- 1
- 2
Razvoj dogodkov okoli zasebnih izobraževalnih ustanov (kot sta SFU/SFI) in vstop mednarodnega kapitalskega sklada v njihovo matično strukturo ima neposredne in daljnosežne posledice tako za slovenski javni visokošolski sistem kot za obseg zdravstvenih storitev, ki se financirajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (košarica ZZZS).
1. Vpliv na javno visoko šolstvo in izobraževalni sistem
Vstop zasebnega kapitala in pritiski po priznanju ne zdravstvenih diplom ustvarjata pomembne spremembe v visokošolskem prostoru:
Pritisk na javne univerze in nelojalna konkurenca:
Javne univerze (Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem) morajo pri akreditaciji in izvajanju svojih programov (npr. psihologija, medicina, specializacije iz klinične psihologije) slediti izjemno strogim javnim standardom, kadrovskim normativom in dolgotrajnim postopkom akreditacije pri NAKVIS-u.
Po drugi strani zasebne ustanove, ki delujejo preko tujih akreditacij (kot avstrijska podružnica), zaobidejo te domače regulatorne filtre. Če država nato diplomante takšnih programov zakonodajno izenači z diplomanti javnih zdravstvenih specializacij, to po mnenju predstavnikov javnega visokošolstva ustvarja dvotirni sistem in ruši avtoriteto ter standarde javnih univerz.
Privatizacija izobraževalnih poti za poklice v zdravstvu:
Do zdaj je veljalo pravilo, da se kadri za delo v javnem zdravstvenem sistemu izobražujejo v okviru javnega šolstva (medicinske fakultete, filozofske fakultete) in javnih zdravstvenih specializacij. Priznanje zasebnih, od šolnin odvisnih izobraževalnih ustanov kot neposredne vstopnice v javni zdravstveni sistem, odpira vrata za delno privatizacijo priprave kadrov za javne storitve.
Sprememba študentskega profila in finančni prag:
Dokler je pot do poklica psihoterapevta vezana na drage zasebne šolnine in supervizije na zasebnih inštitutih, dostop do tega poklica postane odvisen od finančnega statusa posameznika, in ne primarno od akademskega uspeha ali javnih izbirnih kriterijev.
2. Vpliv na pravice iz obveznega zavarovanja (košarico ZZZS)
Vprašanje vstopa novih izvajalcev (ne zdravstvenih psihoterapevtov) neposredno zadane v delovanje in vzdržnost javne zdravstvene blagajne:
Nevarnost širitve ali drobljenja zdravstvene košarice:
Zdravstvena blagajna (ZZZS) ima omejen obseg finančnih sredstev. Če bi sprejem Zakona o psihoterapiji v košarico pravic dodal neposredno kritje psihoterapevtskih storitev pri novih zasebnih izvajalcih na napotnico, nastaneta dve možnosti:
Dodatni finančni odliv: Država mora zagotoviti znatna nova sredstva v javni blagajni za financiranje teh storitev, pri čemer del denarja prek šolnin in licenc posredno napaja zasebne izobraževalne sisteme.
Drobljenje obstoječih sredstev: Če novih sredstev ni, se morajo obstoječa sredstva ZZZS prerazporediti, kar pomeni manj denarja za druge zdravstvene storitve, javne bolnišnice ali klinično-psihološke oddelke.
Boj za standarde in kakovost v košarici ZZZS:
Predstavniki klinične stroke (klinični psihologi in psihiatri) opozarjajo, da košarica ZZZS pacientom jamči obravnavo po strogih medicinskih in dokazano učinkovitih standardih (t. i. na dokazih podprta medicina). Z vključitvijo diplomantov, ki nimajo zdravstvene izobrazbe, bi se po njihovem mnenju v košarico vnesle storitve različnih kakovostnih in metodoloških nivojev, kar zmanjšuje varnost pacientov.
Argument "širitve dostopnosti" (nasprotni vidik):
Zagovorniki vključitve psihoterapevtov v ZZZS po drugi strani trdijo, da je trenutna košarica pravic na področju duševnega zdravja zgolj "papirnata pravica". Čeprav imajo zavarovanci pravico do kliničnega psihologa na napotnico, je v praksi ne morejo izkoristiti zaradi dolgih čakalnih dob. Vključitev novih terapevtov v blagajno ZZZS bi po njihovem mnenju pomenila, da zavarovanci za svoj denar končno dejansko dobijo storitev, ki jo mesečno plačujejo skozi prispevke.
