☕ Kraljevi bratranci v vojni - 2

https://files.brightside.me/files/news/part_35/354710/15115310-409210-328309-7-0-1498041676-1498041680-0-1500385276-0-1500389329-1500389333-650-1-1500389333-650-c2cbb48849-1500453599.jpg

Leta 1887 je kraljica Viktorija proslavljala zlati jubilej. Viljem je imel babico veliko raje kot mater. Spet je postal probritanski in prepričal je deda, da bo on na čelu nemške delegacije in ne njegova starša. Ko je Viktorija to izvedela, je bila besna. Zaobšel je starša, ne da bi jima to sploh povedal, zato je izničila njegovo vabilo in povabila njegova starša. Viljem se je tako moral zadovoljiti z manjšo vlogo.
http://edwardianpromenade.com/wp-content/uploads/The-Family-Of-Queen-Victoria-1887-590x434.jpg
Na uradnem portretu Viktorijine širše družine ob tej priložnosti je častno mesto pripadlo njegovemu očetu Fritzu (stoji desno v belem, z roko uprto v bok), Viljem pa se stiska s princem Jurijem v okenski niši (skrajno levo, pod lestencem). Viljem je bil spet jezen: "Skrajni čas je, da ta starka umre!"

Nekaj mesecev kasneje so se evropske kraljeve rodbine spet zbrale. V Berlin so prišli na pogreb Viljemovega deda, cesarja Viljema I., ki je umrl star 90 let. 30 let po prihodu v Nemčijo je Vicky končno postala cesarica. A kronanje marca 1888 ni bilo veselo, ker je Fritz umiral. Dolgo je trajalo, preden so mu postavili diagnozo, potem pa je bilo že prepozno-rak grla.

Če Viljem ne bi tako dolgo vladal in bi Fritz prej postal cesar, bi Nemčija morda ubrala drugačno pot. Fritz je bil liberalen, hotel je moderno Nemčijo, njegov sin pa ne in tega se je Vicky zavedala. Fritz je umrl 99 dni po prihodu na prestol.

Zdaj je postal cesar njegov nepredvidljivi, čustveno nestabilen 29-letni sin. Takoj je ukazal vojakom, naj obkolijo novo palačo, kjer je umrl njegov oče in poiščejo dokumente, ki se nanašajo na vladavino njegovega očeta. To je bilo jasno uperjeno proti njegovi materi.
Ko so Britanci slišali za ta dogodek, so bili zgroženi. Najbolj pa Bertie, ki je bil zelo navezan na svojo sestro. Pisal ji je in jo potolažil, nečaku pa ni nikoli odpustil.


*moja opomba: V oddaji ni bilo "jasno" povedano, zakaj naj bi bil tisti dogodek glede iskanja dokumentov o vladanju uperjen proti Viljemovi materi ali zakaj je Viljem to sploh naredil. Kakšen namen je imel? Veste vi?

*

Odnos med princem Jurijem in njegovo mamo je bil popolnoma drugačen. V pismih jo je nazival z "draga ljuba mama", ona pa njega "mali Georgie (mali Jurček)". Neko pismo za 25-letnega sina je mama končala s "velik poljub za tvoj mali obraz".
Alex je Nemčijo še vedno sovražila. Ko je leta 1890 Jurij postal častni polkovnik pruskega dragonskega polka, ko je bil na obisku v Berlinu z očetom, se je mati odzvala posmehljivo do Prusije, a ne zamerljivo do sina.

Jurij je bil drugi v vrsti za prestol, namenjen je bil za kariero v kraljevi mornarici. Bil je izjemno slabo izobražen in kar je bilo skoraj edinstveno med plemiči 19. stol.: ni govoril nobenega tujega jezika. Ni bil družaben, nerad se je srečeval z ljudmi, rad je imel majhne prostore, red, disciplino in nadzor.
Leta 1892 je njegov brat umrl zaradi pljučnice in tako je Jurij postal prestolonaslednik. Nikoli si ni želel biti kralj-popolnoma nasprotno od Viljema. Smrt brata je bila za Jurija ogromen šok, bila sta si skoraj kot dvojčka. Nenadoma je moral prevzeti ogromno odgovornosti, kar se mu je zdelo strašno. Ga je pa to zbližalo z bratrancem, ruskim prestolonaslednikom Nikolajem. Tudi fizično sta si bila izredno podobna.
https://ichef.bbci.co.uk/images/ic/976x549_b/p01qts7p.jpg

Kaj ne vidiš? Torbico in uro.:P

Priznam, tudi jaz ne vem, kaj ta slika dela tukaj.

*

Tudi Nikolaj je bil tesno povezan s svojo materjo Minnie. Bila je dobra mati, čeprav posesivna. Trudila se je, da so njeni sinovi ostali otroci. Je pa bila razlika med bratrancema. Jurij se je ubogljivo poročil s princeso https://en.wikipedia.org/wiki/Mary_of_Teck Mary , ki je bila predtem zaročena z njegovim bratom Eddiejem, Nikolajev zakon pa je bila sama drama, ki je spremenila potek ruske zgodovine.

