☕ Kraljevi bratranci v vojni

Hvala 🙂

Ni zakaj. Si le dočakala...:P
Žal pa ne bom danes uspela do konca napisati, bom pa v prihodnjih dneh...:)

10. marca 1863 so se evropske kronane glave zbrale v kapeli Sv. Jurija v Windsorju na poroki Viktorijinega najstarejšega sina https://sl.wikipedia.org/wiki/Edvard_VII._Britanski Bertie-ja , kasnejšega kralja Edvarda VII., s princeso https://en.wikipedia.org/wiki/Alexandra_of_Denmark Aleksandro Dansko . Klicali so jo Alex in bila je izjemno priljubljena v VB, princesa Diana svojega časa.
Poroka je bila tudi prvi javni nastop v Angliji za vnuka kraljice Viktorije, bodočega cesarja Viljema II. Star je bil 4 leta in izredno ponosen, ker je smel biti paž in oblečen v kilt. Med obredom je sedel zraven dveh stricev, enega izmed njiju je ugriznil v nogo, med samo zaobljubo pa je vrgel bodalo sredi cerkvene ladje. Že pri tako rosnih letih je hotel zasenčiti svojega strica in britansko monarhijo. To je bil začetek mučnega odnosa med Viljemom in britanskim delom njegove družine.
http://i.dailymail.co.uk/i/pix/2014/02/05/article-2552270-1B35BA2000000578-50_306x538.jpg

Leto po poroki Bertie-ja in Alex je Prusija napadla Dansko. Prusija je bila največja od nemških držav, ki takrat še niso bile združene. Viljemov težavni oče (klicali so ga Fritz) je bil naslednik pruskega prestola. Poročen je bil z Viktorijino najstarejšo hčerko Vicky. Danska pa je bila domovina nove waleške princese. Alex je bila grozno žalostna zaradi ponižanja njene rojstne države, a kraljica Viktorija se je postavila na stran Prusije. Sinu Bertie-ju je celo rekla, da njegova zveza z Dansko traja le eno leto, vsi njegovi sorodniki so pa Nemci, celo on sam je pol Nemec. Tudi Viktorija je bila skoraj Nemka: njena mati je bila Nemka, njena babica po očetu je bila Nemka in prav tako tudi njena prababica in pradedek.
Alexina protipruska čustva so bila vedno močnejša, ker jih je morala skrivati. A bila je odločena pokazati podporo svoji danski domovini in iznašla je diskretne načine, kako to pokazati. Na eni izmed prvih družinskih fotografij s prvim otrokom je otrok na prvi pogled oblečen v tipično otroško obleko, a okrašena je z dansko zastavo. Alex Prusom ni nikoli odpustila vojne.
https://i2.wp.com/upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/43/Edward_and_Alix_with_Albert.jpg?resize=347%2C508

*

A čeprav je Prusija zmagala, so Fritza in Vicky v Berlinu doletele posledice.
6 let pred tem sta Viktorija in njen mož Albert poročila Vicky s pruskim prestolonaslednikom Fritzem. Takrat je bila stara le 17 let, a čeprav je bila zelo inteligentna, sta ji starša naložila ogromno nalogo. Domnevala sta, da se bo Nemčija kmalu združila pod vodstvom Prusije in Vicky bi jo morala rešiti pred pretiranim militarizmom. Nova Nemčija bi morala biti liberalna, probritanska ustavna monarhija. To je bilo težko breme za 17-letno dekle, kar je vedela tudi njena mati. V pismih je o njej pisala kot o "ubogem dekletu s težkim bremenom na plečih".

Intermezzo; na današnji dan, oziroma v noči iz 16. na 17.7.1918 so Boljševiki ubili Romanove.

*

Lahko je iskati po netu. 🙂 🙂 .In biti pameten na forumu. 🙂

*

Ti pa si "svojga dnarja vredna".Se ne cudim, da te nihce ne mara. Ravno ti si tista, ki se mesas v vse teme. Pamet ti "sepa". 🙂

Sem brala, ja 🙂
Preimenovali so se zaradi protinemškega razpolozenja podanikov, čeprav izhajajo iz nemškega gnezda . 🙂

*

Podjetni so teli Nemci, tako in drugače.