Vstop zasebnega kapitala v izobraževanje psihoterapevtov ustvarja pritisk na dva stebra socialne države:
Na javno visoko šolstvo, saj uveljavlja model, kjer se strokovne kvalifikacije kupujejo s šolninami na zasebnih tržnih ustanovah namesto preko javnih univerzitetnih programov.
Na javno zdravstveno blagajno (ZZZS), saj preusmerja fokus iz krepitve javnih zdravstvenih zmogljivosti v potencialno financiranje zasebnih izvajalcev, pri čemer se odpira vprašanje vzdržnosti in kakovosti zdravstvene košarice.
Res pa je da sta lastnika SFI Ljubljana po Ajpesu dr. Možina in dr. Kozina. Direktorica je dr. Kozina. Kakšne so njune koristi?
Če delovanje dr. Mirana Možine ter doc. dr. Anje Štrukelj Kozina pogledamo skozi prizmo njunih poslovnih, akademskih in stanovskih vlog, se finančne ter sistemske koristi zanje izražajo na treh ključnih ravneh:
1. Zaposlitvene, upravljavske in akademske plače / honorarjiKot ključna akterja pri vzpostavitvi in vodenju zasebne izobraževalne strukture v Sloveniji črpata neposredne dohodke iz delovanja samih ustanov:
Plače in honorarji v vodstvu: Dr. Miran Možina kot direktor SFU Ljubljana ter dr. Anja Štrukelj Kozina kot vodja SFU Ljubljana in vodja Oddelka za psihoterapevtsko znanost prejemata dohodke za vodenje ter upravljanje delovanja ustanove.Pedagoško in predavateljsko delo:
Kot profesorja in nosilca predmetov ter modulov prejemata plačila za predavanja in izpitne obveznosti na akademskih programih, ki se financirajo iz študentskih šolnin.
2. Tržne storitve obveznega usposabljanja (učna terapija in supervizija)Študij psihoterapije na zasebnih ustanovah (kot je SFU) ter pridobivanje certifikatov preko zvez (kot je SKZP) od študentov izrecno zahtevata stotine ur osebne učne terapije (izkušnje na lastni koži) in supervizije (nadzora nad njihovim praktičnim delom s klienti).Storitev "učnih terapevtov" in "supervizorjev": Oba delujeta kot registrirana učna terapevta in supervizorja. Študenti morajo te ure plačevati ločeno ali znotraj izobraževalnih paketov, pri čemer se plačila staknejo neposredno pri akreditiranih učnih terapevtih in supervizorjih.Zasebna praksa: Poleg delovanja na fakulteti oba vodita zasebne psihoterapevtske prakse (individualna, partnerska terapija, supervizija za zunanje izvajalce), kjer zaračunavata samoplačniške storitve.
3. Posredne koristi ob morebitnem vstopu v sistem ZZZSNajvečji potencialni finančni in statusni vzvod za akterje na tem področju pa prinaša morebitna zakonska ureditev in vstop diplomantov/specializantov zasebnih poti v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja (ZZZS):Povečanje vrednosti izobraževalnega "produkta": Če država prizna diplome SFU ali certifikate SKZP kot pogoj za izvajanje psihoterapije na napotnico (na račun ZZZS), se tržna vrednost študija drastično poveča.
To zagotavlja stalen, masoven priliv novih študentov, ki so pripravljeni plačati visoke šolnine, saj imero zagotovljeno zaposlitev v javni zdravstveni mreži.
Sistem licenciranja in usposabljanja: Če bi ustanovitelji ali z njimi povezana društva/zveze pridobili pooblastila za podeljevanje licenc, izvajanje obveznih pogojev za obnovitev licenc ali vodenje registra psihoterapevtov, to ustvarja stabilen in trajen vir prihodkov iz naslova kotizacij, dodatnih usposabljanj ter obnavljanja certifikatov.
Zakaj država to dovoljuje?
1. Vpliv na javno visoko šolstvo in izobraževalni sistem
Vstop zasebnega kapitala in pritiski po priznanju ne zdravstvenih diplom ustvarjata pomembne spremembe v visokošolskem prostoru:
Pritisk na javne univerze in nelojalna konkurenca:
Javne univerze (Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem) morajo pri akreditaciji in izvajanju svojih programov (npr. psihologija, medicina, specializacije iz klinične psihologije) slediti izjemno strogim javnim standardom, kadrovskim normativom in dolgotrajnim postopkom akreditacije pri NAKVIS-u.
