☕ kruh

JAz ti lahko sestavine povem:
1 mala žlička soli,
50g masla,
315ml vode ali 360 toplega mleka
500g polbele moke( verjetno lahko tudi druge, če delaš mešanico z ajdovo ali pirino, naj bo te 1/3)
pol svežega kvasa
2 mali žlički sladkorja.

Zdaj pa, jaz to delam v kruhomatu in pečem 3ure. Kolegica pa samo zamesi, peče v pečici, enako količino sestavin.

Mis cakam da napise...

Tebi hvala maca.

Tale je super. Samo čas potrebuješ .
https://www.gurman.eu/recepti/kruh-brez-gnetenja-10165 https://www.gurman.eu/recepti/kruh-brez-gnetenja-10165

Pol zlicke suhega kvasa kaj pa ne suhega?

Po receptu je pol kocke svežega. Jaz osebno količino kvasa v receptih prepolovim.

Jaz v skledo nalijem vodo, okoli litra in pol ali dober liter, noter vrzem za 2 do 3 zlicke suhega kvasa, zlicko sladkorja in 2 do 3 pesti moke. Pecem brez soil. Vse skupaj premesam. Potem pocakam 15 minut, da kvas vzide in se delajo mehurji in vse skupaj precej naraste. Potem po skodelicah dodajam moko (vcasih samo belo, vcasih mesam belo in crno pol pol). Ves cas mesam , nato gnetem. Ko je testo mehko, a se ne lepi vec na roke, neham dodajati vodo in ga se nekaj minut gnetem na pomokani deski. Ker je kolicina velika, ga razdelim v vec manjsih kosov, ki jih posamicno gnetem. Potem ga pokrijem s kuhinjsko krpo v tej skledi in ga pustim vzhajati 45 minut. Nato pomokam roke in ga spet dobro pregnetem, a ne tako dolgo kot prvic. Potem ga spet pokrijem in pustim vzahajti se 45 minut. Nato ga oblikujem v hlebce ali hlebcke, vsakega 3x zarazem posevno z nozem, povrhu jih pomazem z vodo in dam pect. Pecejo se na 355 F (179 C) okoli ene ure. Tega kruha je zadosti za dve resetki v pecici.

Popravek

Ko je testo mehko, a se ne lepi vec na roke, neham dodajati moko ( vodo je narobe).

Kaj naj vzhaja pri litru in pol vode in 3 žlicah moke?

@ leskova mast
Koliko moke približno porabiš? Se dobi pri vas kaj podobnega krušni moki (polbela, tip 850)?

Sam kvas ob malo moke in sladkorja vzhaja v mehurjih. Tako so me ucili mati, njo pa njihova mati, ki so kruh mesili se na mentrgi.

Imamo
belo moko z dodanimi vitamini
belo unbleached moko (nebeljeno moko) Jaz uporabljam to.
ti dve sta oznaceni all purpose ( za vse namene)
Potem je whole wheat moka (polnozrnata moka), ki ji jaz recem crna moka Tudi to uporabljam, ponavadi skupaj z belo in naredim vsakic sproti svojo mesanico. .
Potem je pastry flour ali moka za pecivo. To uporabljam za pecivo.
In self-rising flour. Ta ima ze primesan suh kvas.
Za druge moke ne vem.

Kaksna je vasa polbela tip 850 pa nimam pojma.

Za kolicino moke pa res ne vem, ker delam po obcutku. Vcasih sem jo dala za veliko ljudi 1,25 do 1,5 litra bele in prav toliko polnozrnate in sem nato dodajala vodo. Ta sistem sem opustila, ker se mi zdi zdajsnji sistem boljsi.

Sem šla guglat, ker sem mislila da narobe razumem, pa vidim, da imate dejansko beljeno moko.
https://en.wikipedia.org/wiki/Flour#Bleached_flour https://en.wikipedia.org/wiki/Flour#Bleached_flour
Pri nas, in mislim da nasploh v celi Evropi, se moki naj ne bi dodajalo belil, niti nikoli nisem videla, da bi navadni moki dodajali belila ali konzervanse.
Lahko pa da se motim.

