fotkaj, peci piškote, kipari, šivaj, kar hočeš. In potem ven, ven, ven. Med žive ljudi.

Prav tisto - Ven, ven, ven , med ljudi - avtorici povzroca tesnobo in celo grozo.