- 1
- 2
Kaj je in kako je povezana s SKZP, SFI in SFU.
1. Kdo je lastnik EAP? (Struktura organizacije)
EAP nima individualnega lastnika in ni kapitalsko podjetje. Pravno-formalno gre za mednarodno nevladno neprofitno organizacijo (NVO / združenje) s sedežem v Avstriji:
Članstvo: EAP sestavljajo nacionalne krovne organizacije za psihoterapijo iz več kot 30 evropskih držav ter posamezne strokovne zveze in izobraževalne ustanove.
Ustanovitev in vpliv: Pri vzpostavitvi in dolgletnem vodenju EAP je imel osrednjo vlogo prav dr. Alfred Pritz (ustanovitelj in dolgoletni rektor SFU Dunaj). Pritz je bil eden ključnih idejnih očetov EAP in Strasbourške deklaracije o psihoterapiji (1990), ki psihoterapijo definira kot samostojen poklic, neodvisen od medicine in psihologije.
2. Povezava EAP s slovensko verigo (SKZP, SFU Ljubljana, SFI)
Povezava med temi organizacijami deluje kot celovit mednarodno-nacionalni sistem akreditacije, licenciranja in strokovne legitimacije:
A) Povezava z SKZP (Slovenska krovna zveza za psihoterapijo)
SKZP je uradna nacionalna članica EAP za Slovenijo (t. i. NAO – National Umbrella Organisation).
Certificiranje (EICP / ECP): EAP podeljuje Evropski certifikat iz psihoterapije (ECP). V Sloveniji je SKZP tista organizacija, ki preverja vloge slovenskih psihoterapevtov in jih predlaga EAP-ju za podelitev tega evropskega certifikata.
Finančni tok: Člani SKZP in diplomanti morajo za pridobitev in vzdrževanje certifikata ECP plačevati pristojbine tako slovenski zvezi (SKZP) kot matični zvezi na Dunaju (EAP).
B) Povezava s SFU (Dunaj / Ljubljana) in SFI
Standardi izobraževanja: SFU (in posledično SFI ter SFU Ljubljana) je svoje študijske in izobraževalne programe od samega začetka primarno uskladil z normativi ter urnimi postavkami, ki jih predpisuje EAP (npr. zahteva po 3200 urah izobraževanja, stotinah ur učne terapije in supervizije).
Kadrovsko prepletanje: Ustanovitelji SFU na Dunaju (kot je Alfred Pritz) so bili sočasno ključni funkcionarji EAP. Na slovenski ravni pa so vodilni akterji (kot sta dr. Miran Možina in doc. dr. Anja Štrukelj Kozina) aktivni tako v delovanju SKZP kot na SFU/SFI ter znotraj organov ali delovnih skupin EAP.
3. Kako ta povezava deluje z vidika kritikov in zagovornikov?
Vidik kritikov ("Mednarodno zaprto omrežje"):
Kritiki iz vrst kliničnih psihologov in medicinske stroke v tej povezavi vidijo krožno samopodeljevanje avtoritete in licenc:
Zasebni standardi namesto državnih: EAP je zasebna nevladna organizacija (ne pa organ Evropske unije ali državni organ). Kljub temu se njeni certifikati (ECP) v javnosti prikazujejo kot "evropski zdravstveni standard".
Krožna legitimacija: SFU in SFI izobražujeta po standardih EAP; SKZP (ki jo so-obvladujejo isti kadri) te diplomante predlaga EAP-ju; EAP pa jim podeli certifikat ECP. Z vidika kritikov gre za zaprt krog, koder zasebna omrežja sama sebi postavljajo pravila, sama sebe akreditirajo in nato ta "evropski papir" uporabljajo kot vzvod za pritisk na slovensko državo in ZZZS.
1. Kdo je lastnik EAP? (Struktura organizacije)
EAP nima individualnega lastnika in ni kapitalsko podjetje. Pravno-formalno gre za mednarodno nevladno neprofitno organizacijo (NVO / združenje) s sedežem v Avstriji:
Članstvo: EAP sestavljajo nacionalne krovne organizacije za psihoterapijo iz več kot 30 evropskih držav ter posamezne strokovne zveze in izobraževalne ustanove.
Ustanovitev in vpliv: Pri vzpostavitvi in dolgletnem vodenju EAP je imel osrednjo vlogo prav dr. Alfred Pritz (ustanovitelj in dolgoletni rektor SFU Dunaj). Pritz je bil eden ključnih idejnih očetov EAP in Strasbourške deklaracije o psihoterapiji (1990), ki psihoterapijo definira kot samostojen poklic, neodvisen od medicine in psihologije.
2. Povezava EAP s slovensko verigo (SKZP, SFU Ljubljana, SFI)
Povezava med temi organizacijami deluje kot celovit mednarodno-nacionalni sistem akreditacije, licenciranja in strokovne legitimacije:
A) Povezava z SKZP (Slovenska krovna zveza za psihoterapijo)
SKZP je uradna nacionalna članica EAP za Slovenijo (t. i. NAO – National Umbrella Organisation).
Certificiranje (EICP / ECP): EAP podeljuje Evropski certifikat iz psihoterapije (ECP). V Sloveniji je SKZP tista organizacija, ki preverja vloge slovenskih psihoterapevtov in jih predlaga EAP-ju za podelitev tega evropskega certifikata.
Finančni tok: Člani SKZP in diplomanti morajo za pridobitev in vzdrževanje certifikata ECP plačevati pristojbine tako slovenski zvezi (SKZP) kot matični zvezi na Dunaju (EAP).
B) Povezava s SFU (Dunaj / Ljubljana) in SFI
Standardi izobraževanja: SFU (in posledično SFI ter SFU Ljubljana) je svoje študijske in izobraževalne programe od samega začetka primarno uskladil z normativi ter urnimi postavkami, ki jih predpisuje EAP (npr. zahteva po 3200 urah izobraževanja, stotinah ur učne terapije in supervizije).
Kadrovsko prepletanje: Ustanovitelji SFU na Dunaju (kot je Alfred Pritz) so bili sočasno ključni funkcionarji EAP. Na slovenski ravni pa so vodilni akterji (kot sta dr. Miran Možina in doc. dr. Anja Štrukelj Kozina) aktivni tako v delovanju SKZP kot na SFU/SFI ter znotraj organov ali delovnih skupin EAP.
3. Kako ta povezava deluje z vidika kritikov in zagovornikov?
Vidik kritikov ("Mednarodno zaprto omrežje"):
Kritiki iz vrst kliničnih psihologov in medicinske stroke v tej povezavi vidijo krožno samopodeljevanje avtoritete in licenc:
Zasebni standardi namesto državnih: EAP je zasebna nevladna organizacija (ne pa organ Evropske unije ali državni organ). Kljub temu se njeni certifikati (ECP) v javnosti prikazujejo kot "evropski zdravstveni standard".
Krožna legitimacija: SFU in SFI izobražujeta po standardih EAP; SKZP (ki jo so-obvladujejo isti kadri) te diplomante predlaga EAP-ju; EAP pa jim podeli certifikat ECP. Z vidika kritikov gre za zaprt krog, koder zasebna omrežja sama sebi postavljajo pravila, sama sebe akreditirajo in nato ta "evropski papir" uporabljajo kot vzvod za pritisk na slovensko državo in ZZZS.
1
Vprašanje odškodninske in pravne varnosti pri psihoterapevtih z evropskim certifikatom ECP je eno najpomembnejših in hkrati najbolj problematičnih vprašanj trenutnega stanja v Sloveniji.
Spodaj so natančni odgovori glede podeljevanja, odvzema licenc ter vprašanja, kdo dejansko finančno odgovarja žrtvi.
1. Kdo podeljuje licence ECP in kdo jih lahko odvzame?
Evropski certifikat za psihoterapijo (ECP – European Certificate of Psychotherapy) je neposredno in posredno podeljen s strani zasebne mednarodne mreže:
Podeljevalec: Certifikat formalno podeljuje EAP (Evropska zveza za psihoterapijo) s sedežem na Dunaju.
Nacionalni posrednik v Sloveniji: Postopek v Sloveniji vodi SKZP (Slovenska krovna zveza za psihoterapijo) kot uradna nacionalna organizacija (NAO). SKZP preveri izpolnjevanje pogojev, odobri vlogo in jo pošlje EAP-ju v končno potrditev in izdajo dokumenta.
Kdo certifikat odvzame? Certifikat ECP lahko odvzame EAP na predlog Častnega razsodišča SKZP ali svoje lastne etične komisije, če se dokaže težja kršitev etičnega kodeksa (npr. spolna zloraba, finančno izkoriščanje, huda strokovna napaka).
2. Ali lahko zlorabljeni klient terja odškodnino od EAP ali SKZP?
Ne, zlorabljeni klient praktično ne more uspešno izterjati odškodnine od EAP ali SKZP.
Pravna narava certifikata: ECP ni državna licenca, temveč zasebni strokovni certifikat nevladne organizacije. EAP in SKZP v svojih statutih nista prevzela porotniškega ali garantnega jamstva za dejanja posameznih terapevtov.
Ni solidarne odgovornosti: Pravno gledano EAP in SKZP delujeta le kot podeljevalca certifikata in ne kot delodajalec terapevta. Zato ne odgovarjata za škodo, ki jo terapevt povzroči pri svojem zasebnem delu (enako kot npr. avtomobilski klub ne odgovarja za prometno nesrečo, ki jo povzroči voznik z njihovim certifikatom).
3. Od koga torej zlorabljeni klient lahko terja odškodnino?
Zlorabljeni klient ima v trenutnem sistemu pravno možnost terjati odškodnino izključno od dveh naslovov:
A) Od terapevta osebno (ali njegovega s.p. / d.o.o.)
Klient mora vložit zasebno odškodninsko tožbo na rednem civilnem sodišču proti posameznemu terapevtu.
Glavni problem (finančna ne črpanost): Če terapevt nima premoženja, nima prihrankov ali če zapre svoj s.p., klient odškodnine fizično ne bo mogel izterjati, tudi če tožbo na sodišču zmaga.
Spodaj so natančni odgovori glede podeljevanja, odvzema licenc ter vprašanja, kdo dejansko finančno odgovarja žrtvi.
1. Kdo podeljuje licence ECP in kdo jih lahko odvzame?
Evropski certifikat za psihoterapijo (ECP – European Certificate of Psychotherapy) je neposredno in posredno podeljen s strani zasebne mednarodne mreže:
Podeljevalec: Certifikat formalno podeljuje EAP (Evropska zveza za psihoterapijo) s sedežem na Dunaju.
Nacionalni posrednik v Sloveniji: Postopek v Sloveniji vodi SKZP (Slovenska krovna zveza za psihoterapijo) kot uradna nacionalna organizacija (NAO). SKZP preveri izpolnjevanje pogojev, odobri vlogo in jo pošlje EAP-ju v končno potrditev in izdajo dokumenta.
Kdo certifikat odvzame? Certifikat ECP lahko odvzame EAP na predlog Častnega razsodišča SKZP ali svoje lastne etične komisije, če se dokaže težja kršitev etičnega kodeksa (npr. spolna zloraba, finančno izkoriščanje, huda strokovna napaka).
2. Ali lahko zlorabljeni klient terja odškodnino od EAP ali SKZP?
Ne, zlorabljeni klient praktično ne more uspešno izterjati odškodnine od EAP ali SKZP.
Pravna narava certifikata: ECP ni državna licenca, temveč zasebni strokovni certifikat nevladne organizacije. EAP in SKZP v svojih statutih nista prevzela porotniškega ali garantnega jamstva za dejanja posameznih terapevtov.
Ni solidarne odgovornosti: Pravno gledano EAP in SKZP delujeta le kot podeljevalca certifikata in ne kot delodajalec terapevta. Zato ne odgovarjata za škodo, ki jo terapevt povzroči pri svojem zasebnem delu (enako kot npr. avtomobilski klub ne odgovarja za prometno nesrečo, ki jo povzroči voznik z njihovim certifikatom).
3. Od koga torej zlorabljeni klient lahko terja odškodnino?
Zlorabljeni klient ima v trenutnem sistemu pravno možnost terjati odškodnino izključno od dveh naslovov:
A) Od terapevta osebno (ali njegovega s.p. / d.o.o.)
Klient mora vložit zasebno odškodninsko tožbo na rednem civilnem sodišču proti posameznemu terapevtu.
Glavni problem (finančna ne črpanost): Če terapevt nima premoženja, nima prihrankov ali če zapre svoj s.p., klient odškodnine fizično ne bo mogel izterjati, tudi če tožbo na sodišču zmaga.
1
Sistemska primerjava varnosti in regulacije
Pri analizi varnosti pacientov in sistemske regulacije se med terapevti z zasebnim certifikatom ECP (ki delujejo v sklopu struktur SFI ali SKZP) ter kliničnimi psihologi in psihiatri v javnem zdravstvenem sistemu pokažejo štiri ključne razlike.
Prva bistvena razlika je v pravnem statusu licence. Certifikat ECP, ki ga podeljuje EAP, predstavlja le zasebni strokovni dokument nevladne organizacije in nima moči uradnega državnega akta. Nasprotno pa klinični psihologi in psihiatri pridobijo uradno državno licenco, ki jo izda Ministrstvo za zdravje ali pristojna strokovna zbornica.
Druga razlika se nanaša na finančno garancijo za povzročeno škodo. V primeru zasebnih terapevtov z ECP certifikatom ni nikakršnega jamstva s strani izobraževalnih ustanov ali zvez, temveč za škodo z lastnim premoženjem ali s.p.-jem odgovarja izključno terapevt sam. V javnem zdravstvu za napake zaposlenih z obveznimi zavarovalnimi kritji in javnim premoženjem primarno odgovarja javni zdravstveni zavod, kot je bolnišnica ali zdravstveni dom.
Tretja pomembna razlika je v učinku odvzema licence. Če EAP ali SKZP terapevtu odvzame certifikat ECP zaradi etičnih kršitev, gre zgolj za izključitev iz zasebnega društva. Tak terapevt lahko še naprej povsem zakonito odpira s.p. ter na prostem trgu ponuja svoje storitve pod drugim nazivom. Pri zdravstvenih delavcih v javnem sistemu pa odvzem državne licence pomeni takojšnjo in popolno zakonito prepoved kakršnegakoli nadaljnjega opravljanja dejavnosti v državi.
Četrta razlika pa je v samem nadzornem organu. Nadzor nad nosilci ECP certifikatov vršijo le interna častna razsodišča posameznih društev, ki nimajo pravnih pooblastil za preiskavo ali od odreditev uradnih sankcij. Nad delom kliničnih psihologov in psihiatrov v javnem sistemu pa stalni sistemski nadzor opravljata Zdravstvena inšpekcija ter Ministrstvo za zdravje.
izdajatelj zasebnega certifikata (EAP in njegova slovenska partnerica SKZP) ne prevzemata nikakršne finančne, pravne ali odškodninske odgovornosti za dejanja, zlorabe ali strokovne napake terapevtov, ki nosijo njihov certifikat ECP.
Glavni razlogi in posledice tega stanja so:
EAP in SKZP sta le neprofitni društvi/zvezi: Delujeta zgolj kot stanovski združenji, ki preverjata izpolnjevanje pogojev in izdajata certifikat. Pravno nista delodajalec terapevta in nista garant za njegovo delovanje.
Celotno tveganje nosi posameznik (in žrtev): Če pride do zlorabe, je edina pravna pot žrtve odškodninska tožba neposredno proti terapevtu kot posamezniku (njegovemu s.p. ali d.o.o.).
Brez javne garancije: Če terapevt nima premoženja ali prostovoljno sklenjenega zavarovanja poklicne odgovornosti z dovolj visoko kritno vsoto, žrtev škode finančno ne more izterjati od nikogar – niti od EAP, niti od SKZP, niti od inštituta (SFI/SFU), kjer se je terapevt šolal.
Prav ta odsotnost sistemske finančne garancije in državnega nadzora je eden osrednjih razlogov, zakaj klinična stroka vztraja, da zasebni certifikati ne morejo nadomestiti državnih zdravstvenih licenc.
Pri analizi varnosti pacientov in sistemske regulacije se med terapevti z zasebnim certifikatom ECP (ki delujejo v sklopu struktur SFI ali SKZP) ter kliničnimi psihologi in psihiatri v javnem zdravstvenem sistemu pokažejo štiri ključne razlike.
Prva bistvena razlika je v pravnem statusu licence. Certifikat ECP, ki ga podeljuje EAP, predstavlja le zasebni strokovni dokument nevladne organizacije in nima moči uradnega državnega akta. Nasprotno pa klinični psihologi in psihiatri pridobijo uradno državno licenco, ki jo izda Ministrstvo za zdravje ali pristojna strokovna zbornica.
Druga razlika se nanaša na finančno garancijo za povzročeno škodo. V primeru zasebnih terapevtov z ECP certifikatom ni nikakršnega jamstva s strani izobraževalnih ustanov ali zvez, temveč za škodo z lastnim premoženjem ali s.p.-jem odgovarja izključno terapevt sam. V javnem zdravstvu za napake zaposlenih z obveznimi zavarovalnimi kritji in javnim premoženjem primarno odgovarja javni zdravstveni zavod, kot je bolnišnica ali zdravstveni dom.
Tretja pomembna razlika je v učinku odvzema licence. Če EAP ali SKZP terapevtu odvzame certifikat ECP zaradi etičnih kršitev, gre zgolj za izključitev iz zasebnega društva. Tak terapevt lahko še naprej povsem zakonito odpira s.p. ter na prostem trgu ponuja svoje storitve pod drugim nazivom. Pri zdravstvenih delavcih v javnem sistemu pa odvzem državne licence pomeni takojšnjo in popolno zakonito prepoved kakršnegakoli nadaljnjega opravljanja dejavnosti v državi.
Četrta razlika pa je v samem nadzornem organu. Nadzor nad nosilci ECP certifikatov vršijo le interna častna razsodišča posameznih društev, ki nimajo pravnih pooblastil za preiskavo ali od odreditev uradnih sankcij. Nad delom kliničnih psihologov in psihiatrov v javnem sistemu pa stalni sistemski nadzor opravljata Zdravstvena inšpekcija ter Ministrstvo za zdravje.
izdajatelj zasebnega certifikata (EAP in njegova slovenska partnerica SKZP) ne prevzemata nikakršne finančne, pravne ali odškodninske odgovornosti za dejanja, zlorabe ali strokovne napake terapevtov, ki nosijo njihov certifikat ECP.
Glavni razlogi in posledice tega stanja so:
EAP in SKZP sta le neprofitni društvi/zvezi: Delujeta zgolj kot stanovski združenji, ki preverjata izpolnjevanje pogojev in izdajata certifikat. Pravno nista delodajalec terapevta in nista garant za njegovo delovanje.
Celotno tveganje nosi posameznik (in žrtev): Če pride do zlorabe, je edina pravna pot žrtve odškodninska tožba neposredno proti terapevtu kot posamezniku (njegovemu s.p. ali d.o.o.).
Brez javne garancije: Če terapevt nima premoženja ali prostovoljno sklenjenega zavarovanja poklicne odgovornosti z dovolj visoko kritno vsoto, žrtev škode finančno ne more izterjati od nikogar – niti od EAP, niti od SKZP, niti od inštituta (SFI/SFU), kjer se je terapevt šolal.
Prav ta odsotnost sistemske finančne garancije in državnega nadzora je eden osrednjih razlogov, zakaj klinična stroka vztraja, da zasebni certifikati ne morejo nadomestiti državnih zdravstvenih licenc.
1
Boljše je da greš k Fatimi, da ti gleda v fižol. Ceneje je a učinek je manj škodljiv.
Isto si prepuščen sam sebi pri psihoterapevtu ali Fatimi. Ista figa.
Isto si prepuščen sam sebi pri psihoterapevtu ali Fatimi. Ista figa.
1
Diploma ECP je po vsem tem zeloooo precenjena. Pot do nje je zelo dolga in zelo draga in na koncu nič uporabna. Verjamem, da po tako dolgi in dragi poti na koncu ko te popolnoma oberejo reprogramirajo na koncu res doziviš razsvetljenje. Če to ne, se ti pa zmeša 😭 De facto.
1
Tisti, ki se vpiše na tak študij je zelo naiven, idealist ali zelo glup. Drugega se ne more reči.
0
Ljudje, ki se še iščejo so za njih idealni target. Idealna stranka, sploh če prihaja iz premožne družine in starši teh posameznikov niso nikoli imeli čas za njih. Važno, da se plača in s tem je rešena zadeva.
1
Kajjjj?
Ena nevladna organizacija EAP drži pokonci in trži psihoterapijo po celi Evropi? Kjer se obrača milijone in milijone evrov? Pametne države ala Švica so se distancirale od tega.
Pri nas so pa v zdravstvenem sistemu?!
Kako so se zdravstveni delavci sploh lahko spustili tako nizko, da so se sploh pogovarjali oz pogajali z njimi? V štartu se gre za velik konflikt interesov. Tej ne kliniki se skozi sklicujejo na EAP! Ta pa v resnici ni nič drugega kot ena nevladna organizacija, ki ne jamči ne odškodninsko ne finančno za licence, ki jih je izdala. V resnici je EAP čisto brezpredmetna.
To je potrebno zapreti, ker gre za navadno zavajanje in to na ravni EU ja.
Ena nevladna organizacija EAP drži pokonci in trži psihoterapijo po celi Evropi? Kjer se obrača milijone in milijone evrov? Pametne države ala Švica so se distancirale od tega.
Pri nas so pa v zdravstvenem sistemu?!
Kako so se zdravstveni delavci sploh lahko spustili tako nizko, da so se sploh pogovarjali oz pogajali z njimi? V štartu se gre za velik konflikt interesov. Tej ne kliniki se skozi sklicujejo na EAP! Ta pa v resnici ni nič drugega kot ena nevladna organizacija, ki ne jamči ne odškodninsko ne finančno za licence, ki jih je izdala. V resnici je EAP čisto brezpredmetna.
To je potrebno zapreti, ker gre za navadno zavajanje in to na ravni EU ja.
1
- 1
- 2
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
01.08.2026 ob 19:01