Po drugi strani zasebne ustanove, ki delujejo preko tujih akreditacij (kot avstrijska podružnica), zaobidejo te domače regulatorne filtre. Če država nato diplomante takšnih programov zakonodajno izenači z diplomanti javnih zdravstvenih specializacij, to po mnenju predstavnikov javnega visokošolstva ustvarja dvotirni sistem in ruši avtoriteto ter standarde javnih univerz.
Privatizacija izobraževalnih poti za poklice v zdravstvu:
Do zdaj je veljalo pravilo, da se kadri za delo v javnem zdravstvenem sistemu izobražujejo v okviru javnega šolstva (medicinske fakultete, filozofske fakultete) in javnih zdravstvenih specializacij. Priznanje zasebnih, od šolnin odvisnih izobraževalnih ustanov kot neposredne vstopnice v javni zdravstveni sistem, odpira vrata za delno privatizacijo priprave kadrov za javne storitve.
Sprememba študentskega profila in finančni prag:
Dokler je pot do poklica psihoterapevta vezana na drage zasebne šolnine in supervizije na zasebnih inštitutih, dostop do tega poklica postane odvisen od finančnega statusa posameznika, in ne primarno od akademskega uspeha ali javnih izbirnih kriterijev.
2. Vpliv na pravice iz obveznega zavarovanja (košarico ZZZS)
Vprašanje vstopa novih izvajalcev (ne zdravstvenih psihoterapevtov) neposredno zadane v delovanje in vzdržnost javne zdravstvene blagajne:
Nevarnost širitve ali drobljenja zdravstvene košarice:
Zdravstvena blagajna (ZZZS) ima omejen obseg finančnih sredstev. Če bi sprejem Zakona o psihoterapiji v košarico pravic dodal neposredno kritje psihoterapevtskih storitev pri novih zasebnih izvajalcih na napotnico, nastaneta dve možnosti:
Dodatni finančni odliv: Država mora zagotoviti znatna nova sredstva v javni blagajni za financiranje teh storitev, pri čemer del denarja prek šolnin in licenc posredno napaja zasebne izobraževalne sisteme.
Drobljenje obstoječih sredstev: Če novih sredstev ni, se morajo obstoječa sredstva ZZZS prerazporediti, kar pomeni manj denarja za druge zdravstvene storitve, javne bolnišnice ali klinično-psihološke oddelke.
Boj za standarde in kakovost v košarici ZZZS:
Predstavniki klinične stroke (klinični psihologi in psihiatri) opozarjajo, da košarica ZZZS pacientom jamči obravnavo po strogih medicinskih in dokazano učinkovitih standardih (t. i. na dokazih podprta medicina). Z vključitvijo diplomantov, ki nimajo zdravstvene izobrazbe, bi se po njihovem mnenju v košarico vnesle storitve različnih kakovostnih in metodoloških nivojev, kar zmanjšuje varnost pacientov.
Argument "širitve dostopnosti" (nasprotni vidik):
Zagovorniki vključitve psihoterapevtov v ZZZS po drugi strani trdijo, da je trenutna košarica pravic na področju duševnega zdravja zgolj "papirnata pravica". Čeprav imajo zavarovanci pravico do kliničnega psihologa na napotnico, je v praksi ne morejo izkoristiti zaradi dolgih čakalnih dob. Vključitev novih terapevtov v blagajno ZZZS bi po njihovem mnenju pomenila, da zavarovanci za svoj denar končno dejansko dobijo storitev, ki jo mesečno plačujejo skozi prispevke.
Vstop zasebnega kapitala v izobraževanje psihoterapevtov ustvarja pritisk na dva stebra socialne države:
Na javno visoko šolstvo, saj uveljavlja model, kjer se strokovne kvalifikacije kupujejo s šolninami na zasebnih tržnih ustanovah namesto preko javnih univerzitetnih programov.
Na javno zdravstveno blagajno (ZZZS), saj preusmerja fokus iz krepitve javnih zdravstvenih zmogljivosti v potencialno financiranje zasebnih izvajalcev, pri čemer se odpira vprašanje vzdržnosti in kakovosti zdravstvene košarice.