V Sankt Petersburgu na družinskem obisku se je Nikolaj globoko zaljubil v nemško sestrično, vnukinjo kraljice Viktorije, princeso https://en.wikipedia.org/wiki/Alexandra_Feodorovna_(Alix_of_Hesse) Alex Hesse-Darmstadt. Bila je hči druge Viktorijine hčerke Alice, ki se je poročila z nemškim vojvodo in umrla zaradi davice, ko je imela Alex le 6 let.
Kraljica Viktorija je njene otroke vzela pod svoje okrilje, posebej pa se je zanimala za njene hčerke oz. njihove obete za poroko.
https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/originals/db/60/64/db60644f8b08d78e2780efde9b35a574.jpg

Alex je bila od nekdaj babičina najljubša vnukinja in njena potencialna poroka z ruskim prestolonaslednikom je oživila stare strahove. Rekla je, da je Rusija v slabem stanju, strah jo je bilo za nemirni prestol, biti žena prestolonaslednika pa naj bi bil najtežji položaj.

A največja ovira za poroko ni bila nikoli omenjena: https://sl.wikipedia.org/wiki/Hemofilija hemofilija . Alexina edina naloga naj bi bila rojevanje, a je neverjetno, kako o mogoči bolezni sploh niso razpravljali. Hemofilija je dedna bolezen, ki onemogoča strjevanje krvi. Prizadene večinoma moške, prenašajo pa jo ženske. V njihovo družino jo je prinesla sama kraljica Viktorija.
Alexin brat Fritz je umrl zaradi hemofilije pri le dveh letih, sin kraljice Viktorije Leopold je umrl pri 30., a rodbina si je zatiskala oči. V 90. letih 19. stol. so zdravniki že vedeli, da je bolezen dedna, a si nihče ni drznil povedati, čeprav je za vladarje dednost pomembna, ker za nadaljevanje rodbine potrebujejo zdrave otroke.
V ruski vladarski družini so bili v sorodu z britanski preko danske povezave, a pred tem v družini ni bilo hemofilije. Pred poroko niso upoštevali možnosti, da je Alex mogoče prenašalka, kar je imelo tragične posledice za dinastijo Romanovih.

Papirje so iskali, ker je Wilhelm na vsak način hotel dokazati, da sta njegova mama in oče kovala liberalno zaroto proti militaristični Prusiji. En od ministrov je prišel do palače in Wilhelma posvaril, da tako iskanje dokazov ni dober začetek njegove vladavine, a se Wilhelm ni dal prepričati. Dokazov za zaroto proti Prusiji, ki naj bi jo pripravljala njegov oče in njegova angleška mama, niso našli.

Napisala si, kako je bila danska kraljeva družina relativno revna.
Spodaj je primerjava s povprečno plačo navadnega angleža. Za lažjo predstavo bom vzela današnjo povprečno slovensko bruto plačo, 20 000 €. Vsi prikazani dohodki so na leto, ne na mesec. V Angliji je bila takrat povprečna enoletna plača 50 funtov.

Če je povprečna slovenska letna bruto plača 20 000 €, bi bil letni dohodek danske kraljeve družine 800 000 €.

Angleški prestolonaslednik princ Bertie (oče Jurija V.) bi imel letni dohodek
26 000 000 €. Samo za pohištvo v svoji rezidenci Marlborough palace in za kočije bi v enem letu zapravil 40 000 000 €. To si je lahko privoščil, ker je po očetu, princu Albertu (možu kraljice Viktorije) podedoval 240 000 000 €.

V primerjavi s temi številkami, je bil danski kralj res revež.

Eddy , starejši brat Jurija V. bi moral podedovati tron, a je prej umrl, kot piše WW. On je bil tisti princ, za katerega nekateri trdijo, da je bil londonski serijski morilec Jack the Ripper. Vsekakor se je gibal v, milo rečeno, čudnih krogih.

Hvala za dodatke, porajkel in za odgovor na vprašanje.:)
Ja, mišljeno je bila obubožanost kraljeve družine napram drugim kraljevim družinam v Evropi.

A, to teorijo glede Jacka sem pa že slišala v povezavi z britansko kraljevo družino. Ime "krivca" je bilo takrat omenjeno pa sem pozabila. Se mi pa zdi, da so takrat rekli,da je umrl zaradi sifilisa-verjetno, ker se je res gibal v sumljivih krogih:P (če si te mislila), ne zaradi pljučnice.

A leta 1894 je bila glavna ovira za poroko Nikolaja in Alex vera. Alex bi se z ruskim prestolonaslednikom lahko poročila le, če bi se spreobrnila v pravoslavno vero. Bila pa je globoko verna luteranka, zato ga je zavrnila, čeprav ga je globoko ljubila. Sorodniki so jo skušali prepričati, da bi bila spreobrnitev le gola formalnost, a je niso poznali. Če bi se spreobrnila, bi se s celim srcem in dušo.
Spet sta se srečala na poroki v Coburgu v Nemčiji. Takrat sta se ure sama sprehajala in ko jo je ponovno zaprosil, je privolila. Viljem se je rad postavljal v središče pozornosti in je rad govoril, da je sam zaslužen za njuno zvezo. Menda naj bi Nikolaju potisnil rože v roko in ga porinil, naj Alex končno le zaprosi.

