☕ psihiatrična zdravila ja ne - 2

Ne! Jst bi jih vse poslala delat pa sportat!

Dopuščam izjeme, a za vse ki jih jaz poznam, da so na psiho zdravilih, bi tvoj recept bil pravilen. Z znanko sva bili obe deležni približno enake doze stresa, mobinga in posledične depresije, bili brez energije, samo ždenje. Ona je šla na enoletno bolniško, se filala z zdravili, hodila na neka srečanja, seminarje itn itn .... jaz pa sem se skidala športat. Vsak dan. Uro do dve uri res švicanja. Ona je še v nekem občutljviem stanju ranljivosti, jaz že zdavnej ne več.

Ja to sem pozabila se pripisati, so redke izjeme ki red rabijo tovrstna zdravila. Vecina jih pa ne.

Tudi poznam eno ki so je s temi zdravili unicila zivljenje, tako da samo prec od tega. Pfarma industrija pa samo sluzi, to je samo biznis, briga njih za zdravje ljudi samo da se cim vec nepotrebnih in skodljivih zdravil proda. Jst ne zaupam nobenmu vec is te stroke tudi lekadola ne pojem. Nisem bila pri zdravniku ze 10 let. Ce me kaj boli imam EFT tehniko ali reiki, meni pomaga drugi naj pa delajo kar jim pase.

Sami doktorji znanosti. Saharca pomivalka posode pametuje o zadevah, o katerih ne ve nič. Misli, da se shizofrenijo zdravi s športom. Jao kaj vse hodi po tem svetu in ima možnost pisanja po internetu 🙁

Prevelik je razkorak med tistimi, ki si mislijo, da so jim "medikamenti resili zivljenje" in brez njih ne morejo, in tistimi, ki po defaultu
svetujejo - na soncek, se presvicat, trdo delat - etc. Zaradi teh drugih imajo potem nekateri, ki se jim sele razvija depresija, ali so pac v stiski,
obcutek slabe vesti, obcutek da so slabici, ker pac v danem momentu ne morejo ( na soncek, svicat, predihat) in tudi nikomur ne upajo zaupati
svoje stiske, kar potem pripelje do tega, da se niti stusirat ne morejo vec, in je oditi ven iz stanovanja velik projekt.

Če je človek v depresiji (tisti pravi, ne le da je mal otožen) se ne more niti umit, kaj šele, da bi šel na sprehod. Zakaj vam gre to tako težko v betice, da so psihične bolezni enako kot telesne - torej jih je potrebno zdraviti z zdravili, ne pa s sprehodi. A nekomu z rakom tudi svetujete, naj gre na sprehod?In hvala bogu, da se farmacija tako razvija, saj lahko zdaj veliko duševnih bolnikov z zdravili normalno funkcionira, živi dokaj normalno življenje, hodi v službo itd, v preteklosti pa so bili obsojeni na psihiatrične bolnišnice ali še kaj hujšega.

Jaz ne zagovarjam "pojdi na sprehod in na sonček", ampak pejt se prešvicat da boš dol padel. Te sprehodki so brez veze, lahko celo človeka deprimirajo.

Lahko, ce ima clovek to ze v svojem sicersnjem nacinu zivljenja. Ce pa nima, ce zivi precej obicajno "pisarnisko" zivljenje, ali pa tudi nima blizu kaksne njive, kamnoloma ali magari telovadnice, potem zahtevas od njega (tega potencialnega depresivca), da najde nov nacin zivljenja, in hkrati motivacijo za dodatni telesni napor, in to v casu, ko se pocuti cedalje bolj ranljiv, nesposoben, utrujen, in seveda kriv za vse zgornje.
Nerazlozljiv in predimenzioniran obcutek krivde je se en zascitni znak depresije.
Ce potem prebere se kak fajn sestavek, da tablet ne potrebuje, in da so strup in da jih jemljejo samo slabici ( naprimer) je potem idealno, da se zakoplje v svoj rov,mogoce zacne piti, da si olajsa psihicno bolecino ( ni pa nujno), se cedalje manj zanima za zivljenje okoli sebe, stvari postajajo cedalje
bolj naporne, in potem res pride do stanja, ko ne more vstati s postelje ali se umiti.