Polnozrnata pšenična moka
Ta vrsta moke in izdelki iz nje, npr. testenine, riž in kruh, ne vsebuje umetnih dodatkov, poleg tega ni beljena s kemikalijami.  Pri pridelavi se uporabljajo cela pšenična zrna, ki se jih ne oropa hranilnih snovi, zato ostanejo bogata z vitaminoma B in E, vlakninami, cinkom, magnezijem, in železom. Ta vrsta moke omogoča peko izdelkov, ki zaradi blagodejnih snovi znižujejo tveganje za srčne bolezni, visok krvni tlak in holesterol, poleg tega pa so zrna zelo nasitna.

Pri nakupu te vrste moke in izdelkov iz nje pa moramo biti zelo natančni, saj rjava barva ni zadostno zagotovilo, da gre za 100% polnozrnato moko, temveč je potrebno preveriti seznam sestavin, za mnenje pa lahko povprašamo tudi trgovinske peke.

Bela pšenična moka

Gre za najmanj zdravo vrsto moke, saj v primerjavi z denimo polnozrnato moko, vsebuje kar do 80 odstotkov manj mineralov, antioksidantov in vitaminov. To se zgodi pri sami pridelavi bele moke, pri kateri se iz pšeničnih zrn odstranita ovojnica in otrobi, dve glavni sestavi pšenice, ki vsebujeta beljakovine, vlaknine, vitamina A in B itd.

Namesto naravnih vitaminov, se beli vrsti moke doda veliko manj hranilne umetne vitamine, poleg tega pa se za pridobivanje bele barve, sicer bi bila moka zaradi žit rjava, uporablja kemikalije. Tako kot beli sladkor, tudi bela vrsta moke spada med predelano hrano in bele strupe, ki naj bi se jim izogibali.

Pirina moka
Še ena izmed bolj zdravih vrst moke je izdelana iz pire, ki spada med družino koruznega žita. Z razliko od kokosove moke, vsebuje nekaj glutena, zato je po okusu sladka, vendar ima še vedno veliko telesu koristnih snovi, predvsem veliko beljakovin. Ta vrsta moke vsebuje precej manj kalorij kot navadna bela moka, vendar manj vlaknin kot polnozrnata moka.

Pirina moka je lahka za prebavo, ponaša se z veliko vsebnostjo vitamina B in vitamina E, magnezija, cinka in bakra, poleg tega pa ima tudi antioksidante, ki varujejo pred rakavimi obolenji.


Tip moke 
Med mletjem žitnega zrna nastane moka, ki je - odvisno od nastavitve mlinskih kamnov ali valjev - različno bela oziroma črna. Tip moke pove, koliko miligramov »pepela« oziroma rudnin vsebuje 100 gramov moke. Bolj ko je bela, torej moka tipa 400 in 500, enostavnejša je za peko.

Takole nekak. Skopirano sicer.

Vem, sem brala. To je bila edini zapis, ki omenja beljenje moke.

V mlinu v katerem jaz jemljem moko tega ni. Kaj pa dobiš v trgovini, iz kakih velikih obratov je pa vprasanje. Ker ravno vem, kak rok uporabe ima denimo polnozrnata moka, pa ko pogledam na embalazo trgovinske....morajo nekaj imeti notri ali pa ne veljajo roki uporabe za vse enako.

Kako to zgleda, da v mlinu meljes moko? Ker tega tu ni, vsaj ne da bi jaz vedela. Jaz si predstavljam, da je tako, kot za casa moje babice, ko so psenico nesli v maln, ki je bil 300 metrov stran ob potoku, ki je tekel mimo hise mojega pradeda. Maln je imel 1 mlinsko kolo. Enkrat sem bila celo v tem mlinu. Naslednji dan so sli po zekelj moke, ki jo je mlinar namlel iz njihove psenice. So rekli, da je mlinar sem in tja pogoljufal in jim je vrnil slabso moko, kot je bila njihova psenica. Si pa mislim, da danes tako ne more biti, saj ljudje ne gojijo svoje psenice. Zato me zanima, kako to zgleda v praksi, da gres po moko v mlin.

