18. MAREC 1848 BRESIA
V mesto je dospel grenadirski bataljon D´Authon, ki je obstojal iz laškega moštva.
Tu je laški vojak svojim častnikom odpovedal pokorščino.
Ko je nastopila patrulja polka 17 in se je laški grenadir ustavljal, so rabili Kranjci orožje in verolomni vojak je padel mrtev.
Izbruhnilo je sovraštvo.
16.00
Množica je nosila po mestu laško trobojnico in kričala ŽIVELA ITALIJA!
Pred kavarno Battegnone so zastavo razobesili in tu je postalo zbirališče upornikov.
Na klopi in mize so stopali govorniki in pozivali množico na boj.
Mestni svet je zahteval, da se oboroži meščanska straža.
Razdelili so 600 pušk iz arzenala.
Da bi preprečil spopade z vojaštvom, je dal poveljnik zabiti glavna vrata v vojašnico.
Mestna gosposka je z vsemi močmi upor podpirala.
Mestni svet je ponudil poveljniku večmesečne gaže in plače za posadko, če mesto zapusti in odide v nemške avstrijske pokrajine.
Poveljnik je z zaničevanjem odklonil nesramno ponudbo.
Položaj posadke je bil obupen.
Okoli in okoli je bilo vse uporno.
Izmed vojaštva nihče ne sme nikamor, kajti če se le količkaj oddalji, je izgubljen.
Zveza z Milanom je bila pretrgana.
V mesto je dospel grenadirski bataljon D´Authon, ki je obstojal iz laškega moštva.
Tu je laški vojak svojim častnikom odpovedal pokorščino.
Ko je nastopila patrulja polka 17 in se je laški grenadir ustavljal, so rabili Kranjci orožje in verolomni vojak je padel mrtev.
Izbruhnilo je sovraštvo.
16.00
Množica je nosila po mestu laško trobojnico in kričala ŽIVELA ITALIJA!
Pred kavarno Battegnone so zastavo razobesili in tu je postalo zbirališče upornikov.
Na klopi in mize so stopali govorniki in pozivali množico na boj.
Mestni svet je zahteval, da se oboroži meščanska straža.
Razdelili so 600 pušk iz arzenala.
Da bi preprečil spopade z vojaštvom, je dal poveljnik zabiti glavna vrata v vojašnico.
Mestna gosposka je z vsemi močmi upor podpirala.
Mestni svet je ponudil poveljniku večmesečne gaže in plače za posadko, če mesto zapusti in odide v nemške avstrijske pokrajine.
Poveljnik je z zaničevanjem odklonil nesramno ponudbo.
Položaj posadke je bil obupen.
Okoli in okoli je bilo vse uporno.
Izmed vojaštva nihče ne sme nikamor, kajti če se le količkaj oddalji, je izgubljen.
Zveza z Milanom je bila pretrgana.
0
21. MAREC 1848 BRESIA
Ponoči na 22. marca so uporniki zasedli mestna vrata.
Ponoči na 22. marca so uporniki zasedli mestna vrata.
0
22. MAREC 1848 BRESIA
Zjutraj je poslal Schwarzenberg 12. stotnijo polka 17 z oddelkom dragoncev nasproti transportu s smodnikom.
Stotnija je prišla do mestnih vrat, ki vodijo proti jugovzhodu iz mesta na cesto proti Veroni.
Vrata so bila zaprta in zastražena.
Finančna straža se je pridružila upornikom.
Hitro so poslali še po 11. stotnijo polka 17.
Z orožjem so Kranjci prepodili upornike in odprli vrata.
En vojak je bil malo na roki ranjen.
Več upornikov so ujeli, nekaj upornikov je bilo tudi ranjenih.
12. stotnija je z dragonci nadaljevala svojo pot.
Mestni svet je spet ponudil poveljniku odhod, vendar zopet zaman.
Uporniki so začeli graditi barikade po mestu in začeli streljati na vojaške patrulje.
Po cerkvah so bili plat zvona.
8.00
Zagrmeli so 3 topovski streli.
To je bil znak, da mora vsa posadka pod orožje in se zbrati na določenih mestih.
Prva in druga stotnija polka 17 sta zasedli hiše blizu veronskih vrat.
Tretja in četrta stotnija polka 17 sta zasedli hiše pri porta torre lunga.
Peta in šesta stotnija polka 17 sta zasedli hiše pri porta Alexandro.
Ostala posadka se je zbrala na zbirališču blizu porta torre lunga.
Dve stotniji polka 39 sta prestopili na stran upornikov in verolomni častniki so ujeli bataljonskega poveljnika.
Schwarzenberg je ukazal, naj ena četa 9. stotnije polka 17 prodere do gradu, kjer sta bili za posadko sedma in osma stotnija 17, ter privede posadko in dve havbici na zbirališče.