Saphire, govorim iz lastnih izkušenj. Bila se mtako na tleh, da sem se iz službe privlekla domov, pok na kavč, IN NISEM MOGLA VSTAT. Dejansko, ni šlo, kar ždela sem. In otrokom blefirala, da me glava boli .... In vsako opravilo, še tako banalno, je bila muka.
Potem sem se pošteno zamislila, ugotovila, da tako ne gre naprej. Izvora stanja nisem mogla spremeniti, odstraniti, lahko pa sem se spopadla z njegovimi posledicami in tudi spremenila svoj pristop do izvora. In ja, začela sem s športanjem, jaz, ašporten tip totalno. Nabavila sem si kolo, kolesarske hlače, čelado, pa vsak dan po službi, redno, brez izgovorov, da precej intenzivno "turo". Domov sem prihajala prešvicana, da sem imela lase kot da sem izpod tuša. A evo, to mi je pomagalo. To mi je dalo energijo.

@ se strinjam", to je res lepo slisati in me zelo veseli.
Bilo bi krasno, ce bi obstojala "delovna terapija" in seveda sportna terapija, ki bi ljudem z manj motivacije, kot si jo uspela zbrati
- in za kar ti cestitam 🙂 pomagala namesto tablet.

Tableti so res izjemno koristni. Jaz sem jemala lekadol vsak dan, ko sem imela zagnojeno dlesen pod zobom in nisem hotela k zobarju. Tableti pomagajo lajšat bolečino, ne bodo pa odpravili problema. Moj zob je ozdravel, ko sem šla k zobarju.

Zelo podobno je s psihiatričnimi zdravili. Odpravljajo in lajšajo, ne zdravijo! Depresivni ljudje rabijo odpravit razlog za depresijo, ne pa lajšat posledice.

Simptome, dr.marija. Posledice so pa druga stvar.

Simptomi in posledice hodijo z roko v roki, ni se ti treba znašat nad tehnikalijami.

Bravo, to je pravi pristop.

Ne gre se za psihiatre ampak podjetja, ki antidepresive proizvajajo, psihiatri so jim podlegl, sj dobiš tabletko že na prvem srečanju
Nekateri ljudje jemljejo zdravila ceu živlene, kar je nasprotno z logiko zdravlena in izboljšanja.



Vsakdanje stvari te utrujajo, toj muka, včerj sm se s težavo stuširala, nimaš energije stalno si zamišljen, telo je kukr rastlina, kokr da sm
okamanela, gledaš okol, ne prepoznaš spremembe, spremljaš kaj se dogaja, vseeno ti je vem da bom čez dve uri spet vs tesnobna, starši bojo pršli, treba bo spet kj skuhat, krkol, pa ne morm, tesnoba, niti TV nism sposobna spremljat kva se dogaja, telo ni sproščeno, to te ritual pokople. Oči maš ko luči, sploh ne spremljaš, ubistvu si na vse osredotočen, obnem pa nis tukj in zdj.
Use more bit urejen, use na mest, poj ta tesnoba kokr en okm, ampak ni čist okm, le mot te, začneš čistit, pa kazarci morjo bit lepo pospravlen pa
use se ti zdi perfektn popoln, ampak to je pač posledica k si velik doma pa tesnoba ane.



GREMO K DEJSTVOM:

1. Na tej stopnji sm jz, anksioznost samopodoba. Izoliranost od okolja, slaba samopodoba, občutek krivde, neutemeljen strah, tesnobn občutk.
Športat zunaj ne morem, ker nočm srečat poznanih ljudi, ker ne morm funkcionirat in bi bla poj še bl potrta, panična, ne znam komunicirat z ljudmi,
občutek da si mau nor, pa d neb smeu bit zunej, večkrat tedensko psihiatra ne morem obiskovat, ker težko zapustim dom in bi mi funkcijoniranje v okolju bolj pomagalo pri ozdravitvi kot razlaganje težav, sploh se ne znajdem v okolju, velik bi paničarla in se izogibala mestom, ker bi bil
posledično poznan folk, trpela bi no, obisk bi bla ena sama muka. Velik sm na računalniku, nism razvit človek socializiran, prej otročja in navezana
na dom.

2.Torej če zj pogledam rešitev,glede telovadbe, telovadba torej doma, ampak z hiperaktivnostjo se tesnoba še poveča, telovadla sm ampak ne
več, ker se je tesnoba in občutek ogroženosti povečal in me stalno utruja in sem še bolj zamišlena, pa tudi bolj osamljena in pa lahko se poveča obsesivna telovadba, obsedenost, vrjetn ma tukj tud kj veze stresni hormon kortizol.