In kaksni mlini so to? Navodo, kot v starih casih? In kje dobijo mlinarji psenico? Jo uvazajo, je domaca, kajti Slovenija ni samooskrbna, verjetno tudi ne s psenico. Jo dobijo iz Rusije, Ukrajine, od nas? Kaksne kolicine moke so to. Kje so ti mlini?Skratka, zanima me vse.

Seveda so še mlini in lahko neseš svojo pšenico, če jo imaš in dobiš moko, teh mlinov ni tako malo eden je blizu mene in ima veliko vrst moke, včasih je bilo veliko mlinov nedaleč stran je potok Višnca ki teče mimo Ivančne in se izliva v Krko, čeprav ni ravno dolg je ta potok včasih poganjal ( pravijo ) 17 mlinov in žag, sedaj vem za eno žago, ki občasno še dela.

Nekaj jih je še na vodni pogon nekaj pa bolj moderniziranih, večina pa melje domače žito, tako malo kot misliš pa spet ne pridelamo žita, imajo ti majhni zasebni mlini dovolj dela z doma pridelanim žitom, tu kjer živim ni tako malo polj s pšenico za naše razmere kar velika polja sploh tako blizu Ljubljane, ki je bila še v 60 letih obkrožena z ogromnimi polji pšenice danes so pa tam bloki 🙁

Pri nas so mline pred več kot 100 leti spremenili v mline barv, ki so se kasneje združili v tovarno barv.

Danes je to bolj ali manj vse avtomatizirano (mletje, ločevanje, presejanje). Na kakšnem turizmu na kmetiji ali pa tako iz ohranjanja tradicije, da še imajo star prikaz mletja.

A potem imajo ti mlinarji zraven tudi trgovino?
Jaz se spomnim njive ajdo, kjer je danes dovoz na obvoznico za Bezigradom. Kako je lepo disalo, ko je cvetela! Med Tomacevim in Stozicami.

Jaz si tezko predstavljam, da bi bilo zadosti psenice, ker sem navajena na njive, ki so velike po kvadratni kilometer ali vec. Pri vas vedno naredim nekaj pasjih sprehodov okoli Komende in gledam tiste njivice krompirja in se mi zdijo kot vrticki. Pa ne mislim nic slabega s tem. Razen, da jih pospricajo, da listje prej ovene.

A lahko tole bolj obrazlozis? Kako je tovarna barv nastala iz mlinov?

A kdo od vas ve, kaj so mentrge?

Nimam časa. Daj, VN uno zs kopirajo. Pa malo izpusti tisto, kar ni za javnost. 😆

Vsak zasebni mlin prodaja moko na kg ali velike vreče cena je višja kot v trgovini saj prodajajo moko brez primesi, spodnji lin poglej, to je ta mlin o katerem govorim.
https://www.stupnikov-mlin.si/ponudba.html https://www.stupnikov-mlin.si/ponudba.html

Mis nimas casa otroc sola, kure, dec ja logicno....hehe

Danes nam navadni pulti zadostujejo, nimamo mentrge. Mlinarji se gredo bolj maloprodajo - v kakšnih kmetijskih trgovinah prodajajo njihove izdelke, pri njih lahko kupiš različno moko, otrobe.

En primer za oris

https://www.dnevnik.si/1042531146 tukajle

Kvas, mlačna voda, moka, 1 žlica cukra, 1 žlica soli, 1 deci olja. Pustim vzhajat 2x. Pol pa oblikujem in še 1x vzhajam. Dam v pečico na ene 230 za 10 minut, pol pa zmanjšam na 180 Ko vidim od oka, vzamem ven in s čopičem pomažem (olje), pokrijem s krpo in počakam, da se malo ohladi, pečem 30 minut.