Fantje so naskočili barikade in jih razdrli.
Streli in kamenje je od vseh strani letelo na malo četo.
Konji, ki so imeli voziti topove, so bili postreljeni.
Poveljnik je moral prepustiti grad usodi.
Sklenil je, da se združi z milansko posadko.
Odposlal je prve štiri stotnije polka 17 po cesti na jugozahod proti Milanu.
Deveta, deseta in enajsta stotnija so zasedle vrata pri Svetem Nazariju in varovale odhod.
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/2f/Perrin_F_Rivolta_di_Brescia_litografia_1851.JPG
10.00
Avstrijci so odhajali.
Iz podstrešij so uporniki streljali na naše, ki so varovali odhod.
Zadnje stotnije so odkorakale iz mesta.
Od daleč so jim sledili uporniki.
V Brescii sta ostali obe stotniji v gradu, več straž in nekaj posameznih vojakov.
V transportni hiši je bil poveljnik nadporočnik polka 17 Jožef Kuhn, ki je hotel rešiti njemu izročeni erarični denar in se pridružiti odhajajočemu polku.
Hitel je po manj naseljenih ulicah proti mestnim vratom.
Tu skoči za njegovim hrbtom Lah iz veže in ga od zadaj pobije na tla.
Nezavestnega zavlečejo uporniki v vežo, kjer ga umore in oplenijo.
V arzenalu je stal na straži narednik Franc Griessbach z enim vojem šeste stotnije polka 17.
Uporniki so stražo napadli.
Od vseh strani so s treh hiš streljali na malo četo.
Narednik je ukazal naskok z bajonetom.
Četa je prodrla naprej skozi ulice in ušla za ostalo posadko iz mesta.
Griessbach je prejel zlato kolajno za hrabrost.
V vojašnici »stara bolnica« se je straža dolgo branila pred napadi upornikov.
Prostak pete stotnije polka 17 je posebno dobro streljal na upornike in je od tovarišev dobil streliva, ko je bil svoje postrelil.
Naposled se je morala mala straža udati veliki premoči.
Prostak je videl, da Lahi vsakega vojaka, ki izroči orožje, brez usmiljenja zabodejo.
Hitro tudi on izroči orožje, pa se zvali brez glasu na tla.
Lah je mislil, da je morebiti kak njegov tovariš od zadaj zabodel Kranjca in se ni več zmenil zanj.
Tako si je rešil življenje.
V bolnišnici je ostal polkovni zdravnik Bertel, ki je smatral za dolžnost ostati pri bolnikih.
Tudi kranjski polkovni kaplan Čibašek je ostal v mestu.
Vsega skupaj je bilo v mestu ujetih 700 vojakov.
Med ujetniki je bil tudi Ljubljančan desetnik Anton Toman, ki je napravil načrt, kako bi rešil sebe in soujetnike.
Naključje je načrt prekrižalo.
Vojaška oblast je priznala prebrisanost kranjskega vojaka in mu podelila malo srebrno kolajno za hrabrost ter ga povišala v narednika.
V gradu je ostal stotnik Pavel Leveling s sedmo in osmo stotnijo, ker se mu ni posrečilo prodreti skozi mesto k polku.
Gradu si uporniki niso upali napasti.
Mestni svet je stotniku ponudil prost odhod skozi vzhodna vrata.
http://www.italymag.co.uk/sites/mainfiles/castle%202.jpg
Zjutraj je poslal Schwarzenberg 12. stotnijo polka 17 z oddelkom dragoncev nasproti transportu s smodnikom.
Stotnija je prišla do mestnih vrat, ki vodijo proti jugovzhodu iz mesta na cesto proti Veroni.
Vrata so bila zaprta in zastražena.
Finančna straža se je pridružila upornikom.
Hitro so poslali še po 11. stotnijo polka 17.
Z orožjem so Kranjci prepodili upornike in odprli vrata.
En vojak je bil malo na roki ranjen.
Več upornikov so ujeli, nekaj upornikov je bilo tudi ranjenih.
12. stotnija je z dragonci nadaljevala svojo pot.
Mestni svet je spet ponudil poveljniku odhod, vendar zopet zaman.
Uporniki so začeli graditi barikade po mestu in začeli streljati na vojaške patrulje.
Po cerkvah so bili plat zvona.
8.00
Zagrmeli so 3 topovski streli.
To je bil znak, da mora vsa posadka pod orožje in se zbrati na določenih mestih.
Prva in druga stotnija polka 17 sta zasedli hiše blizu veronskih vrat.
Tretja in četrta stotnija polka 17 sta zasedli hiše pri porta torre lunga.