Viljem je takrat vladal že 6 let. bil je vznemirljiv, nepredvidljiv in energičen. Svojo vladavino je začel s katastrofalnim potovanjem v Sankt Petersburg leta 1888. Upal je na zavezništvo s carjem Aleksandrom III., ki je bil njegov idol. A car je bil užaljen zaradi pomanjkanja žalovanja-le nekaj tednov prej je Viljemov oče umrl. Car je bil družinski človek in bil je zgrožen nad pomanjkanjem takta.
Viljem je vseeno ohranil zaupanje v svoje diplomatske sposobnosti. Verjel je, da sam lahko vodi zunanjo politiko, zato je Bismarcka odstavil. In v le nekaj mesecih je nemško zavezništvo z Rusijo razpadlo, Rusija pa se je povezala s Francijo. To je bila prva faza obkrožitve Nemčije, česar se je Bismarck vedno bal.

Takrat se je Viljem že spet obračal ki britanskim sorodnikom. Pisal je babici, da bi jo rad obiskal v Cowesu. Avgusta vsako leto se je tam zbrala elita na slavni regati. Vabila si je silno želel, a kraljica Viktorija ni bila ravno navdušena. Premier lord Salisbury jo je prepričal, ker naj bi VB rabila dobre odnose z Nemčijo. Viljem je bil navdušen. Imenovali so ga za častnega admirala kraljeve mornarice.
V 90. letih je redno obiskoval Cowes, a ni naredil nič za izboljšanje odnosov z britanskimi sorodniki. Ni mogel razumeti, da je za Britance Cowes le piknik ob morju in da niso na razstavi, kot je on hotel biti. Neko leto je pripeljal glasno godbo, ki je motila vse. Drugič je pripeljal dve bojni ladji, ki sta venomer streljali iz topov. In motili vse.
Tudi Jurij ni bil navdušen nad bratrancem. A Cowes je postal sinonim za rivalstvo med Viljemom in njegovim stricem Bertiejem, bodočim kraljem Edvardom VIII. Star je bil že čez 50, a še vedno razuzdan kot v mlajših letih. Ljubil je gledališče, bil je velik uživač, priljubljen in spoštovan. Popolno nasprotje od Viljema. Njega niso jemali resno, posmehovali so se mu, rad se je bahal zaradi ugajanja, a s tem jim je postal še bolj zoprn.

Sredi 90. se je Viljem ponovno obrnil k Rusiji. Leta 1894 je car Aleksander umrl in njegovega 26-letnega sina Nikolaja so kronali. Posnetek kronanja so bile prve gibljive slike neke kraljevske osebnosti. Nikolaj je bil obupno nesamozavesten pod bliščem, kot je povedal enemu izmed bratrancev. Rekel je, da ni pripravljen, da noče biti car in da o vladanju nič ne ve.
Res je bil slabo pripravljen na vladanje. V vladi ni nikoli igral dejavne vloge in čustveno je bil mlajši od svojih 26. let. A njegova lepa, mlada žena carica Aleksandra, ga je spodbujala. Dragemu Boysieju je rekla, da mu ponuja sladko vdanost in jekleno odločenost. Spodbujala ga je v njegovih dejanjih, car naj bi lahko počel, kar bi hotel (Rusija je imela avtokratsko tradicijo), čeprav je med spreobrnjenjem doživela velik čustven pretres. A kasneje je postala bolj ruska od Rusov in bolj pravoslavna od pravoslavcev.

Cesar Viljem je odobraval nedemokratična stališča Nikolaja. V pismih Nikolaju je kritiziral svoj parlament, ki naj bi nihal sem in tja med socialisti (ki so jih spodbujali judje) in katoliki. Po njegovem mnenju naj bi bile obe stranki za na vislice.
Bratranca sta se srečevala tudi na križarjenjih po Baltiku. Viljem je mislil, da bo z novo vladavino v Rusiji lahko otoplil odnose med državama, a tudi Nikolaj je mislil, da je Viljem težaven, z neprijetnimi manirami, robatim smislom za humor. Na svoji jahti je starejše spremstvo silil k telovadbi, obračal je svoje prstane in močno stikal roke, tleskal je ljudi po zadnjici, jim prerezal naramnice in celo sedel na ljudeh. Navdušen je bil nad lastno duhovitostjo.
Carji so se njegovi obiski zdeli muka in tudi carici ni bil všeč. Cesar jo je imel za Nemko, ona pa se je imela za Britanko in vedno je bila protiprusko usmerjena.

https://i2.wp.com/www.brookings.edu/wp-content/uploads/2013/12/Familyrelationships.png?w=768&crop=0%2C0px%2C100%2C9999px&ssl=1

Na Danskem je zdaj počitnikoval nov rod. Še posebej za carja in njegovo ženo je to pomenilo pobeg iz utesnjenega vzdušja v Sankt Petersburgu. Minnie in Alex sta bili še vedno središče protipruske skupine sorodnikov; pridružila se jim je tudi carica. Cesar je bil še vedno izključen in zaradi tega je bil paranoičen, povsod je videl zarote. Bil je bratranec, s katerim se nihče ni hotel igrati. Viljemova paranoja se je povečala, ko je opazil, da Nikolajev prihod na oblast ni otoplil odnosov med Rusijo in Nemčijo.