3. Glede psihiatra ali psihoterapevtaje je situacija, da bi moral prit na dom. Če izberem psihiatra so avtomatsko tu tablete, vprašanje ali bi pomagale zbile tesnobo, me prizemlile da bom ponovno imela energijo, da prepoznam sebe, se rešim bremena in anksioznih težav, preveč sm osredotočena
na okolje. Vprašanje, lahko me bodo še bolj omamile po parih tednih ko primejo, da še zase nam vedla

4. Psihiatra tudi ne bo kaj dosti zanimalo okolje ter odnos z ljudmi in kako kaj, zakaj te folk nekj dni ni vidu, vseeno je v socializiranem svetu
medsebojna tema pogovorov o šolanju, službi, kje si, kva delaš, ker si ti sam z mislimi in se ukvarjaš z anksioznostjo, se moraš poj lagat.
Obenem je tu še ta občutek krivde iz strani drugih, ker nadpovprečno sprašujejo kje si, pa želijo ugotovit alpa si kj misljo.

5. Pri psihoterapevtu je pa vprašanje pa kako je z možgani in kemičnim neravnovesjem in tesnobo, ker potem človek brez tablet zelo trpi, pri
zmajševanju tesnobe je potrebno gibanje in dinamičen način, v začetni fazi človek ne more funkcionirat in vprašanje koliko trpi ali se sploh zmore
soočat z okoljem, v kolikor je to domače okolje še veliko težje, saj mu je mar za poznan folk in kako bo ob njih funkcioniral ne
da se poj jz tm osmešim, navsezadnje smo takšni ljudje zelo ranljivi v realnem okolji in te hitro vrže iz tira. Po tej logiki bi se torej ravnali na
nasvet pokojnega psihiatra Ruglja, ki je nekako paciente ojačal, da so sami postali bolj trdni in so posledično lažje reševali težave.

6. Poleg tega so tu še druge odvisnosti, človek, ki je veliko doma gleda veliko TV in je na internetu, tu je znano da se živčni sistem možganov
spremeni, kako je s tem, ko ti psihiater da zdravila kljub nevednosti in kako reagirajo sam bog ve.


Glede osredotočenost na same probleme, zakon privlačnosti: "Vse enako se privlači". Če se ravnamo po tejle teoriji, se pacient ne bi smel
pogovarjat s psihiatrom o svojih težavah in občutkih, kar je velikim ljudem tudi sama muka in so ob tem zelo potrti, bi lahko sklepali, da v kolikor si še
bolj osredotočen na stvari, ki te omejujejo, svoje strahove - čedalje več jih imaš in tudi na to si pozoren. Posledično bi torej pacientu bolj pomagal
sprehod ali pa nek nov hobi, sprememba okolja, ampak po drugi strani pa človek samo še potlači svoje težave in jih ne rešuje.

Po tv so se izpostavljani situacijam,
naslov je biu obsessed, obsedeni, na FOX Live

Na TV je bla oddaja, kjer so paciente z OKM zdravli večinoma brez (ene pa) zdravil in z kognitivno metodo oziroma z izpostavljanjem, torej tolik
časa si biu na določenem mestu, prostoru dokler tesnoba ni izginila.
Primer, pacient se je bal soočienja v nakupovalnem centru,
psihoterapevt je pršu na dom in šu z pacientom zmerj bližje nakupovalcu, tesnobo sta merila z stopnjami od 1 do 10, vsakič ko je tesnoba narasla
sta z psihoterapevtom na samem mestu tolk časa stala, da je tesnoba popustila, metoda je bila uspešna v vseh primerih, edin če je biu pacient tolik
trmast ali pa prepričan v svoj okm ritual
Pri nekaterih pacientih je bla tesnoba s prva tako močna, da so jokal, dostkrat so tudi obupal, ampak so to premagal. Velik pacientov je mel dobro samopodobo in nisem zasledila, da bi imel ker težavo z soočenjem ljudi, torej so izvajal tovrstno izpostavljanje kar vpričo ljudi, ni jim bilo mar kva drugi
miljo, tudi sosedje, velika večina je tud poznala njihove težave.