Res pa je da sta lastnika SFI Ljubljana po Ajpesu dr. Možina in dr. Kozina. Direktorica je dr. Kozina. Kakšne so njune koristi?
Če delovanje dr. Mirana Možine ter doc. dr. Anje Štrukelj Kozina pogledamo skozi prizmo njunih poslovnih, akademskih in stanovskih vlog, se finančne ter sistemske koristi zanje izražajo na treh ključnih ravneh:
1. Zaposlitvene, upravljavske in akademske plače / honorarjiKot ključna akterja pri vzpostavitvi in vodenju zasebne izobraževalne strukture v Sloveniji črpata neposredne dohodke iz delovanja samih ustanov:
Plače in honorarji v vodstvu: Dr. Miran Možina kot direktor SFU Ljubljana ter dr. Anja Štrukelj Kozina kot vodja SFU Ljubljana in vodja Oddelka za psihoterapevtsko znanost prejemata dohodke za vodenje ter upravljanje delovanja ustanove.Pedagoško in predavateljsko delo:
Kot profesorja in nosilca predmetov ter modulov prejemata plačila za predavanja in izpitne obveznosti na akademskih programih, ki se financirajo iz študentskih šolnin.
2. Tržne storitve obveznega usposabljanja (učna terapija in supervizija)Študij psihoterapije na zasebnih ustanovah (kot je SFU) ter pridobivanje certifikatov preko zvez (kot je SKZP) od študentov izrecno zahtevata stotine ur osebne učne terapije (izkušnje na lastni koži) in supervizije (nadzora nad njihovim praktičnim delom s klienti).Storitev "učnih terapevtov" in "supervizorjev": Oba delujeta kot registrirana učna terapevta in supervizorja. Študenti morajo te ure plačevati ločeno ali znotraj izobraževalnih paketov, pri čemer se plačila staknejo neposredno pri akreditiranih učnih terapevtih in supervizorjih.Zasebna praksa: Poleg delovanja na fakulteti oba vodita zasebne psihoterapevtske prakse (individualna, partnerska terapija, supervizija za zunanje izvajalce), kjer zaračunavata samoplačniške storitve.
3. Posredne koristi ob morebitnem vstopu v sistem ZZZSNajvečji potencialni finančni in statusni vzvod za akterje na tem področju pa prinaša morebitna zakonska ureditev in vstop diplomantov/specializantov zasebnih poti v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja (ZZZS):Povečanje vrednosti izobraževalnega "produkta": Če država prizna diplome SFU ali certifikate SKZP kot pogoj za izvajanje psihoterapije na napotnico (na račun ZZZS), se tržna vrednost študija drastično poveča.
To zagotavlja stalen, masoven priliv novih študentov, ki so pripravljeni plačati visoke šolnine, saj imero zagotovljeno zaposlitev v javni zdravstveni mreži.
Sistem licenciranja in usposabljanja: Če bi ustanovitelji ali z njimi povezana društva/zveze pridobili pooblastila za podeljevanje licenc, izvajanje obveznih pogojev za obnovitev licenc ali vodenje registra psihoterapevtov, to ustvarja stabilen in trajen vir prihodkov iz naslova kotizacij, dodatnih usposabljanj ter obnavljanja certifikatov.
Zakaj država to dovoljuje?
1
da ta vlada ni nič drugačna kot je bila Golobova. Uničiti vse kar je še dobrega v imenu kapitala. Zdravstvo in šolstvo.
-4
Ko se v strokovnih in političnih razpravah analizira delovanje vodilnih akterjev zasebnega zavoda (dr. Mirana Možine in doc. dr. Anje Štrukelj Kozina), se očitki o njunem finančnem in sistemskem okoriščanju , ne nanašajo na nelegalne dejavnosti, temveč na zasnovo poslovno-sistemskega modela, v katerem sta zasebni interes in finančni tok usmerjena v njune strukture.
Kritiki iz vrst klinične stroke in javnih zdravstvenih ustanov to okoriščanje vidijo na štirih konkretno opredeljenih ravneh:
1. Zaprt krog obveznih plačljivih storitev (Tržna veriga)
Najbolj neposredno je finančni vidik viden v načinu, kako je sestavljen študijski proces:
Plačilo šolnin in modulov: Študenti in specializanti plačujejo visoke letne šolnine ter pristojbine za izobraževanje zasebnemu zavodu (SFI) oziroma podružnici (SFU), ki ju vodita.
Obvezna učna terapija in supervizija pri ustanoviteljih: Študijski in certifikacijski pogoji od študentov zahtevajo stotine ur osebne izkušnje (učne terapije) ter supervizije. Ker sta ustanovitelja tudi sama akreditirana učna terapevta in supervizorja, študenti pomemben del teh ur plačujejo neposredno njim ali ozkemu krogu zunanjih sodelavcev.
Kritika: Ustanovitelja sta ustvarila sistem, kjer od istega študenta prejemata denar dvakrat – najprej skozi šolnino za izobraževanje, nato pa še neposredno za obvezne storitve supervizije in osebne terapije.
2. Dvojna vloga: Ustvarjanje pogojev in trženje rešitev
Očitek sistemskega okoriščanja izhaja iz njunega hkratnega delovanja na politični/regulativni ter poslovni ravni:
Lobiranje za zakon: Kot vodilna predstavnika iniciativ za nov Zakon o psihoterapiji javno in politično zagovarjata, da bi morali diplomanti zasebnih fakultet pridobiti pravico do opravljanja poklica v javnem zdravstvu.
Trženje vstopnic: Hkrati kot lastnika/vodji zasebnega zavoda tržita prav te diplome in certifikate. Večji kot je izgled, da bo zakon sprejet in da bo omogočil delo na račun ZZZS, več študentov se vpiše in plača šolnino.
Kritika: Zasebno podjetje ustvarja ter prodaja "vstopnico", hkrati pa si preko političnega pritiska priadeva, da bi država to vstopnico zavezujoče priznala in jo financirala iz javne blagajne.
3. Akumulacija nepremičnin, infrastrukture in tržnih dejavnosti
Delovanje SFI in SFU vključuje tudi izvajanje samoplačniških terapevtskih storitev za splošno javnost (preko psihoterapevtskih ambulant zavoda):
Uporaba študentskega dela: Študenti v višjih letnikih v okviru obvezne prakse opravljajo terapije s pacienti pod supervizijo.
Prilivi od samoplačniških pacientov: Zavod tako ustvarja prihodke tudi z zaračunavanjem psihoterapevtskih storitev na prostem trgu, pri čemer delovno silo deloma predstavljajo študenti na praksi, ki za to delo niso plačani na ravni rednih zaposlenih.
4. Bodoča "sistemska renta" ob sprejetju zakona (Končni cilj)
Največji potencialni finančni in vplivnostni učinek kritiki vidijo v scenariju sprejetja zakona po njunih predlogih:
Monopol nad licenciranjem in nadaljnjim izobraževanjem: Če bi zavod (SFI), povezana zveza (SKZP) ali njuni kadri pridobili uradna javna pooblastila za vodenje registra, podeljevanje licenc ter izvajanje obveznih letnih izobraževanj za psihoterapevte, to pomeni trajen in zakonsko zajamčen finančni priliv od vseh delujočih psihoterapevtov v državi.
Preusmeritev denarja ZZZS: S tem ko bi diplomanti dobili koncesije ZZZS, bi javni denar posredno vzdrževal celoten zasebni izobraževalni aparat, saj bi diplomanti svoje javno pridobljene prihodke deloma vračali v sistem skozi obvezna obnavljanja licenc in supervizije pri ustanoviteljih.
Kritiki iz vrst klinične stroke in javnih zdravstvenih ustanov to okoriščanje vidijo na štirih konkretno opredeljenih ravneh:
1. Zaprt krog obveznih plačljivih storitev (Tržna veriga)
Najbolj neposredno je finančni vidik viden v načinu, kako je sestavljen študijski proces:
Plačilo šolnin in modulov: Študenti in specializanti plačujejo visoke letne šolnine ter pristojbine za izobraževanje zasebnemu zavodu (SFI) oziroma podružnici (SFU), ki ju vodita.
Obvezna učna terapija in supervizija pri ustanoviteljih: Študijski in certifikacijski pogoji od študentov zahtevajo stotine ur osebne izkušnje (učne terapije) ter supervizije. Ker sta ustanovitelja tudi sama akreditirana učna terapevta in supervizorja, študenti pomemben del teh ur plačujejo neposredno njim ali ozkemu krogu zunanjih sodelavcev.