Na današnji dan leta 1863 se je rodil Franc Ferdinand 🙂

Leta 1862 je https://sl.wikipedia.org/wiki/Otto_von_Bismarck Otto von Bismarck postal pruski kancler. Njegova konzervativna politika je bila čisto nasprotje Vickyjine. Napad na Dansko leta 1864 je Bismarckovo oblast še okrepil. V istem času je Prusija zasedla še vojvodstvi Scheswig in Holstein, nakar je sledilo še več vojn, v katerih se je poteptalo neodvisnost več manjših nemških držav. Avstrija in Francija sta bili poraženi. Leta 1871 je Bismarck uresničil svoje sanje o združitvi Nemčije.
http://www.bbc.co.uk/staticarchive/7c8298de8a88420ff32b13462514f12fc5a95d67.gif

S tem je bilo ogroženo evropsko ravnovesje moči. Nemčija je imela seveda veliko število Nemcev, strateški položaj sredi Evrope in njeno gospodarstvo je bilo najbolj razvito. Z vsem tem bi Bismarck lahko zavladal celini.
Združitev je prinesla tudi veliko prerazporeditev moči znotraj države: slavil je konzervativni militarizem, Vicky je bila potisnjena na rob in pisala je mučna pisma materi. Pritoževala se je nad Bismarckom, a težaven je bil tudi njen sin, Viljem.

Viljemove težave so se začele že ob rojstvu. Bil je v zadnjični vstavi, nogice je imel nad prsmi, roke nad glavo in obtičal je. Zdravnik je nekako prijel njegovo levo roko in jo spustil. V njegovih zapiskih lahko preberemo, da je pri tem moral uporabiti silo. Leva rokica je ostala trajno pohabljena, krajša in skoraj neuporabna. Viljemova občutljiva 18-letna mati je bila travmatizirana. Materi je pisala, da se ji srca para ob zdravih otrocih in da hrepeni po popolnem otroku. V Pruski militaristični državi pač ni prostora za pohabljenega moškega, kaj šele prestolonaslednika.
Viljemov ded, pruski kralj Viljem I., se je na novico o vnukovem zdravstvenem stanju odzval tipično prusko taktno. Glasno se je spraševal, ali naj očetu sploh čestita ob rojstvu pohabljenega otroka. Vicky je spodletelo pri tem, kar je bilo za Pruse njena glavna (edina) naloga: roditi zdravega sina.

V začetku 60. let. 19. stol. sta Vicky in Fritz živela v ogromni palači zunaj Berlina. Malega Viljema so "zdravili" tako, da so mu desno roko privezali k telesu- s tem so ga hoteli prisiliti, da bi začel uporabljati levo. A edini rezultat je bil neskončen niz padcev po marmornatih tleh.
Pri štirih letih se je njegova glava začela obračati na stran, kar je bila posledica neravnovesja vratnih mišic. Zdravniki so ga zvezali v napravo.
https://lisawallerrogers.files.wordpress.com/2015/01/the-head-stretching-machine.jpg

Vicky je materi pisala, da trpi, ko vidi svojega sina v tej napravi in da ji je težko gledati defektnega otroka. Njeno obnašanje je še poslabšalo Viljemovo situacijo. Nikakor se ni mogla sprijazniti z invalidnostjo svojega otroka. Poskušala je biti dobra mati, a do sina se je obnašala kot do svojega največjega neuspeha.

Waleški princ in princesa sta živela v hiši Marlborough v Londonu in otroštvo bodočega kralja Jurija V. ne bi moglo biti bolj drugačno od Viljemovega. Jurij je bil rojen 6 let za bratrancem, bil je zdrav, krepak otrok. A bil je drugorojeni sin, zato je bil za nasledstvo prestola namenjen njegov starejši brat Eddie.
Jurija tudi niso prezgodaj silili k učenju kot so Viljema. Njegov oče Bertie je bil razvpit ženskar, čeprav je ljubil svojo ženo Alex, ki se je morala z razuzdanostjo moža sprijazniti. Vso svojo ljubezen je tako namenila svojim otrokom. V njihovem vsakdanu so bile same igre in nič učenja.

Alex je vsako drugo poletje vso družino peljala k staršem na Dansko. Rodbina je bila obubožana, a se je uspešno poročila v kraljeve družine po Evropi. Počitnikovali so v poletnem domu danskega kralja zunaj Kopenhagna.

https://i2.wp.com/upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/74/Family_of_Emperor_Alexander_III_in_Fredensborg.jpg?resize=544%2C341&ssl=1
Family Get-Together at Fredensborg Palace in Denmark, 1889. (l-r): Top row: King Haakon VII of Norway; Emperor Nicholas II of Russia; Prince Nicholas of Greece and Denmark; Grand Duke Michael Alexandrovich of Russia; Princess Victoria of the United Kingdom; King Christian X of Denmark; King Frederik VIII of Denmark; Queen Louise of Denmark; King Constantine I of Greece; Grand Duke Paul Alexandrovich of Russia; Prince George of Greece and Denmark; Queen Alexandra of the United Kingdom; Emperor Alexander III of Russia; Princess Maria of Greece and Denmark; Grand Duchess Xenia Alexandrovna of Russia; King Christian IX of Denmark; Prince Harald of Denmark; Queen Maud of Norway; Middle row sitting: Prince Andrew of Greece; Empress Maria Feodorovna of Russia; Grand Duchess Olga Alexandrovna of Russia; Queen Louise of Denmark; King George I of Greece; Princess Alexandra of Greece; On their knees on the grass: Princess Thyra of Denmark and Princess Ingeborg of Denmark; Photo Credit – Wikipedia

super tema

a ni zanimivo
k sem pa jaz dal teme o cesarskih družinah ni pa noben pogledal

Ni res!
Razen, če sem jaz nihče 🙂

Za to temo sem pa prosila WW, naj jo naredi, ko je bilo govora o treh kraljevih bratrancih.

Vse tiste, ki sodelujemo v tej temi, smo sodelovale tudi v tvojih, tako, da veš.

10 ogledov proti 191 je vseeno razlika, mar ne?

Tvoje teme so meni vredne ogleda, in komentiranja. V Čarovničino temo pa kukajo tudi iskalci prepira, tako pač je.

Na počitnice na Dansko je prihajal tudi bodoči ruski car Nikolaj II. Njegova mati je bila Dagmar (klicali so jo Minnie), Alexina sestra. Sestri sta si bili zelo blizu in svoji družini sta želeli še bolj povezati. Minniejin mož https://sl.wikipedia.org/wiki/Aleksander_III._Ruski Aleksander je bil ruski car od leta 1881. Bil je močna oseba, ki je bil znan po tem, da je z golimi rokami zvijal železne grebljice.
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f8/Shilder_AlexanderIII.jpg/220px-Shilder_AlexanderIII.jpg

Jurij in Nikolaj sta bila oba bolj plaha in zadržana, nekoliko sta se bala svojih očetov, zato sta postala dobra prijatelja.
Neformalna srečanja na Danskem so zabeležena na redko videnih fotografijah iz danskih arhivov. Posneli so jih sami, saj so bili navdušeni amaterski fotografi.
Na fotografijah in posnetkih se vidi, da so se na Danskem sprostili, bili so pravi burkači, ženske so prevračale kozolce v večernih oblekah. Otroci so z vrtno cevjo poškropili carja, ta pa se je zarežal in jih poškropil nazaj. Klicali so ga stric Bajsi. Tam so se zbirali car, carica, kralji, kraljice, grofje, nadvojvode, vojvodinje...-vsi se vedejo kot otroci na počitnicah.
Njihove sledi so vidne še danes: na okenski šipi so vrezane začetnice, verjetno carja Aleksandra. Na okviru vrat so vrezane višine otrok.

Toda enega bratranca niso nikoli vabili, Vickyjiniega sina, bodočega cesarja Viljema Nemškega. Kot Prus ni bil dobrodošel v premagani, ponižani Danski. Številni gostje so bili iz manjših nemških kraljevskih hiš, ki so tudi bile premagane v vojnah za združitev Nemčije.

Lelj, jaz pogledam in so mi zanimive tvoje teme. Osebno me je motilo le to, da večkrat pišeš, kot da vsi bralci poznamo že celotno ozadje zgodbe. Jaz priznam, da ne.
Glede ogledov: moje teme so v večini sestavljene iz veliko več postov, veliko več strani kot tvoje in se pišejo več dni, če ne več tednov. Mogoče je v tem "trik" za več ogledov.:P Zmagaš pa v številu odprtih tem.:P

jaz pišem o polku 17 že 2 meseca

in ko bo objavljeno grem stavit da ne bo več kot 15 ogledov

Minnie in Alex sta upali, da bosta svoja moža, prestolonaslednika Rusije in VB, uspeli povezati in oddaljiti od Nemčije. Leta 1874 je ruska carska družina prišla v London in britansko ljudstvo je bilo očarano nad Minnie. Sestri sta postali modni ikoni svojega časa, a obisk sta spremenili v deklaracijo anglo-ruskega prijateljstva.
https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/736x/b5/1f/f5/b51ff595203c5c212111da780b2f8ec5--victorian-photos-victorian-era.jpg

V 70. letih 19. stol. se je bil trd boj za utrjevanje vezi. Rusija je bila za Angleže tradicionalna sovražnica, ker je v Aziji ogrožala njihovo Indijo. Tudi kraljica Viktorija ji ni bila naklonjena. A Rusi prav tako niso navdušeni nad VB-zamerili so jim prisotnost v JV Aziji, zato so se raje obrnili proti Nemčiji. Bismarck si je vedno prizadeval za dobre odnose z Rusijo, saj se je bal zavezništva Rusije in Francije-tako bi bila Nemčija obkrožena.

Objavljaj postopoma pa jih bo več. Sicer pa: pišeš zaradi ogledov ali zaradi sebe?

žrtvujem se za vas

No, potem pa ne jadikuj, opravljaš plemenito poslanstvo 🙂

Jadikuj.:) Dobra beseda.:)

Pa še ena prošnja, Lelj: daj, prosim, vse o eni temi piši v eno temo. Npr. vse o bateriji Predel v eno temo. Sem si želela včasih kaj že napisanega še enkrat prebrati, ko sem brala novo temo pa se mi, po pravici povedano, ni dalo preveč iskati.

več tem sem odpiral ker sem sklepal da bo bolj pregledno, če se komentarji ne bodo mešali z novimi prispevki v isti temi

Leta 1884 je Bismarck poslal odposlance v Rusijo na proslavo polnoletnosti carjeviča Nikolaja, ruskega prestolonaslednika. Upal je tudi na okrepitev vezi med državama. Delegacijo je vodil Nikolajev bratranec princ Viljem, ki je bil takrat star 25 let. To je bilo za Viljema zelo laskavo, saj prej ni opravljal diplomatskih nalog in huda žalitev za njegovega očeta Fritza, ki je že dolgo želel sodelovati v vladi, a mu je Bismarck to preprečeval. Bismarck je rad izkoristil zapleten, težaven odnos Viljema do njegovih staršev, še posebej do matere, da bi zmanjšal njun liberalni vpliv.

Viljem je kot najstnik materi pisal čudna, spolno obarvana pisma. V njih je večkrat opisoval svoje sanje, v katerih nenehno poljublja njene roke. Pisma je zaključeval v upanju na izpolnitev sanj, ko bosta sama. Vicky je prosil, naj naredi tisto, kar je počela v sanjah, saj jo zelo ljubi. To je bil zadnji klic, sicer precej incestni, materi, naj ga ljubi takega, kot je. V sanjah je bil večkrat poudarek na levi roki. A mati ga je vedno zavračala.
Pri 20. je njegovo srce že otrdelo in strastno je sovražil vse, kar sta predstavljala njegova starša. Vicky je v obupu pisala svoji materi, da je Willie šovinist, Ultraprus, zlobno prostaški in upornik. Ker je vedel, da bo starša jezil, se je gibal v protisemitskih krogih. Bolj si je želel biti podoben dedu in Bismarcki, ne pa staršema- v njegovih očeh poraženca v nemški družbi.
Napetost med materjo in sinom se je še zaostrila, ker je bila Vicky goreče navezana na VB in je sina zaničevala: "Anglija je čudovita, Nemčija pa zanikrna. Ti, mali Nemček, nikoli ne boš razumel, kako je biti Anglež!"

Čarovničin predlog je imeniten, in štima, če je vse v eni temi, je bolj pregledno. Če so nekateri komentarji malo mimo teme (poglej koliko jih je v tej temi 🙂) ni nobena katastrofa, glavna je "rdeča nit", ki se je kolikortoliko drzimo. Vmes pa je malo tračarije in heca. Tudi to mora bit' - apostrof:D

Se strinjam.:)

ok
bom pa v eno temo

sam da se ne boste bunili ko bo 1000 strani v temi o polku 17 🙂

Ne bomo.

Obljubim.:P

V Rusiji je bil Viljem navdušen nad 12.000 vojaki ob progi, ki so vzklikali cesarskemu vlaku. Carja Aleksandra III. je Viljem videl kot Boga, idola. Imel je absolutno moč, ker v njegovi državi ni bilo parlamentarne ureditve. Bil je očaran in si je za svojo državo želel istega.
Po vrnitvi domov je začel nevarno indiskretno dopisovanje s carjem. Svoje sovraštvo do matere je razširil na njeno celotno britansko družino in domovino. Carja je prosil, naj nasprotuje njegovim angleškim stricem in naj se ne ozira na njegovega očeta, ki je pod materinim vplivom. Ona pa pod vplivom svoje matere, angleške kraljice Viktorije.
Viljem je bil sicer razpet: VB je občudoval, hotel je, da ga opazijo, a jih je tudi sovražil, ker je mislil, da oni mislijo, da jim Nemčija ni enakovredna. Vse njegovo življenje so bili vsi njegovi odnosi v navzkrižju in njegov odnos do VB ni bil nobena izjema.