Ja kok kerga....

Posebna miza za shranilo moke, mesenje in vzhajanje, tega ni nikjer več.

suhi kvas v mlačno vodo dodaš še malo moke 2-3 žlici, kvasovke naredijo svoje v 20-30 minutah, vliješ v moko plus vse sestavine zgoraj naštete pri mesenju dodajaš mlačno vodo dokler ne nastane hlebec, ki se ne prijemlje rok ( ostalo ti piše zgoraj ) aja pečeš na sredi pečice na dno daš posodo z vodo.

Rojstno leto tovarne Jub je 1875, ko je bil kupljen nekdanji Galetov mlin.

Ker se je z južno železnico, ki teče v bližini na drugi strani Save in je bila najbližja železniška postaja Laze komaj 3 kilometre stran, promet zelo izboljšal, je bilo to mlinom v škodo, ker so se cene moki znižale.
Tako, da so veliki mlini za žito začeli izgubljati delo in jih je bilo treba preurediti.
Nekateri med njimi so se preusmerili na mletje gline in ilovice, ki so ju kopali predvsem na sosednjem ihanskem svetu in ju uporabljali za zemeljske barve.

Že od začetka je največ podjetnosti v Dolu kazala industrija barv JUB.
Njeni obrati so se počasi razširili na vse druge industrijske mline na Vidmu in v Klečah.
Zlasti mlin na Vidmu je pogosto menjaval lastnike in s tem tudi ime.
Pozneje se je zanj obdržalo ime JUB, saj je bila ta tovarna že pred drugo vojno gospodarsko najbolj trdna in je odločilno posegala v gospodarsko in prometno teženje tedanje občine.

Delali so se osnutki za most čez Savo pod Dolom, ker je bila vožnja v Ljubljano ali Polje dolga, na Laze pa ovirana zaradi brodu, ki je bil ob narasli vodi negotova prometna zveza.
Vojna je velikopotezne načrte preprečila, vendar podjetja ni uničila.

Delniški družbi, ki je po prvi vojni prevzela JUB, se je posrečilo, da je spretno pridobila na svojo stran široko zaledje prebivalstva, saj je tudi ob najhujši krizi imelo v tovarni zaslužka kar precej domačinov.
Še posebej, ko si je postopoma priključila še videmsko tovarno barv Kansky, Kobaležev mlin v Klečah in Oljarico v Podgradu, kjer je bil že v letih 1725 – 1729 mlin v Kašlju, od katerega je tudi ljubljanski špital dobival nekaj dajatev.

Hvala obema za link Ravno berem. Zelo zanimivo.

Pa ne pozabi, ko je kruh pečen bo zgoraj skorja trda, na tanko premaži z jedilnim oljem in pokrij s krpo, v nekaj minutah se bo skorja zmehčala, kruh je rahel tak puhast, skratka dober 😉

Tam kjer jaz jemljem imajo mlin na kamen. Enkrat je bila ena kmecka oddaja o tocno takem mlinu iz avstrije. Je pa tako kot je rekel VN, je drazje kot v trgovini, prodajajo pa mislim, da zgolj doma. Kot dopolnilna dejavnost, ce bi leskovo mast zanimalo kako to gre.

No, končno ste prišli s peke kruha na kaj bolj zanimivega.:)

Hej, no, peka kruha je umetnost.Iz glasbe ritem, iz slikarstva prelivanje zemeljski tonov, tiste prvobitnosti, iz katere nas je bog ustvaril, iz kiparstva tisti nenadkriljivi obcutek, ko ti roke drsijo po svilenem testu in ga oblikujejo v simfonijo oblik in okusov. Saj bi sla bolj v detajle, pa se bojim, da bi kdo narobe razumel.