Kritika: Ustanovitelja sta ustvarila sistem, kjer od istega študenta prejemata denar dvakrat – najprej skozi šolnino za izobraževanje, nato pa še neposredno za obvezne storitve supervizije in osebne terapije.
2. Dvojna vloga: Ustvarjanje pogojev in trženje rešitev
Očitek sistemskega okoriščanja izhaja iz njunega hkratnega delovanja na politični/regulativni ter poslovni ravni:
Lobiranje za zakon: Kot vodilna predstavnika iniciativ za nov Zakon o psihoterapiji javno in politično zagovarjata, da bi morali diplomanti zasebnih fakultet pridobiti pravico do opravljanja poklica v javnem zdravstvu.
Trženje vstopnic: Hkrati kot lastnika/vodji zasebnega zavoda tržita prav te diplome in certifikate. Večji kot je izgled, da bo zakon sprejet in da bo omogočil delo na račun ZZZS, več študentov se vpiše in plača šolnino.
Kritika: Zasebno podjetje ustvarja ter prodaja "vstopnico", hkrati pa si preko političnega pritiska priadeva, da bi država to vstopnico zavezujoče priznala in jo financirala iz javne blagajne.
3. Akumulacija nepremičnin, infrastrukture in tržnih dejavnosti
Delovanje SFI in SFU vključuje tudi izvajanje samoplačniških terapevtskih storitev za splošno javnost (preko psihoterapevtskih ambulant zavoda):
Uporaba študentskega dela: Študenti v višjih letnikih v okviru obvezne prakse opravljajo terapije s pacienti pod supervizijo.
Prilivi od samoplačniških pacientov: Zavod tako ustvarja prihodke tudi z zaračunavanjem psihoterapevtskih storitev na prostem trgu, pri čemer delovno silo deloma predstavljajo študenti na praksi, ki za to delo niso plačani na ravni rednih zaposlenih.
4. Bodoča "sistemska renta" ob sprejetju zakona (Končni cilj)
Največji potencialni finančni in vplivnostni učinek kritiki vidijo v scenariju sprejetja zakona po njunih predlogih:
Monopol nad licenciranjem in nadaljnjim izobraževanjem: Če bi zavod (SFI), povezana zveza (SKZP) ali njuni kadri pridobili uradna javna pooblastila za vodenje registra, podeljevanje licenc ter izvajanje obveznih letnih izobraževanj za psihoterapevte, to pomeni trajen in zakonsko zajamčen finančni priliv od vseh delujočih psihoterapevtov v državi.
Preusmeritev denarja ZZZS: S tem ko bi diplomanti dobili koncesije ZZZS, bi javni denar posredno vzdrževal celoten zasebni izobraževalni aparat, saj bi diplomanti svoje javno pridobljene prihodke deloma vračali v sistem skozi obvezna obnavljanja licenc in supervizije pri ustanoviteljih.
1
Zakon o psihoterapiji je bil sprejet ravno proti koncu Golobove vlade. Mislim, da kot ena izmed zadnjih stvari. S tem si je kao hotel kupiti volitve. Saj pa večina zakonov, ki jih je sprejel je naredilo več škode kot koristi. V Švici pri nas psihoterapijo izvajajo samo psihiatri in klinični psihologi, govorim v zdravstvenem sistemu. Mislim, da bi moglo to biti tako tudi v Sloveniji. Je pa strogo regulirano, Nič privatnih šol.
1
Da ni prej zagnal šizofrenik darč na polni luni. Izgleda da bo vse nadoknadil.
0
Jp
Se strinjam. Da ju ni sram. Stisko drugih izkoriscata za lastno dobrobit. Podn od podna.
Se strinjam. Da ju ni sram. Stisko drugih izkoriscata za lastno dobrobit. Podn od podna.
1
Nostradamus
Hvala za prispevek. Zdaj bomo vsaj vedeli zakaj se nam bo zmanjšala že tako okrnjena zdravstvena košarica.
Hvala za prispevek. Zdaj bomo vsaj vedeli zakaj se nam bo zmanjšala že tako okrnjena zdravstvena košarica.
1
Kako to , da država dopušča unicenje ene od temeljev države, javno zdravstvo in šolstvo? To je zlo podobno temu ko je Golob gospodarstvenike podil na Hrvaško. OMG kaj smo mi volili.
1
Se pravi, da je država dala zeleno luč temu skladu, ki je kupil SFU Dunaj , da uniči javno solstvo in zdravstvo?
1
Napad na slovensko ustavo? V kolikor bo država to dopustila bo to točno to.
1
Za En
Zvezdana je na ministrstvu spisala Zakon o psihoterapiji, potem se je pa zaposlila pri Jambreku na zasebni fakulteti. Ena jasna zloraba položaja. Zgodilo se ji ni nič. Zato Možina in Kozina nadaljujeta njeno delo, ker lahko. Zgodilo se jima ne bo nič.
Zvezdana je na ministrstvu spisala Zakon o psihoterapiji, potem se je pa zaposlila pri Jambreku na zasebni fakulteti. Ena jasna zloraba položaja. Zgodilo se ji ni nič. Zato Možina in Kozina nadaljujeta njeno delo, ker lahko. Zgodilo se jima ne bo nič.
2
Nič čudnega. To se je pričakovalo. Verjetno tudi že dogovorjeno v naprej.
1
To je res zanimivo. Zadeva je jasno vidna iz aviona in nihče ne naredi nič. Res zanimivo, da država podpira rušenje stebrov socialne države.
1
Če uničijo javno solstvo in javno zdravstvo lahko rečemo samo še adijo Slovenija!
Se folk in država sploh zavedajo kakšne posledice bo imelo to ?!
Se folk in država sploh zavedajo kakšne posledice bo imelo to ?!
1
Tip se gre dvojne standarde. Vse tisto kar se je izobraževali do sedaj pri njem bo dobilo licenco. Ne glede na izobrazbo, ki so jo imeli prej plus jim ne bo treba delati nekega državnega izpita.
Ostali pa bodo mogli bit psihologi, pedagogi, zdravniki ter nujno delati ta izpit. In vse to se po delalo na njegovem SFI , kjer bosta s Kozino mastno služila. ENAKI standardi bi mogli biti za vse. Sploh pa bi bilo potrebno , da bi licence izdajala zgolj državne ustanove. V čem je smisel, da sami sebe nadzorujejo? To pomeni zgolj to , da imajo proste roke jn delajo kar hočejo, brez nobene regulacije. Pa katastrofa no!
Ostali pa bodo mogli bit psihologi, pedagogi, zdravniki ter nujno delati ta izpit. In vse to se po delalo na njegovem SFI , kjer bosta s Kozino mastno služila. ENAKI standardi bi mogli biti za vse. Sploh pa bi bilo potrebno , da bi licence izdajala zgolj državne ustanove. V čem je smisel, da sami sebe nadzorujejo? To pomeni zgolj to , da imajo proste roke jn delajo kar hočejo, brez nobene regulacije. Pa katastrofa no!
1
“Če uničijo javno solstvo in javno zdravstvo lahko rečemo samo še adijo Slovenija!
Se folk in država sploh zavedajo kakšne posledice bo imelo to ?”
To uničevalsko požrešno zalego volijo tisti, ki se jim je šola zamerila že prvi dan, do konca osnovne so komaj da prilezli, k dohtarom pa jih zlepa ne spraviš, ker se na smrt bojijo igle, belega plašča in pametnih nasvetov.
Takih imaš tu gor, kolikor hočeš. Samo komentarje si preberi…
In to gre volit Janšo, ker jim je natvezil o neki blaginji, ki je pa nobeden ni videl in je ne bo. Butasti ko noč, glavna jim je veselica, prepir in pravljice, da bi razumeli, kako gre vse skupaj direkt v njihovo škodo, pa niso zmožni pokapirat. To ne zna mislit pol ure naprej.
Se folk in država sploh zavedajo kakšne posledice bo imelo to ?”
To uničevalsko požrešno zalego volijo tisti, ki se jim je šola zamerila že prvi dan, do konca osnovne so komaj da prilezli, k dohtarom pa jih zlepa ne spraviš, ker se na smrt bojijo igle, belega plašča in pametnih nasvetov.
Takih imaš tu gor, kolikor hočeš. Samo komentarje si preberi…
In to gre volit Janšo, ker jim je natvezil o neki blaginji, ki je pa nobeden ni videl in je ne bo. Butasti ko noč, glavna jim je veselica, prepir in pravljice, da bi razumeli, kako gre vse skupaj direkt v njihovo škodo, pa niso zmožni pokapirat. To ne zna mislit pol ure naprej.
1
- 1
- 2
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
28.07.2026 ob 1:30
Agresivnejša tržna logika in optimizacija profitov:
Zasebni finančni skladi, kot je Oakley Capital, ne investirajo iz filantropije, temveč z jasnim ciljem visoke donosnosti naložbe. To v praksi pomeni še močnejši pritisk na komercializacijo, širjenje študijskih programov ter iskanje novih tržnih niš (vključno s podružnicami, kot sta Ljubljana ali Milano).
Še večji pritisk na odprtje javnih zdravstvenih blagajn: Za nov lastniški sklad je ključno, da diplome SFU pridobijo vso možno zakonodajno legitimnost v državah, kjer delujejo. Če slovenski državi uspe sprejeti zakonodajo, ki diplomantom SFU omogoča črpanje sredstev iz ZZZS, to drastično dvigne vrednost "blagovne znamke" SFU in zagotovi stalen priliv novih študentov, ki bodo za študij pripravljeni plačati visoke šolnine.
Potrditev teze o "privatizaciji zdravstvenega šolstva": Za kritike iz vrst kliničnih psihologov in zdravniške stroke je vstop tujega finančnega sklada kronski dokaz, da pri SFU ne gre za nevtralno znanstveno-akademsko ustanovo, temveč za čistokrvni podjetniški projekt. Z njihovega vidika se s tem še utrjuje tveganje, da se preko ureditve poklica psihoterapevta del javnega denarja slovenske zdravstvene blagajne posredno pretaka v profite mednarodnih finančnih skladov.
Uradna ločitev akademije od lastništva: Po drugi strani vodstvo SFU in zagovorniki poudarjajo, da gre zgolj za prevzem upravljavsko-poslovnega dela, medtem ko akademska avtonomija univerze, rektorat in izvajanje programov ostajajo ločeni ter pod nadzorom strokovnih organov.
Vstop finančnega sklada tako še dodatno izostri spopad: na eni strani stoji zasebni kapital s finančnim vzvodom, ki potrebuje zakonsko priznanje za svoj poslovni model, na drugi pa javni zdravstveni sistem (ZZZS in klinični strokovnjaki), ki brani meje javnega financiranja in javnih izobraževalnih poti.
Vstop zasebnega sklada Oakley Capital (ki v izobraževalni sektor vstopa skozi prizmo visoke donosnosti naložb in korporativne rasti) za lokalne enote, kot je SFI - Sigmund Freud Institut/SFU Ljubljana, pomeni:Pritisk na optimizacijo prihodkov: SFI/SFU se mora finančno še bolj izkazati skozi šolnine, klinične storitve v svojih psihoterapevtskih ambulantah in izvajanje supervizij. Internacionalizacija in digitalizacija: Novi lastniki poudarjajo prehod na hibridne/digitalne module ter ponujanje študijskih programov v angleškem jeziku, kar odmika poudarek od izključno lokalnega (slovenskega) trga.
Za klinične psihologe, psihiatre ter kritike lobiranja okoli Zakona o psihoterapiji v Sloveniji vstop zasebnega sklada v matično organizacijo SFU/SFI deluje kot dodaten argument:
Argument o prenosu javnih sredstev: Če bi slovenska država po sprejemu Zakona o psihoterapiji diplomantom/specializantom SFI omogočila črpanje sredstev iz ZZZS (na napotnico), kritiki opozarjajo, da bi del slovenskega zdravstvenega denarja preko šolnin in licenc posredno končal kot dobiček tujega finančnega sklada.
Prositev za večjo razmejitev: To utrjuje zahteve zdravstvene stroke, da morajo imeti licenciranje in vstop v javno zdravstvo v rokah izključno javne zdravstvene ustanove in državne zbornice, ne pa zasebni inštituti ali z njimi povezani skladi.
Prevzem matične SFU s strani sklada Oakley Capital Inštitut (SFI) potiska v vlogo operativnega in tržnega izvajalca izobraževanj na lokalnem trgu. Za ustanovitelje in vodstvo SFI to pomeni še večjo potrebo po zakonski ureditvi poklica v Sloveniji (saj to prinaša vrednost in stabilnost njihovemu izobraževalnemu produktu za študente), hkrati pa jim to otežuje politično pozicijo, saj kritiki v njihovem delovanju zdaj še lažje vidijo interes kapitalskega sklada.