Peta in šesta stotnija polka 17 sta zasedli hiše pri porta Alexandro.
Ostala posadka se je zbrala na zbirališču blizu porta torre lunga.
Dve stotniji polka 39 sta prestopili na stran upornikov in verolomni častniki so ujeli bataljonskega poveljnika.
Schwarzenberg je ukazal, naj ena četa 9. stotnije polka 17 prodere do gradu, kjer sta bili za posadko sedma in osma stotnija 17, ter privede posadko in dve havbici na zbirališče.
Fantje so naskočili barikade in jih razdrli.
Streli in kamenje je od vseh strani letelo na malo četo.
Konji, ki so imeli voziti topove, so bili postreljeni.
Poveljnik je moral prepustiti grad usodi.
Sklenil je, da se združi z milansko posadko.
Odposlal je prve štiri stotnije polka 17 po cesti na jugozahod proti Milanu.
Deveta, deseta in enajsta stotnija so zasedle vrata pri Svetem Nazariju in varovale odhod.
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/2f/Perrin_F_Rivolta_di_Brescia_litografia_1851.JPG
10.00
Avstrijci so odhajali.
Iz podstrešij so uporniki streljali na naše, ki so varovali odhod.
Zadnje stotnije so odkorakale iz mesta.
Od daleč so jim sledili uporniki.
V Brescii sta ostali obe stotniji v gradu, več straž in nekaj posameznih vojakov.
V transportni hiši je bil poveljnik nadporočnik polka 17 Jožef Kuhn, ki je hotel rešiti njemu izročeni erarični denar in se pridružiti odhajajočemu polku.
Hitel je po manj naseljenih ulicah proti mestnim vratom.
Tu skoči za njegovim hrbtom Lah iz veže in ga od zadaj pobije na tla.
Nezavestnega zavlečejo uporniki v vežo, kjer ga umore in oplenijo.
V arzenalu je stal na straži narednik Franc Griessbach z enim vojem šeste stotnije polka 17.
Uporniki so stražo napadli.
Od vseh strani so s treh hiš streljali na malo četo.
Narednik je ukazal naskok z bajonetom.
Četa je prodrla naprej skozi ulice in ušla za ostalo posadko iz mesta.
Griessbach je prejel zlato kolajno za hrabrost.
V vojašnici »stara bolnica« se je straža dolgo branila pred napadi upornikov.
Prostak pete stotnije polka 17 je posebno dobro streljal na upornike in je od tovarišev dobil streliva, ko je bil svoje postrelil.
Naposled se je morala mala straža udati veliki premoči.
Prostak je videl, da Lahi vsakega vojaka, ki izroči orožje, brez usmiljenja zabodejo.
Hitro tudi on izroči orožje, pa se zvali brez glasu na tla.
Lah je mislil, da je morebiti kak njegov tovariš od zadaj zabodel Kranjca in se ni več zmenil zanj.
Tako si je rešil življenje.
V bolnišnici je ostal polkovni zdravnik Bertel, ki je smatral za dolžnost ostati pri bolnikih.
Tudi kranjski polkovni kaplan Čibašek je ostal v mestu.
Vsega skupaj je bilo v mestu ujetih 700 vojakov.
Med ujetniki je bil tudi Ljubljančan desetnik Anton Toman, ki je napravil načrt, kako bi rešil sebe in soujetnike.
Naključje je načrt prekrižalo.
Vojaška oblast je priznala prebrisanost kranjskega vojaka in mu podelila malo srebrno kolajno za hrabrost ter ga povišala v narednika.
V gradu je ostal stotnik Pavel Leveling s sedmo in osmo stotnijo, ker se mu ni posrečilo prodreti skozi mesto k polku.
Gradu si uporniki niso upali napasti.
Mestni svet je stotniku ponudil prost odhod skozi vzhodna vrata.
http://www.italymag.co.uk/sites/mainfiles/castle%202.jpg
0
23. MAREC 1848
Schwarzenberg je prišel v mesto Orcinuovi in si odpočil.
Tu je bilo deževno vreme.
Bili so na tretjini poti iz Brešie v Milan.
Bili so brez hrane in slabo oblečeni.
Bataljon 39 je še vedno nagajal in uhajal.
Schwarzenberg je vodil čete naprej proti Milanu.
http://italia.indettaglio.it/ita/webdue/uploads/2012_01_23_21_25_33_4002590.jpg
Schwarzenberg je prišel v mesto Orcinuovi in si odpočil.
Tu je bilo deževno vreme.
Bili so na tretjini poti iz Brešie v Milan.
Bili so brez hrane in slabo oblečeni.
Bataljon 39 je še vedno nagajal in uhajal.