Leta 1896 sta Nikolaj in njegova žena Alex odšla v Balmoral. Kraljica je bila očarana nad novim carjem. Pisala je, da je Nicky očarljiv in čudovito podoben Georgieju (Juriju). Vedno govori angleško in skoraj brez napak.
Leta 1899 je kraljica Viktorija pisala Nikolaju. Posvarila ga je pred Viljemom in ga prosila, naj ji pove, če bi Viljem kdajkoli govoril čez Britance kot opravlja Ruse njej in da ga je treba ustaviti. Nikolaj ji olajšan odpiše, da je vesel, da zdaj ve, da Viljem igra dvojno igro, ker je res tudi njemu govoril čez Britance. V pismih jo je nazival z "draga babica".

Pred smrtjo Viktorije se je zgodil preobrat. Med prusko vojno so kraljico Viktorijo kruto napadali v nemškem tisku. Zanjo je bilo tudi izredno boleče, da sta bila dva naroda, prej zelo povezana, zdaj razdvojena. Vicky je pisala sinu, da je užaljena zaradi kritiziranja matere in Viljemove babice. Viktorija je vendarle Nemka. Tudi cesar, kljub občasni sovražnosti, ni nikoli izgubil ljubezni do babice. Bila je dobra do njega, poslušal jo je in pri njej je preživljal lepe počitnice.

Ko je bila Viktorija stara že 81 let, leta 1901, je smrtno zbolela. Cesar je takoj prihitel v Osborne in preživel njene zadnje trenutke z njo. Ko mu je v rokah umrla, jo je nežno položil pod portret njenega ljubljenega moža princa Alberta. Viljem je tokrat verjetno iskreno žaloval.
http://cdn.bartarinha.ir/files/fa/news/1394/1/31/510979_284.jpg

Nekaj dni kasneje sta nekdanja jadralna rivala skupaj žalovala za krsto matere in babice: Bertie, zdaj kralj Edvard VII. in cesar Viljem II.
http://www.thamesweb.co.uk/windsor/windsorhistory/royalfunerals/images/FuneralVictoriaDetail2.jpg

Vsi prisotni so vedeli, da je zdaj konec nekega obdobja. Babica Evrope, ki je obdržala širšo kraljevo družino skupaj, je mrtva. Rojevalo se je novo, negotovo stoletje.

Kako so pomešani med seboj. Kraljica Viktorija, babica Evrope je praprababica aktualne kraljice Elizabete II in njenega soproga Filipa.

Mhm. https://www.thoughtco.com/queen-elizabeth-ii-and-prince-philip-3530296 Tukaj pa še piše, ne da sta samo oba potomca Viktorije, ampak tudi Christiana IX. Danskega.

Maja 1913 so se evropski vladarji zbrali v Berlinu na poroki edine hčerke nemškega cesarja Viktorije Luize. Prišla sta tudi oba bratranca njenega očeta, ruski car in britanski kralj. Trije vladarji so takrat vladali skoraj polovici prebivalcev Zemlje. A samo leto dni kasneje so se konji s te proslave borili med truščem in v blatu. Trije bratranci pa se nikoli več niso sestali.

27. julija 1900 je Viljem imel poslovilni govor nemškim vojakom, ki so odhajali na Kitajsko, da bi zatrli https://sl.wikipedia.org/wiki/Boksarska_vstaja boksarsko vstajo . Viljem je bil z govorom tako zadovoljen, da ga je kasneje celo posnel. A Evropo je vznemirila njegova srhljiva retorika (vojakom je naročil, naj nimajo milosti in naj ne zajemajo ujetnikov) in spraševala se je, ali se cesar pripravlja na vojno.
Viljem, simbol nadutega, ošabnega, mogočnega nemškega militarizma je imel za seboj močno državo z močno vojsko. Vnuk kraljice Viktorije je bil rojen s pohabljeno roko, a je odrasel v prenapetega, nepredvidljivega monarha.
https://yooniqimages.blob.core.windows.net/yooniqimages-data-storage-resizedimagefilerepository/Detail/10228/946b90a2-1fbd-4ab5-8368-f62d779d1bfa/YooniqImages_102284303.jpg

Njegova čustva do VB so bila zapletena. Do nje je imel protisloven odnos, sovražil jo je, a hkrati hrepenel po njenem priznanju. To velja za njegov osebni in politični odnos.

Konec 90. let je cesar ukazal obsežno širitev nemške mornarice. Prijateljstvo z VB je spodletelo, zato jih je hotel z mornarico prisiliti, da mu izkažejo priznanje. A nadgradnja mornarice se mu je maščevala.

VB je bila takrat največja imperialna sila na svetu. Obvladovala je skoraj 1/4 sveta. A njena varnost je bila odvisna od pomorske premoči. V 90. letih je VB prezirala potrebo po prijateljstvu in zavezništvu, a posodobitev nemške mornarice in vrsta nepričakovanih porazov v https://sl.wikipedia.org/wiki/Druga_burska_vojna burski vojni so VB prisilili k radikalni spremembi zunanje politike. Iskali so miroljubne zaveznike, kar je bilo ravno obratno od nemških pričakovanj.

Leta 1902 je VB podpisala vojaški pakt z Japonsko, kar je zmanjšalo pritisk na kraljevo mornarico na Daljnem Vzhodu.
Spomladi leta 1903 je kralj Edvard VII. odšel v Pariz. Imeli so ga za lenega kralja, saj je bil predebel in preveč navdušen nad veseljačenjem. A v zunanji politiki je bil dejavnejši, kot so mu pripisovali. Ugotovil je, da mu Pariz zameri britansko ravnanje z Buri, zato je uporabil svoj šarm. V le 2-3 dneh mu je uspelo. Mnenje javnosti se je spremenilo, zato se je odprla možnost političnih pogajanj in sporazuma med državama.
To potovanje je postalo temelj https://sl.wikipedia.org/wiki/Sr%C4%8Dna_zveza "entente cordiale" - prisrčne zveze. Leta 1904 sta VB in Francija podpisali sporazum, a čeprav nista podpisali uradnega vojaškega zavezništva, je to končalo skoraj 1000-letno rivalstvo med državama.

Sporazum med VB in Francijo in sporazum med Francijo in Rusijo (podpisan 10 let prej) sta Nemčijo izolirala in počutila se je izločeno. Za Viljema je bil Edvardov uspeh boleča lekcija iz diplomacije. Edvard je bil šarmanten, sproščen in priljuden, Viljem pa ravno nasprotno: preveč se je trudil, se vsiljeval in bil manipulativen. Ob njunih srečanjih so bili nemški uradniki v zadregi ob kontrastu med vladarjema. Eden izmed njih je zapisal, da ju je gledati enako kot gledati hudobnega, debelega mačka igrati se z rovko.

Nemci so postali zaskrbljeni in hoteli skaziti odnos med VB in Francijo. Spomladi leta 1905 je Viljem odšel v maroški Tanger, ki naj bi bil pod francoskim vplivom po pogojih prisrčne zveze. Nameraval je razglasiti podporo maroški neodvisnosti. Domneval je, da si VB ne bo upala podpreti Francije in se bo s tem razkrinkala kot šibka, nezanesljiva zaveznica.
Take teatralne poteze so bile značilne za Viljema, a ko je prišel v Maroko, se je ustrašil in na koncu predlagal sporazum. Rad je bombastično govoril, potem pa zbežal. V Maroku je bil živčen tudi zaradi telesnega strahu pred ježo neznanega konja. Bil je dober jezdec, a zaradi pohabljene roke je jezdil le konje, ki so bili dresirani za njegove posebne potrebe. A na koncu je le zbral pogum in negotovo jezdil po ulicah Tangerja. Pribočnik zraven njega je držal roko na njegovem sedlu.
http://static.canalblog.com/storagev1/tanqueridatanger.canalblog.com/albums/visages_de_tanger/Der_deutsche_Kaiser_Wilhelm_II._1905_in_Tanger.jpg

Tangerska pobuda je bila nerodna in kontraproduktivna, Francija ji je ugovarjala, VB pa jo je podprla. Nemčija se je morala umakniti.

Kralj Edvard je nemudoma odšel v Pariz, da bi utrdil prisrčno zvezo. Cesarjev poskus sabotaže antante je označil kot zahrbten in nečasten. Sicer je rekel, da se bo poskusil razumeti z njim, a mu ne bo zaupal. Tudi cesar je v kralju videl sovražnika, označil ga je kot hudiča. To je bila prelomnica v že tako težavnih odnosih med stricem in nečakom.

Viljem pa je imel več sreče z ruskim bratrancem. Car Nikolaj in njegova žena sta bila takrat na oblasti že 10 let. Z družino sta živela v Aleksandrovi palači na robu Sankt Petersburga, ki je bila po merilih Romanovih preprosta, celo skromna. Carica Aleksandra je stene okrasila z nešteto ikonami, s portreti babice Viktorije in mogoče manj modro, portreti Marie Antoinette. Aleksandra je bila trdno zavezana ohranjanju absolutistične oblasti in skupaj z možem sta si želela širitve imperija na Daljni Vzhod.
Cesar Viljem ju je pri tem podprl. "Ti imej Pacifik, jaz bom imel pa Atlantik." Hotel ju je usmeriti na Vzhod, da bi Zahod (in Nemčijo) pustila pri miru. Ta politika je na koncu Nikolaja peljala v pogubo.

Leta 1904 se je začela https://sl.wikipedia.org/wiki/Rusko-japonska_vojna vojna med Rusijo in Japonsko (zaveznica VB), potem ko so Japonci napadli rusko tihomorsko floto. Anglo-japonski sporazum sicer ni zahteval britanskega posredovanja, a ob zaostritvi spopadov, so se britanski odnosi z Rusi močno poslabšali.
Oktobra 1904 je ruska baltiška flota na poti na Daljni Vzhod po nesreči streljala na britanske ribiške ladje v Severnem morju. Pri tem so umrli trije ribiči. Do danes se še vedno ne ve, zakaj je admiral mislil, da je srečal japonsko floto v Severnem morju in streljal nanjo. Javnost je bila ogorčena in za las so preprečili vojno med VB in Rusijo.
Ko je ruska baltiška flota prišla na Daljni Vzhod, so jo Japonci uničili v enem samem popoldnevu. Tudi ruske kopenske sile so bile poražene. Za Rusijo je bila to katastrofa: vojna jih je stala ogromno denarja in še "tretjerazredna sila" jih je ponižala.

Ta vojna je razgalila zaostalost Rusije, diskreditirala Nikolaja in zanetila nezadovoljstvo z njegovim avtokratskim režimom. https://sl.wikipedia.org/wiki/Ruska_revolucija_(1905)#Krvava_nedelja 22. januarja 1905 je vojska streljala na mirne protestnike v Sankt Petersburgu. Nemški cesar je carju pisal in mu čestital, kralj Edvard pa je bil zgrožen nad pokolom in je pomenljivo molčal.
Po vsej Rusiji so izbruhnile revolucije.
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/29/Bloody_Sunday_Russia_1905.png

Zdaj sem si še malo o Jacku pogledala. On je moril v jeseni 1888, tale Eddy je pa umrl 1892. Si prepričana, da je res bil mišljen tale?
Sem pa enkrat gledala nek dokumentarec, kjer je bil res nek član kraljeve družine osumljenec (verjetno danes in ne takrat). Kateri je pa bil, sem pa pozabila-najdem pa tudi ne. Prostitutke je ubijal, ker se je pri njih okužil s sifilisom in potem tudi zaradi njega umrl. Šolal se je tudi za zdravnika.
Osumljenec je pa tudi Sir William Withey Gull, kraljevi zdravnik.

Car je imel pred tem dobre odnose z britanskimi sorodniki, zdaj pa je bil do njih odkrito sovražen. O njih je govoril kot o židih, kar je bilo zanj in za večino Rusov žaljivka. Nikolaj je še pisal Viljemu, da bi se morali Francija, Rusija in Nemčija dogovoriti in preprečiti VB in Japonski aroganco in nesramnost.
24. julija 1905 sta se car in cesar srečala na jahtah ob finskem otoku Björkö, prepričana, da bo ta sestanek zgodovinski. Na lastno pobudo sta podpisala vojaško zavezništvo med Nemčijo in Rusijo (avtokratski režim proti republikanski Franciji in demokratični VB). Viljem je v svojih spominih zapisal, da je po podpisu te listine sončni žarek posijal skozi okno jahte, v nebesih pa sta njuna deda rokovala.
Ko sta se vladarja vrnila domov, so bili njuni ministri osupli, ker sta diplomacijo skušala voditi kot srednjeveška monarha, vendar sta se izkazala za le amaterja. Sestanek na otoku je na koncu propadel, ker so svetovalci Nikolaju povedali resnico in da mora izbrati: ali zavezništvo z Nemčijo brez Francije ali obdržati zavezništvo s Francijo - v tem primeru ravnokar sklenjen dogovor odpade. Tudi cesarjevi ministri so bili besni, ker je brez posveta podpisal sporazum in ga niso hoteli ratificirati.
Za oba vladarja je bila to boleča lekcija. Na pragu 20. stol. je vladarska moč večja v teoriji kot v praksi.

Ironično je, da je bil monarh z najmanj oblasti in ni imel skoraj nobene besede pri politiki vrhunski diplomat.
Leta 1907 je kralj v Anglijo povabil carjevo mater Minny, da bi zgladili napetosti zaradi Rusije in vojne, a obisk je bil predvsem zaseben. Caristični režim je komaj preživel revolucijo leta 1905 in pobeg iz Sankt Petersburga je bil pravo olajšanje. Minny je sinu pisala, da so v Angliji vsi prijazni in ga povabila, naj se pride še on sem odpočit.
Danski sestri Nemcem nista nikoli odpustili vdora v njuno domovino leta 1864. Več kot 40 let sta si prizadevali za izboljšanje odnosov med VB in Rusijo in le nekaj mesecev kasneje sta državi res podpisali zgodovinski sporazum in tudi rešili pereče vprašanje kolonij. S tem je bila obkrožitev Nemčije zaključena.

Vlada je poslala angleški kraljevi par v Talin - to je bil prvi obisk britanskega monarha na ruskem ozemlju - da bi zaključili dogovor. Rusi so bili nad kraljem navdušeni, sploh v primerjavi s cesarjem. Edvard je pokazal tudi svoj legendarni takt ob kočljivem protokolarnem vprašanju, katera izmed najbližjih carjevih žensk naj gre prva v jedilnico. Ponosno je carico in carjevo mater prijel pod roki in ju istočasno popeljal v jedilnico.
Edvard je o Nikolaju zasebno mislil, da je neprefinjen in nezrel, a srečanje je bilo v celoti uspešno.

Nemška javnost je bila zgrožena. Bismarckova mora se je uresničila. Preden so ga odstavili, je bila Nemčija v zavezništvu s skoraj vsako veliko silo, potem pa se je vse obrnilo.
Cesar je bil pod vse večjim pritiskom in podrobno preiskavo. Udeležen je bil tudi v več čudnih škandalih. Nevede je okoli sebe zbral krog gejev in biseksualcev. Med seboj so se obnašali nekako kot v vojski in se klicali z ljubkovalnimi imeni. Najstarejši in najbližji od teh svetovalcev je bil https://en.wikipedia.org/wiki/Philipp,_Prince_of_Eulenburg grof Philip Eulenberg .
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/13/Kaiser-Wilhelm_II._und_Philipp_zu_Eulenburg%2C_Nordlandfahrt_1890.jpg

Ni sicer verjetno, da bi bil cesar prikrit homoseksualec: bil je dvakrat poročen, imel 7 otrok in številne ljubice. Eulenberg in njegov krog sta le zapolnila njegovo globoko čustveno potrebo, ker je bil čustveno okvarjen, kar je vedel. Nekoč je Eulenbergu rekel: "Manjka mi nekaj, kar drugi imajo. Vsa poetična čustva v meni so mrtva, umorjena." Viljem je imel tudi žensko plat: zanimala sta ga nakit in oblikovanje (sam je kreiral ženine obleke in svoje uniforme), bil je velik estet, rad je aranžiral rože... V tem krogu je bil lahko naraven, medtem ko se je v javnosti moral prikazovati kot "pravi moški" - v kar so ga že od rojstva skušali prisiliti.

A nemški tisk je razkril Eulenbergovo usmerjenost in Viljem ga je moral odstaviti. Cesar je bil zdaj osamljen, leta 1908 je doživel tudi hud živčni zlom. Izginil je iz Berlina in se skril. Svojemu prijatelju je pisal: "Občutljiva duša sem, kako so lahko taki do mene? Javnost me je hudo prizadela." Viljem je okreval, a nikoli več ni bil dominantna figura v nemški zunanji politiki.

Tudi v Rusiji se je Nikolaj nekoliko umaknil iz političnega življenja. Ponižan je bil zaradi poraza na Daljnem Vzhodu in revolucije doma, zato je zavetje poiskal v svoji veliki družini: z ženo sta imela štiri hčerke in sina. Aleksej se je rodil avgusta 1904. Car je bil družinski človek, a je vlogo carja doživljal kot dolžnost in to opravljal prizadevno. Tudi Alex je bila družinski človek. Bili so najbogatejša in najmogočnejša vladarska rodbina v Evropi.
http://cdn.images.express.co.uk/img/dynamic/141/590x/tsar-nicholas-621927.jpg

Bili so navdušeni amaterski fotografi in ohranjenih je veliko njihovih družinskih posnetkov in fotografij, kjer je vidno, da so bili pogosto neformalni.
http://footage.framepool.com/shotimg/qf/475517063-nicholas-ii-of-russia-naked-rowing-celebrity.jpg

Pogosto pravijo, da bi bil Nikolaj povsem dober kralj Anglije, v ustavni monarhiji bi se zelo dobro odrezal. A bil je ruski car in je imel za svojo sveto dolžnost ohraniti avtokratski politični režim svojih prednikov. Tako kot cesar je tudi car vse svoje življenje poskušal biti nekaj, kar ni.
Tudi Aleksandri je bilo težko. Ni bila dobra carica, ni marala zabav, plesov, pogovorov z visoko družbo... Ta pa jo je sovražila, zaničevala in grajala.

Družino je zadela tragedija: Aleksej, naslednik, je imel hemofilijo. Podedoval jo je od matere, ta pa od babice Viktorije. Ko se je počutil dobro, je bil bojevit mladenič, a pogosto je imel napade krvavitev. Po tem je bil tako slaboten, da ga je v javnosti moral nositi velik mornar.
https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/736x/a2/44/a0/a244a05a713ee0bf76c735e76df83da7--tsar-nicholas-ii-alexandra-feodorovna.jpg

Njegovo bolezen so prikrivali, a sčasoma je globoko verno carico to pripeljalo do odvisnosti od razvpitega mistika https://sl.wikipedia.org/wiki/Grigorij_Jefimovi%C4%8D_Rasputin Rasputina , ki je edini lahko zdravil bolezen njenega sina. Ta zveza je imela pogubne posledice za dinastijo Romanovih.

Maja 1910 je kralj umrl pri 68. letih. Če je bila kraljica Viktorija babica Evrope, bi lahko za Edvarda rekli, da je bil njen veseli stric. Veljal je za ženskarja in plejboja, a z diplomatskimi veščinami je presenetil vse. Cesar pa je prav njega videl kot tvorca obkolitve Nemčije. Zdaj postal kralj Jurij V. Viljem ob smrti strica verjetno ni žaloval, upal pa je tudi na boljše odnose z novim kraljem. Jurij z njim ni poskušal tekmovati ali ga zasenčiti, zato Viljem tudi ni čutil potrebe po postavljanju in teženju.
http://www.theroyalwindsorwebsite.com/images01/funerals/EdwardVII/FuneralEdwardVIITerrier_sm.jpg

Jurij je bil vedno v senci očeta in počutil se je kot neustrezen naslednik očeta. Izuril se je za pomorskega častnika, a je imel pomanjkljivo izobrazbo. Ko je zasedel prestol največjega imperija, je bil prestrašen. Car mu je v pismu ponudil tolažbo, ker je on isto prestajal pred 16. leti.

Leta 1911 je britanski monarh šel v Indijo, da ga okronajo za vladarja, a domačinov ni navdušil. V Delhiju so mu priredili svečano avdienco, a Jurij, ki ni bil preveč pogumen, ni želel jahati slona, Odločil se je raje za konja. Kralj je prišel v Indijo, a ga nihče sploh ni videl, ker je jahal na majhnem konju poleg ogromnih slonov.
http://c8.alamy.com/comp/EM8580/king-george-v-entering-the-delhi-durbar-court-of-delhi-for-his-coronation-EM8580.jpg

Maja 1913 je cesar povabil Jurija v Berlin na poroko hčerke, ki je bila simbolično na rojstni dan kraljice Viktorije. To je bil zadnji veliki shod širše družine stare kraljice. Car in kralj sta bila oprezna. Car je celo pisal kralju:"Šel bom, če boš šel tudi ti."
Cesar je bil navdušen, ker so vsi prišli, a tudi paranoičen. Domišljal si je, da ga vsi opravljajo za hrbtom, zato carja in kralja ni pustil samega niti za trenutek. A onadva se niti želela nista pogovarjati o politiki.
Kralj in cesar sta na proslavi obnovila svoje prijateljstvo, a Viljem se je celo na hčerini poroki znova počutil izključenega,
To je bilo zadnje snidenje bratrancev. Nikoli več se niso srečali.

Eno leto kasneje je avstro-ogrski prestolonaslednik nadvojvoda https://sl.wikipedia.org/wiki/Franc_Ferdinand Franz Ferdinand šel v Sarajevo. 28. junija 1914 so ga tam skupaj z ženo ubili srbski nacionalisti.
http://d3i6fh83elv35t.cloudfront.net/newshour/wp-content/uploads/2014/06/2666301-1024x615.jpg

Srbija je bila zaveznica Rusije, Avstro-Ogrska pa zaveznica Nemčije. Grozilo je, da bo sistem zavezništva vso Evropo potegnil v vojno. Napetost je naraščala in telegrami so med bratranci potovali kot za stavo.

Vsi trije bratranci so bili proti vojni. Jurij je bil zgrožen ob misli na vojno, a brez vpliva.
Nikolaj je imel moč, a je čutil, da nima izbire, čeprav si vojne ni želel. Če bi Rusija pokleknila pred avstro-ogrsko zasedbo Srbije, bi bil vojaški in geopolitični položaj v Evropi spodkopan in nihče ne bi verjel, da bi se Rusija še kdaj postavila za svoje interese.
Cesar je bil razdvojen-kot vedno. Vojne in njenih posledic se je bal, a nikakor ni hotel popustiti in se zdeti kot bedak. Poslal je pismo prijatelju: "Tokrat se ne bom umaknil, tokrat ne!" Prijatelju se je ponavljanje zdelo kot bojazen. Cesar je vedel, da so ga številni vojaki klicali Viljem Plašni.

Viljem je sprva spodbujal Avstrijce, naj strejo Srbe, a je potem mnenje spremenil. Ustrašil se je vojne na treh frontah (Rusija, Francija in VB). Pisal je Avstrijcem, naj sprejmejo srbska popuščanja. Vojne v tem primeru ne bo in ponudil se je za posrednika. A to pobudo so sabotirali njegovi generali in politiki v Berlinu. Naveličani so bili neodločnosti svojega bahaškega voditelja. Viljem je Berlinu naročil, naj pismo pošljejo, a tega niso storili pravočasno, še omilili so ga. Ko je sporočilo končno prispelo na Dunaj, se je bombandiranje Beograda že začelo.

Brat cesarja Heinrich je bil ravno v tem času v Londonu. Takoj je odšel h kralju, a ta se je izgovoril, da nima časa za pogovor, ker se mu mudi k maši. Ga je pa na hitro potolažil, da vojne ne bo. Heinrich je nato odšel nazaj v Nemčijo in bratu povedal tisto, kar si je ta želel slišati-kot so počeli vsi. Jurij naj bi rekel, da se v vojno ne bo vmešaval. Viljem s eje tega oklenil, postal je poln moči in verjel, da se lahko vojskuje brez skrbi.
Svojo napako je ugotovil prepozno, ko je VB javno oznanila, da bo podprla zaveznice. Takrat je bila Nemčija že v vojni z Rusijo. Cesar je krivil britanskega zunanjega ministra sira Edwarda Graya in ga obtožil izdaje.
Množice so drle na ulice glavnih mest. V Berlinu so cesarja posneli med spodbujanjem naroda: "K orožju!" Nikolaj je bil nad Viljemom ogorčen. Tudi on se je prikazal na balkonu Zimskega dvorca in spodbujal vojake.

Začela se je vojna, ki je ni želel noben izmed bratrancev. Cesarjevo širokoustenje in ekscentrični značaj sta precej kriva za destabilizacijo Evrope. