☕ Lastne zasluge ali usoda - zivljenjske zgodbe

Na tole me je vzpodbudilo Cindyno pisanje o nekom, ki je sel v Avstralijo in cez noc uspel. Zgodba se mi zdi neverjetna, ampak ce je resnicna, cestitke. Zato bom napisala nekaj resnicnih zivljenjskih zgodb, ki kazejo, da sreca ali nesreca ni res v rokah akterja, ampak mu je dana ob rojstvu, on samo izvaja, kar so mu rojenice naklonile.

Jaz poznam nekoga od tukaj. Zdaj je star 29 let. Vedno si je zelel ziveti v Avstraliji. Najprej je dostudiral gradbenistvo, dobil sluzbo, a za precej nizjo stopnjo izobrazevanja. Po enem letu je odsel v Avstralijo, a nikakor ni mogel dobiti vize za imigrirati. S svojo vizo je delal na farmah, od jutra do noci, zvecer bil tako zdelan, da je samo padel v posteljo. Po 3 mesecih je moral iz drzave za 1 mesec in spet dobiti novo vizo. To se je vleklo par let, dokler ni obupal in se vrnil domov. Zdaj tu isce sluzbo za svojo izobrazbo, a je ne dobi. Je zelo soliden fant, a enostavno nima srece.

Poznam eno zensko, ki je v soli blestela. Umsko dalec pred sosolci. Doma ni bilo denarja, zato ni sla studirat. Nihce je ni maral. Danes dela kot kuharica in moza je nasla pri 47ih.

Druga zensko, ki je bila prav tako med najbistrejsimi v soli. Hotela je studirati, a ni bilo moznosti. Danes dela kot negovalka. Lustna, prijazna, cedna, a ostala je samska.

Zenska je vzela v soli same najlazje predmete, komaj spackala srednjo solo, se na vrat na nos porocila. Potem je delala v trgovini, nato je prebrala oglas za asistentko pri odvetniku, se prijavila in bila sprejeta brez ustrezne sole, ker ji je dalo prednost, saj je odvetnik iskal neizobrazenega cloveka, ki bi ga ucil po svoje. V nekaj letih je sama sestavljala vse dopise, oporoke, pogodbe in druge pravne dokumente, odvetnik je prisel le se podpisat, sicer je igral golf. Po kakih 10 do 12 letih se ji je zdelo neumno, da ona dela odvetniske stvari za placo asistentke, kljub temu, da ni imela formalne izobrazbe in se je prijavila za delovno mesto visjega managerja za vecji firmo. Delo je dobila takoj in zdaj je na drugem najvisjem polozaju v tej firmi. Se vedno brez formalne izobrazbe. Druzinsko zivljenje zelo srecno, z mozem je zadela terno, dva delovna otroka.

Zenska brez izobrazbe. Takoj po srednji soli se je porocila, rodila in se takoj locila. Leta sta njo in otroka vzdrzevala starsa. Doma je bilo vec kot dovolj denarja, da bi lahko studirala, kar bi zelela, a ni imela interesa. Pri 40 je spoznala locenega izobrazenca, ki se je gibal v elitnih krogih. Kmalu sta se porocila, in danes cveti v vlogi socialite. Ne vem, kaj moz vidi na njej razen lepote, ampak imata dober zakon.

Moski, brez izobrazbe in ne prav zelo intelektualno obdarjen je spoznal izobrazenko, ki je delala v industriji, kjer so se pretakale enormne kolicine denarja. Porocila sta se, ona je po defaultu postala financno gonilo druzine, on je ostal delavec. Po 25 letih sta se vedno skupaj, se vedno delata ista dela in zivita v izobilju. Ceprav na videz nimata nicesar skupnega, drzita skupaj kot rit in srajca in sta rojena en za drugega. 2 zdaj ze odrasla otroka.

Priden, delaven, vztrajen, bister. Uspesen nizji manadzer. V podjetju korupcija, kraja. Cloveka so hoteli potegniti v ta vrtinec, a se je uprl. Zaradi postenosti je zgubil svojo pozicijo. Do upokojitve je delal kot fizicni delavec. Ko so vpleteni bili odkriti in odsedeli svoje kazni, so prisli nazaj na svoje prejsnje polozaje, on je do konca nosil crno piko.

Videla sem toliko razlicnih in nepricakovanih zivljenskih zgodb, da verjamem v usodo. Zato se mi zdi smesno in pomilovanja vredno, ko se nekdo hvali, kaj je vse dosegel pri 35 letih. Ce jim v zibko ne bi bilo polozena taka usoda, se ne bi imeli s cim hvaliti. In ko se pogovarjam z ljudmi, ki so imeli skozi delo stike z mnogoterimi ljudmi in spremljali njihove zivljenjske poti, prav tako trdijo, da verjamejo v usodo.
Se motim glede usode? Mislim, da ne.