Schwarzenberg je vodil čete naprej proti Milanu.
http://italia.indettaglio.it/ita/webdue/uploads/2012_01_23_21_25_33_4002590.jpg
0
24. MAREC 1848 BRESIA
Oddelek je brez boja zapustil grad in mesto.
Dospel je do vasi Rezzato, kjer je zadel na 12. stotnijo in dragonce.
12. stotnija je morala ostati pred krajem Rezzato, ker je bil kraj v rokah upornikov.
Uporniki so zasedli pošiljatev smodnika.
Ko so se združile tri stotnije, je šla v Rezzato ena četa, da preslepi upornike, da dovolijo prost prehod.
Ker so uporniki pogajanja zavlačevali, se je četa vrnila.
Med tem je Hohenlohe radi predolgega čakanja že odšel po drugih potih proti Gardskemu jezeru.
Četa je po noči na 25. marec blodila po okolici in prišla zjutraj do reke Chiese.
Tu so ga Lahi zvabili na grad, češ, da mu hočejo pomagati dalje.
Uporniki so obkolili četo in jo ujeli.
Med tem je Hohenlohe po noči hitel proti severu po dolini reke Chiese.
Ob 2.30 je zadel poročnik Aleksander Kuhn s prednjo četo na četo 200 upornikov, ki so marširali iz Salo proti kraju Rezzato.
Po kratkem boju so uporniki zbežali, popustivši na mestu nekaj ranjenih in mrtvih.
Prednja straža je pogrešala 1 desetnika in 2 prostaka, ki so se izgubili med nočnem bojem.
3 prostaki so bili ranjeni.
Na bojišču so utrujeni vojaki polegli.
Zjutraj je Hohenlohe spoznal, da mu ne bode mogoče prodreti skozi kraje ob Gardskem jezeru brez izgub.
Odločil se je naglo prodirati po zapuščeni dolini reke Chiese na Tirolsko in se vrniti v Italijo.
Brešia je prešla v roke upornikov.
V pouličnih bojih je obležalo 14 kranjskih fantov, 19 jih je bilo ranjenih, 102 pa ujeta.
Po Radeckijevih zmagah so se ti ujetniki pridružili polku 17 v Milanu.
Schwarzenberg je v mestu Cremona srečal Radeckija in milansko posadko.
Združili so se in se umikali nazaj proti Veroni.
Med potjo proti Veroni so se jim pridruževali še drugi oddelki posadk.
Ko so dospeli do Gardskega jezera, so štiri stotnije polka 17 in nekaj drugih čet udarile ob jezeru proti severu, kjer so v mestu Salo zajeli več orožja in zaplenili barke za prevoz črez jezero.
Oddelek je brez boja zapustil grad in mesto.
Dospel je do vasi Rezzato, kjer je zadel na 12. stotnijo in dragonce.
12. stotnija je morala ostati pred krajem Rezzato, ker je bil kraj v rokah upornikov.
Uporniki so zasedli pošiljatev smodnika.
Ko so se združile tri stotnije, je šla v Rezzato ena četa, da preslepi upornike, da dovolijo prost prehod.
Ker so uporniki pogajanja zavlačevali, se je četa vrnila.
Med tem je Hohenlohe radi predolgega čakanja že odšel po drugih potih proti Gardskemu jezeru.
Četa je po noči na 25. marec blodila po okolici in prišla zjutraj do reke Chiese.
Tu so ga Lahi zvabili na grad, češ, da mu hočejo pomagati dalje.
Uporniki so obkolili četo in jo ujeli.
Med tem je Hohenlohe po noči hitel proti severu po dolini reke Chiese.
Ob 2.30 je zadel poročnik Aleksander Kuhn s prednjo četo na četo 200 upornikov, ki so marširali iz Salo proti kraju Rezzato.
Po kratkem boju so uporniki zbežali, popustivši na mestu nekaj ranjenih in mrtvih.
Prednja straža je pogrešala 1 desetnika in 2 prostaka, ki so se izgubili med nočnem bojem.
3 prostaki so bili ranjeni.
Na bojišču so utrujeni vojaki polegli.
Zjutraj je Hohenlohe spoznal, da mu ne bode mogoče prodreti skozi kraje ob Gardskem jezeru brez izgub.
Odločil se je naglo prodirati po zapuščeni dolini reke Chiese na Tirolsko in se vrniti v Italijo.
Brešia je prešla v roke upornikov.
V pouličnih bojih je obležalo 14 kranjskih fantov, 19 jih je bilo ranjenih, 102 pa ujeta.
Po Radeckijevih zmagah so se ti ujetniki pridružili polku 17 v Milanu.
Schwarzenberg je v mestu Cremona srečal Radeckija in milansko posadko.
Združili so se in se umikali nazaj proti Veroni.
Med potjo proti Veroni so se jim pridruževali še drugi oddelki posadk.
Ko so dospeli do Gardskega jezera, so štiri stotnije polka 17 in nekaj drugih čet udarile ob jezeru proti severu, kjer so v mestu Salo zajeli več orožja in zaplenili barke za prevoz črez jezero.
0
Ob jezercu Lago d´Idro, skozi katero teče reka Chiese, blizu tirolsko laške meje je kraj Anfo.
Tu je bila majhna na pol razpadla utrdba na pečini Rocca d´Anfo.
Imela je važno nalogo zapirati pot po dolini Chiese proti severu.
V tej utrdbi je poveljeval straži desetnik Matija Černe iz Dolnjega Logatca in je bil star 28 let.
Straža je obstojala poleg poveljnika še iz enega poddesetnika in 16 prostakov 12. stotnije.
Tu je bila majhna na pol razpadla utrdba na pečini Rocca d´Anfo.
Imela je važno nalogo zapirati pot po dolini Chiese proti severu.
V tej utrdbi je poveljeval straži desetnik Matija Černe iz Dolnjega Logatca in je bil star 28 let.
Straža je obstojala poleg poveljnika še iz enega poddesetnika in 16 prostakov 12. stotnije.
0
20. MAREC 1848
Od drugod je prišlo nekaj upornikov.
Pridružili so se jim prebivalci kraja Anfo.
Krajevni poveljnik in laški stotnik je prestopil k upornikom.
Če bi krajevni poveljnik na svojo stran pridobil Černeta bi bila pot po dolini Chiese na Tirolsko zaprta.
Krajevni poveljnik je Černetu obetal vse mogoče za svoje namene, a v kranjskem junaku je živela živa zvestoba Slovencev.
Hrast se maje in hrib,
zvestoba Slovencev ne gane.
Raje umreti,
kakor pa sramotno prelomiti prisego cesarju.
V odgovor je Matija Černe pripravil vse potrebno za obrambo.
Od drugod je prišlo nekaj upornikov.
Pridružili so se jim prebivalci kraja Anfo.
Krajevni poveljnik in laški stotnik je prestopil k upornikom.
Če bi krajevni poveljnik na svojo stran pridobil Černeta bi bila pot po dolini Chiese na Tirolsko zaprta.
Krajevni poveljnik je Černetu obetal vse mogoče za svoje namene, a v kranjskem junaku je živela živa zvestoba Slovencev.
Hrast se maje in hrib,
zvestoba Slovencev ne gane.
Raje umreti,
kakor pa sramotno prelomiti prisego cesarju.
V odgovor je Matija Černe pripravil vse potrebno za obrambo.
0
23. MAREC 1848
Na vse zgodaj v jutro je pridrla četa upornikov pred trdnjavo.
Vrata trdnjave so bila zaprta.
Uporniki so povsod videli nase namerjene puške.
Uporniki so poslali odposlanca bliže do vrat.
Dolgo je govoril Lah.
Pripovedoval je, da so se Avstrijci povsod udali, da so vse utrdbe v rokah laških patriotov, ki tudi Černetu in njegovi posadki ponujajo prost odhod.
Mirno je Kranjec poslušal govorjenje.
Ko je Lah končal, mu je Černe brez besedi z roko pokazal, naj se hitro izgubi, če noče dobiti svinca med rebra.
Uporniki so se nato razkropili, kajti bali so se ob belem dnevu naskočiti utrdbo.
Černe je uvidel, da cele utrdbe po noči, ne bode mogel braniti s svojimi 16 možmi.
Ukazal je zapustiti spodnji del in se je umaknil v zgornji del, ki je bil zase utrjen in ga je bilo lažje braniti.
Takoj so uporniki zasedli dolnjo utrdbo.
V utrdbi ni bilo hrane.
To so vedeli uporniki in so še enkrat po poslancu obečali Černetu visoko denarno nagrado, če utrdbo zapusti.
Ob enem so mu zažugali, da ga hočejo izstradati, če ne odide.
Černe je odposlanca zavrnil.
Nastopila je noč.
Vojaki so bili brez hrane celo noč na straži.
Okoli polnoči so zaslišali šum prihajajočih.
Kmalu se prikaže laška butica na obzidju.
Krepak udarec s kopitom puške predrzneža zvali na tla.
V hipu je postalo vse živo okoli utrdbe.
Uporniki so streljali kar tja v temno noč.
Černe je prinesel šop slame, ukreše ogenj in naglo vrže gorečo slamo črez obzidje.
Sedaj so iz utrdbe streljali na razsvetljene postave upornikov.
5 mrtvih in več ranjenih je obsevala pojenjajoča svetloba.
Uporniki so se poskrili.