V Sloveniji je vsaj pri psihiatriji praksa, da ti takoj uturijo zdravila, psihiater ne gre s teboj nikamor imaš le pogovor, zanimivo.

Glede drugih psihoterapevtom nisem seznanjena če kdo izvaja ta način - izvaja ga Barbka, v prvem postu teme, z pacienti dela vsakodnevne
stvari kot so obisk nakupovalnega centra, morje itd..
Vsak se vpraša - zakaj ne poj s svojim starši, zto k starši so starši, z njimi maš drugačen odnos pa trma prevlada.
Po tej logiki bi ti dobra prjatlca alpa prjatu največ pomagov usaj tist, ki mu loh najbl zaupaš.

@ ena - po mojem mnenju ti nimas OKM, ampak bolj vsiljeno od zunaj nekje, da mora "biti vse v redu, vse poslihtano". To, ali pa si tvoja psiha
prizadeva, da bi bilo vsaj nekaj, npr, tisti kozarci, pod kontrolo in lepo pospravljeno.
( samo, ne me prosim citirat, to je samo moje osebno, bezno mnenje)

Poskusi s telovadbo, ki te ne bo naredila hyper, naprimer z yogo, ki je proti depresiji
https://yogainternational.com/article/view/5-poses-for-warding-off-depression https://yogainternational.com/article/view/5-poses-for-warding-off-depression

Poskusi si ne ocitati cisto vsega - npr. pri zgornjih vajah, ce ne mores narediti stoje na rokah ( tudi meni ne gre dobro)
si ne ocitaj takoj in ne izrebraj celo molitvico samo-ocitkov: ja kaksna pa si, niti tega ne mores, grozna si... itd.
Ustavi ta, vsaj za trenutek, samo kriticni notranji monolog.

Poskusi ( ce gre) vstaviti v svojo rutino vsaj delcek humorja. ( in samo-opazovanja). Recimo, gres proti vratom stanovanja, te zgrabi panika
( in ves, da te bo) - poskusi si pripomniti nekaj smesnega. Npr. - ah, ze vem, spet bom zasvicala, pejmo rajsi rozice nabirat.#
Ne vem, ce sem to dobro opisala.

Poskusi iti v naravo tam, kjer ne bos srecevala ljudi, vsaj za zacetek. |Do kaksnega jezera, potocka, ali pa v kak globok in miren gozd.
Poskusi tam delati dihalne vaje - vdihnes in globoko izdihnes, kolikor casa le mores. Poskusi se osredotociti na primer na kaksno lepo, visoko drevo, na vse, kar se dogaja okoli drevesa - mah, mravljice ipd. - in samo opazuj in poslusaj.

Kadar se pocutis loceno od telesa - poskusi delati vaje za ozemljitev, bom poiskala, pa ti tukaj napisem.

safira, pri polovici teh vaj bi krepnla od smeha ko bi jih izvajala 🙂

Smeh je pol zdravja in pri depresiji zlata vreden 🙂 Torej, vsaj nek ucinek bi bil dosezen 😉

Ok 🙂 Eno sezono sem hodila na aerobiko, vaditeljica je očitno oboževala tudi razne sprostitvene XY tehnike. Na koncu smo se ulegle in umirjale. S terapevtskim glasom nam je dajala napotke kako naj dihamo, kaj premikamo, kaj naj si predstavljamo v mislih ... in to slednje mi je bila čista kriza. Pojma nimam zakaj, a vse mi je bilo totalno smešno. Kot da sem trapa nekje med OŠ in gimnazijo. Se spomnim, da je rekla, naj si predstavljamo, da stojimo pod slapom, ki nas biča po hrbtu ... to je še šlo ......potem pa kako zlezemo na skalo in plavamo po tolmunčku .........no, ne vem zakaj se mi je v mislih prikradla scena, kako lezem, čmoknem notri, odnese mi kopalke itn itn ........skratka, skoraj sem se zadušila od zadrževanega smeha. ja, koza, vem.

Iskren,resnicen smeh, tisit iz trebuha, je globoko zdravilen, tako, da se le ne zadrzuj prevec 🙂

@ ena - se naprej glede depre - poskusi ugotoviti, katero obdobje v dnevu je posebej tezko ali neznosno, katero pa se kar znosno.Npr. nekateri ljudje se zjutraj zbudijo z obcutkom neznosnosti, popoldne pa se kar gre; in obratno, nekater so zjutraj kar polni energije, popoldne, ali proti veceru, pa dosezejo nadir. Ta nihanja se dogajajo normalno in poskusi prilagoditi svoj urnik, tako, da v obdobju znosnosti lahko kaj naredis, takrat, ko pa "zagusti", pa pocivas in si das kaksno sproscujoco muziko.

Poskusi si urediti ritem spanca ( in se ne sekiraj, ce ne bo delovalo cisto takoj. Poskusi vse fore - toplo mleko z medom, baldrijan, lavando pod blazino,
muziko s sproscujocim ucinkom binauralno muziko - nekaj bo ze delovalo.
( naj povem, da sem jaz skusala pomiriti mucko z posebno muziko za macke v stresu, pa sem zraven, nenamenoma , zadrnjohala jaz 😉

Poskusi ne gledati na stvari z dvojnim negativom, oz. "lose-lose situation. Npr. - psihiatri so taki pa taki, samo tablete, ne poslusa nic, kje ga najti,
nikomur drugemu ne morem povedati, kako se res pocutim. Nekateri so res, lahko pa najdes pravega, dobrega in iskrenega cloveka, ki se bi zavzel zate. Ali pa prijatelja, ki te bo v resnici poslusal.
Ali pa - tablete so kemija, te zadenejo, moras jih jemati celo zivljenje, ampak kako naj brez tablet iz tega brezna.
Ni nujno tako. Lahko, da bos jemala ad samo nekaj casa, se brez tezav odvadila in srecno nadaljevala z zivljenjem. Mogoce si bos razklenila
zanko in se povzpela iz brezna brez tablet. Lahko, da poskusis s sentjanzevko, ( St Johns wort)

Poskusi uzivati hrano, bogato s triptofanom - puran, ananas,visnje, orescki, semena buc in soncnic, sir, jajcka. Vitamin B ( posebej B12)je dober.
Omega 3 je dobra. Olje iz lanenega semena. Ribe, skoljke, paprika, spinaca. Magnezij - oz. hrano z magnezijem - banane, mandlji, fizol.
Kamilicni caj. Ce pijes kavo, jo poskusi nadomestiti z zelenim cajem.

Terapija s svetlobo - lahko tudi z lucko, vsekakor pa poskusi dobiti cimvec soncne svetlobe.

In vse dobro ti zelim! 🙂

Pa se triki za prizemljanje ( grounding) -
s katerim se obdrzis ali povrnes v sedanjost - v tukaj in zdaj. Uporabi se dve metodi

- cutno zavedanje
- kognitivno zavedanje

Vaja 1.

Narisi svojo roko na list papirja in oznaci vsak prst kot enega od cutov. z vsakim od prstov - ali cutov - povezes mentalno slikico necesa lepega ali posebnega. Npr. palec predstavlja vid in priklice slikico metuljckov, sredinec predstavlja voh in priklice vonj spanskega bezga, ali kar ti je vsec.
Ta lsit papirja daj na vidno mesto. Ko se ti sprozi obcutek derealizacije, daj roko pred obraz, dihaj globoko in pocasi in skusaj po spominu priklicati slikice oz zaznave, povezane z vsakim od prstov.


Vaja 2.
Globoko dihaj, glej okoli sebe, opazaj detalje.
V roki drzi blazino, zogo ali plisasto igracko.
Na celo si daj hladen obkladek, ali drzi v roki nekaj hladnega, npr. plocevinko hladne pijace.
Poslusaj pomirjujoco glasbo.
Z nogami trdno na tleh, se osredotoci na detalj glasbe, glas nekoga, oz nevtralen pogovor.

Vaja 3. ( igra 54321)
Imenuj 5 stvari, ki jih vidis okoli sebe.
Imenuj 4 stvari, ki jih cutis ( npr. stopala na tleh, naslonjalo stola na hrbtu)
Imenuj 3 stvari, ki jih slisis ( npr petje ptic, hrup avtomobilov)
Imenuj 2 stvari, ki jih zavohas ( ali 2 stvari, katerih vonj ti je vsec)
Imenuj 1 dobro stvar, ki jo ves o sebi.

Vaja 4.
Orientiraj se v casu in prostoru in si na hitro zastavi naslednja vprasanja.
Kje sem? Katerega smo danes? Kateri datum je? Mesec? Leto? Koliko sem stara? Letni cas?

Poznam! Poslusala pred leti samo za bolecino fizicno in je pomagalo 20% mogoce. EFT mi je potem bolje pomagal.

Binaural beats, jih je veliko...za vse sorte vrnavnavajo desno in levo hemisfero v mozaku, so kermu pomagali?

Ja, meni so binaural beats pomagali proti nespecnosti in za sprostitev.

Ja verjamem da pomaga, no menu takrat ni ker je bila bolecina prehuda, tudi lekadoli niso. Eft je pomagal, 2,3 tedne rednega tapkanja.

Kaj je to mozak?

Brez zamere, punce, sem poslušala posnetek in me je bolj ko ne znerviral. V boljše stanje bi me spravil kakšen energičen rock 😉

Gehirn:), brains,..mozgani jst recem mozak

try this 🙂
No, meni je vsec, seveda pa imas gotovo svoje najljubse po svojem okusu 🙂

dejte malo resnosti ženske no, po prebranem ima oseba anksiozne motnje, nima okm, ima le zelo slabo samopodobo, sita je
vsakdanjega načina življenja, ker je skoz notr, vn pa ne more, ker ne zna in ne more funkcijonirat, noče da jo folk vid, začne paničarit

takšne neumnosti, kot so joga, muska, to v takšnem primeru ne pomaga, sj je človek skoz notr in mora na seb delat in predvsem zaupat
vase in drugim ter se ukvarjat s kakšnim hobijem

situacija je tut dost resnejša, kokr vi tukj klobasate.
človek se ne more zbrat, dojemat, sprostit, umirit, prepoznat v ogledalu, skoz se čut ogrožen poj kukr sm razbral so tu še ostali ljudje, kerih
oseba ni vidla več mescev in jo skrbi, sj vete zj jo pol usak vpraša kko pa kaj, ker jo ne vid usak dan, oseba pa ni sposobna funkcionirat in
bit socializirana

djte se mal zadržat prosm.

Jaz sem cisto resno svetovala, kako lahko poskusi ublaziti zacete simptome depre ( ali tudi anskioznost) - urejen ritem spanja, primerna telovadba, mogoce sprememba prehrane, prijatelj za pogovor, iskanje ustreznega terapevta . Positive engagement - ? pozitivna vpletenost?.
In sproscanje. Razumem, da marsikomu yoga in dolocena glasba ni vsec, obstojajo se drugi nacin, kot je EFT.

Bi me pa zanimalo, kaj si " niste resne" predstavljas pod - delat na sebi? Mogoce lahko delis kaksne dobre izkusnje.

KAJ PA TALE NAČIN, sprašujem za anksiozno motnjo



kko je za anksiozno motno

možgani pri ljudeh z anksiozno motnjo naj ne bi pravilno delovalo, predvsem živčevje in človek trpi. a bi se res dal tole brez tablet močno dvomim
kaj menite

Anksioznih motenj je vec vrst - splosna anksiozna motnja ( generalized anxiety disorder ali GAD), ko cloveka ves cas obsedajo strahovi, da bo slo kaj narobe, kar pogosto rezultira v nespecnosti, zelodncih tezavah, nemiru in utrujenosti.
- napadi anksioznosti ( panick disorder) ki jih karakterizirajo ponavljajoci se napadi panike in strah pred naslednjim napadom panike; to gre pogosto z roko v roki z agorafobijo, oz. strahom pred odprtimi prostori in izogibanjem le-teh, npr. nakupovalnih sredisc.
- Obsesivno kompulzivna motnja - ki jo karakterizirajo vsiljive misli ali vedenja, ki jih je nemogoce nadzorovati ali ustaviti; npr. misel, da nisi ugasnil stedilnika ali, hujse, misel, da lahko nekoga poskodujes; prav tako nneopvladljivo kompulzivno obnasanje, kot je stalno umivanje rok, in rituali.
- Fobije - nerealisticen ali pretiran strah pred dolocenimi stvarmi ali situacijami , npr, strah pred nekaterimi zivalmi, ali strah pred letenjem, in izogibanje vseh situacij, kjer bi se lahko srecali s tem strahom.
- socialna anksiozna motnja ali socialna fobija - pretirana plasnost in ohromljujoc strah pred druzbo, da bi nas drugi videli negativno ali da bi bili ponizani v druzbi drugih.
Post travmatska stresna motnja - (Post traumatic stres disorder) - ekstremna anskioznost po prezivetem travmaticnem dogodku - z noicnimi morami, flash backs, pretirano cujecnostjo, panicnimi napadi.

Pri vseh anskioznih motnjah je terapija zelo ucinkovita, vendar mora biti diagnosticirano, katere vrste je anksiozna motnja, tako, da se terapija lahko "ukroji" glede na simptome.
KVT - Kognitivno vedenjska terapija obstoja seveda tudi v Sloveniji, ne vem sicer, da bi terapevt hodil s pacientom npr. v nakupovalni center ( ceprav so tudi v ameriki to najbrz naredili pac za TV).

Kognitivna terapija preiskuje kako negativne misli, ali kognicije, prispevajo k anksioznosti
Vedenjska terapija pa preisce, kako se clovek vede ali reagira v situacijah, ki sprozijo anksioznost.

Osnovna premisa KVT je, da nase misli, in ne situacija sama, vpljivajo na to, kako se pocutimo - torej, ne situacija, temvec nase zaznavanje situacije.

Na primer - Povabljeni ste na velikozabavo -
Misel 1 : Super. res rad grem ven in srecujem nove ljudi - obcutki - srecen, razigran
Misel 2: Ne vem, rajsi bi gledal film. - obcutki - nevtralni
Misel 3 : Nikoli ne vem, o cem bi se pogovarjal. Osmesil se bom, ce grem na zabavo. - obcutki - tesnoba, zalost.

Pri ljudeh z anksiozno motnjo negativen nacin razmisljanja hrani negativne obcutke tesnobe in strahu.
Cilj KVT je, da te obcutke identificira in spremeni. Terapija poteka gobo v teh korakih :

1. Prepoznati negativne obcutke - katere misli se v cloveku porodijo, ko zacne obcutiti anskioznost.
2. Izzvati in preuciti negativne obcutke - analiza in testiranje resnicnosti negativnih verjetij
2. Nadomescanje negativnih misli z realisticnimi, bolj pozitivnimi.

Metoda izpostavljanja in sistemska desensitizacija - namesto, da bi se s svojim najhujsim strahom soocili takoj, terapevt pomaga to izziv razdeliti na korake, Pacient napravi seznam situacij, ki mupovzrocajo najhujso tesnobo. Terapevt nauci pacienta tehnik sproscanja - nr globokega dihanja , postopnega sproscanja misic; te tehnike vadi s terapevtom in nato doma in jih bo uporabil v situacijah, ko se sooca s strahom in tesnobo.
Situacijo razdelita na korake. Npr., ce gre za strah pred letenjem, - naprej gledanje slik letal, nato opazovanje letal, ki vzletajo ... itd. vse do samega leta. Pri vsakem od korakov pacient ostane v situaciji, dokler se strah ne poleze, nauci se prepoznati odzive lastnega telesa in uporabi relaksacijske tehnike, ko anksioznost doseze vrhunec.
Vcasih se uporablja tudi bio-feedback - senzorji, ki merijo srcni utrip, dihanje in napetost v misicah - za prepoznavanje telesnih odzivov.
V nekaterih primerih se uporabi tudi hipnoza.

Poleg psihicnih ( napetost, obcutek strahu in groze, pricakovanje najhujsega, tezave s koncentracijo, cujecnost, razdrazljivost) ima anksioznost se fizicne simptome - razbijanje srca, tremor, potenje, omoticnost, glavobole, izcrpanost, nespecnost, krce v zelodcu)

Kljuc je v razkrivanju vzrokov, ki ticijo izza obcutkov strahu in tesnobe in ucenju novih odzivov in vzorcev.
In v soocanju ( postopnem izpostavljanju).
Ce bi npr. jemala samo tablete, ki ublazijo simptome tesnobe, in bi se poskusala soocati, ali izpostavljati situacijam, bi preskocila ucenje, kako sprostiti lastno telo ( ker bi ga sprostile tablete) in najverjetneje tudi ucenje novih vzorcev razmisljanja.
Vcasih pa predpisejo Ad je ali benzodiazepine za zacetek , in gre terapija dalje, s tem, da postopno prenehas jemati tablete.