Ko je napočil dan, so si uporniki še manj upali v obližje obzidja.
Primanjkovati je začelo vode.
https://image.jimcdn.com/app/cms/image/transf/dimension=360x10000:format=jpg/path/s7dd04982bca03dd4/image/ifb2fa63a3650482f/version/1279199434/image.jpg
Na vse zgodaj v jutro je pridrla četa upornikov pred trdnjavo.
Vrata trdnjave so bila zaprta.
Uporniki so povsod videli nase namerjene puške.
Uporniki so poslali odposlanca bliže do vrat.
Dolgo je govoril Lah.
Pripovedoval je, da so se Avstrijci povsod udali, da so vse utrdbe v rokah laških patriotov, ki tudi Černetu in njegovi posadki ponujajo prost odhod.
Mirno je Kranjec poslušal govorjenje.
Ko je Lah končal, mu je Černe brez besedi z roko pokazal, naj se hitro izgubi, če noče dobiti svinca med rebra.
Uporniki so se nato razkropili, kajti bali so se ob belem dnevu naskočiti utrdbo.
Černe je uvidel, da cele utrdbe po noči, ne bode mogel braniti s svojimi 16 možmi.
Ukazal je zapustiti spodnji del in se je umaknil v zgornji del, ki je bil zase utrjen in ga je bilo lažje braniti.
Takoj so uporniki zasedli dolnjo utrdbo.
V utrdbi ni bilo hrane.
To so vedeli uporniki in so še enkrat po poslancu obečali Černetu visoko denarno nagrado, če utrdbo zapusti.
Ob enem so mu zažugali, da ga hočejo izstradati, če ne odide.
Černe je odposlanca zavrnil.
Nastopila je noč.
Vojaki so bili brez hrane celo noč na straži.
Okoli polnoči so zaslišali šum prihajajočih.
Kmalu se prikaže laška butica na obzidju.
Krepak udarec s kopitom puške predrzneža zvali na tla.
V hipu je postalo vse živo okoli utrdbe.
Uporniki so streljali kar tja v temno noč.
Černe je prinesel šop slame, ukreše ogenj in naglo vrže gorečo slamo črez obzidje.
Sedaj so iz utrdbe streljali na razsvetljene postave upornikov.
5 mrtvih in več ranjenih je obsevala pojenjajoča svetloba.
Uporniki so se poskrili.
Ko je napočil dan, so si uporniki še manj upali v obližje obzidja.
Primanjkovati je začelo vode.
https://image.jimcdn.com/app/cms/image/transf/dimension=360x10000:format=jpg/path/s7dd04982bca03dd4/image/ifb2fa63a3650482f/version/1279199434/image.jpg
0
24. MAREC 1848
Okoli poldneva je zapazila zajeta posadka svetlikanje bajonetov v bližnjem gozdu, skozi katerega je vodila pot od juga proti utrdbi.
Naši so!
Ta vzklik je šel od ust do ust.
Bil je Hohenlohe s svojimi 3 stotnijami, ki je po zaslugi junaškega Černeta našel utrdbo v naših rokah in ob enem pot proti severu odprto.
Uporniki so bežali, nekaj so jih vojaki ujeli.
Hohenlohe je vzel posadko s seboj, ki bi bila nadalje brez pomena.
Okoli poldneva je zapazila zajeta posadka svetlikanje bajonetov v bližnjem gozdu, skozi katerega je vodila pot od juga proti utrdbi.
Naši so!
Ta vzklik je šel od ust do ust.
Bil je Hohenlohe s svojimi 3 stotnijami, ki je po zaslugi junaškega Černeta našel utrdbo v naših rokah in ob enem pot proti severu odprto.
Uporniki so bežali, nekaj so jih vojaki ujeli.
Hohenlohe je vzel posadko s seboj, ki bi bila nadalje brez pomena.
0
2. APRIL 1848
Prišli so v Verono, kjer so si oddahnili.
Pisali so domov:
Upam še dobiti to,
kar sem moral v Brešii pustiti.
Naše umikanje je preračunjeno.
Vsi smo silno razkačeni, ker si Lahi upajo celo tam, kjer so le kake tri hiše, na cele bataljone in polke streljati, če tudi vedo, da nas le malo mož zadostuje, da bi vse pobili in hiše požgali ter oropali.
Prišli so v Verono, kjer so si oddahnili.
Pisali so domov:
Upam še dobiti to,
kar sem moral v Brešii pustiti.
Naše umikanje je preračunjeno.
Vsi smo silno razkačeni, ker si Lahi upajo celo tam, kjer so le kake tri hiše, na cele bataljone in polke streljati, če tudi vedo, da nas le malo mož zadostuje, da bi vse pobili in hiše požgali ter oropali.
0
16. JUNIJ 1848
Polkovnik Görger je izdal pri Sveti Luciji na Laškem polkovno povelje, ki je slavilo Černeta in njegove tovariše.
Polkovnik Görger je izdal pri Sveti Luciji na Laškem polkovno povelje, ki je slavilo Černeta in njegove tovariše.
0
28. JUNIJ 1848
V Ljubljani je bil pretečeno nedeljo Matija Jožef Černe iz Spodnjega Logatca doma,
korporal našiga domorodniga regimenta z veliko zlato svetinjo slovesno ovenčan,
zato ker se je na Laškim posebno junaško obnašal.
Zdaj je k reservnemu bataljonu postavljen.
Zato je prišel v Ljubljano.
Z zlato svetinjo je sklenjeno po vrhu še 5 goldinarjev vsak mesec.
Lejte, kako cesar junaškiga vojaka časte,
čeravno je le korporal!
Novice
V Ljubljani je bil pretečeno nedeljo Matija Jožef Černe iz Spodnjega Logatca doma,
korporal našiga domorodniga regimenta z veliko zlato svetinjo slovesno ovenčan,
zato ker se je na Laškim posebno junaško obnašal.
Zdaj je k reservnemu bataljonu postavljen.
Zato je prišel v Ljubljano.
Z zlato svetinjo je sklenjeno po vrhu še 5 goldinarjev vsak mesec.
Lejte, kako cesar junaškiga vojaka časte,
čeravno je le korporal!
Novice
0
29. JUNIJ 1848
Laibacher Zeitung je objavila polkovno povelje.
V Ljubljani je zbral dr. Anton Rudolf 18 florintov in 50 kron za junake iz Rocca di Anfo.
Za Černeta je nabral še posebej 16 florintov in 4 krone ter 1 zlat za 20 frankov.
Laibacher Zeitung je objavila polkovno povelje.
V Ljubljani je zbral dr. Anton Rudolf 18 florintov in 50 kron za junake iz Rocca di Anfo.
Za Černeta je nabral še posebej 16 florintov in 4 krone ter 1 zlat za 20 frankov.
0
4. AVGUST 1848 MILANO
Bitka pred Milanom.
5 kilometrov pred Milanom pri Casa Gambaloita je bilo na malem holmu z vejevjem zakrita sovražna baterija.
Naša topova sta začela streljati.
10. lovski bataljon se je razvrstil v bojno črto in začel prodirati.
Za njim sta sledila prvi in drugi bataljon polka 17.
Sovražnik je pričel s svojimi veliko težjimi topovi streljati na naše.
Prihitela je na pomoč naša 12 funtna baterija 1 in otvorila ogenj.
Sovražnik je bil še vedno močnejši.
Ranjen je bil poveljnik baterije 1 in velik del topničarjev.
Priskočila je na pomoč topničarjem sedma stotnija polka 17, ki je bila določena za zaslombo artilerije.
Kakor izučeni topničarji so tedaj pričeli basati topove in streljati naši fantje, desetnika Jožef Golob iz Dolenjskih Toplic in Vaclav Jankovsky iz Kostanjevice ter podesetnik Janez Mohorčič iz Vipave.
Dobro so merili.
Njih zgled je spodbudil celo stotnijo.
Poleg teh so si prislužili svetinje za hrabrost še Jožef Omahen od Višnje Gore, Janez Petrovčič iz Zgornjega Logatca, Jurij Petrinčič iz Podgore pri Postojni in Franc Pucele z Jesenic..
V poldrugi uri so sovražni topovi utihnili, kajti ubita sta bila dva častnika, 6 topničarjev in 4 konji.
Dva topova sta bila razbita.
Radi prehudega sovražnega ognja lovci niso mogli napredovati.
Z navdušenjem sta sprejeli 11. in 12. stotnija povelje Naprej!
Vsi častniki in moštvo so tekmovali v hrabrosti.
300 do 400 korakov pred napadajočimi vrstami sipljejo sovražni topovi smrt in grozo.
Nemogoče se zdi prodiranje.
Tu se vzbudi v srcu junakov 12. stotnije jeza in srd.
Po jarku in po suhem se vržejo proti sovražnikovim postojankam.
Urnebesni HURA ! zaori.
Bajoneti zapode sovražno pehoto do dvora, pred katerim stoje topovi.
Od dveh strani zajamejo dvor.
Desetnik Vrtačič Anton s Pristave pri Kostanjevici zgrabi poveljnika baterije in ga potegne s konja.
Prime konja za uzdo in zapelje top počrez črez cesto, da ne more nihče uiti.
Dve 16 funtni havbici, trije častniki in 200 mož je v rokah junakov.
Na cesti stoji še ena sovražna baterija, ki jo varuje cela stotnija.
Najprej ustrelijo in konji leže po tleh.
Nato jo udero z bajonetom naprej.
Prvi je junak iz Anfo, ki se je bil vrnil iz Ljubljane na laško bojišče, desetnik Černe.
Že je blizu topov, tu ga zadene krogla.
Smrtno je ranjen.
Umirajoč zakliče tovarišem:
Naprej !
Spominjajte se me !
Vojaki so zavzeli sovražno postojanko.
Padel je mrtev edini Černe, 7 mož je bilo ranjenih.
Bitka pred Milanom.
5 kilometrov pred Milanom pri Casa Gambaloita je bilo na malem holmu z vejevjem zakrita sovražna baterija.
Naša topova sta začela streljati.
10. lovski bataljon se je razvrstil v bojno črto in začel prodirati.
Za njim sta sledila prvi in drugi bataljon polka 17.
Sovražnik je pričel s svojimi veliko težjimi topovi streljati na naše.
Prihitela je na pomoč naša 12 funtna baterija 1 in otvorila ogenj.
Sovražnik je bil še vedno močnejši.
Ranjen je bil poveljnik baterije 1 in velik del topničarjev.
Priskočila je na pomoč topničarjem sedma stotnija polka 17, ki je bila določena za zaslombo artilerije.
Kakor izučeni topničarji so tedaj pričeli basati topove in streljati naši fantje, desetnika Jožef Golob iz Dolenjskih Toplic in Vaclav Jankovsky iz Kostanjevice ter podesetnik Janez Mohorčič iz Vipave.
Dobro so merili.
Njih zgled je spodbudil celo stotnijo.
Poleg teh so si prislužili svetinje za hrabrost še Jožef Omahen od Višnje Gore, Janez Petrovčič iz Zgornjega Logatca, Jurij Petrinčič iz Podgore pri Postojni in Franc Pucele z Jesenic..
V poldrugi uri so sovražni topovi utihnili, kajti ubita sta bila dva častnika, 6 topničarjev in 4 konji.
Dva topova sta bila razbita.
Radi prehudega sovražnega ognja lovci niso mogli napredovati.
Z navdušenjem sta sprejeli 11. in 12. stotnija povelje Naprej!
Vsi častniki in moštvo so tekmovali v hrabrosti.
300 do 400 korakov pred napadajočimi vrstami sipljejo sovražni topovi smrt in grozo.
Nemogoče se zdi prodiranje.
Tu se vzbudi v srcu junakov 12. stotnije jeza in srd.
Po jarku in po suhem se vržejo proti sovražnikovim postojankam.
Urnebesni HURA ! zaori.
Bajoneti zapode sovražno pehoto do dvora, pred katerim stoje topovi.
Od dveh strani zajamejo dvor.
Desetnik Vrtačič Anton s Pristave pri Kostanjevici zgrabi poveljnika baterije in ga potegne s konja.
Prime konja za uzdo in zapelje top počrez črez cesto, da ne more nihče uiti.
Dve 16 funtni havbici, trije častniki in 200 mož je v rokah junakov.
Na cesti stoji še ena sovražna baterija, ki jo varuje cela stotnija.
Najprej ustrelijo in konji leže po tleh.
Nato jo udero z bajonetom naprej.
Prvi je junak iz Anfo, ki se je bil vrnil iz Ljubljane na laško bojišče, desetnik Černe.
Že je blizu topov, tu ga zadene krogla.
Smrtno je ranjen.
Umirajoč zakliče tovarišem:
Naprej !
Spominjajte se me !
Vojaki so zavzeli sovražno postojanko.
Padel je mrtev edini Černe, 7 mož je bilo ranjenih.
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/prekmurec/ Prekmurec
kok je pa ta denar vreden v primerjavi z evri1 florint iz leta 1848 je okoli 20 evrov
zaradi vojne je težko oceniti koliko je bil dejansko vreden, ker nimam podatkov koliko je stala košarica oziroma štruca kruha.
0
-pf-mini.jpg){kind=avatar}
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
01.10.2017 ob 7:07
V Bresio med jezeri Iseo in Garda sta dospela bataljona polka 17.
Bresia je bila zidana v pravokotnem čveterokotniku in je imela 35 000 duš.
Obdajalo jo je zidovje in jarek.
Mesto je obvladoval majhen in zanemarjen grad, da je mogel vsprejeti le 4 stotnije.
Posadka ni imela dovolj topov.
Primanjkovalo je streliva.
Tudi tu so študentje, delavstvo in revolucijonarno plemstvo nasprotovali vojaštvu.
Hujskalo se je z vseh strani.
http://www.in-lombardia.com/images/Brescia-Castle.jpg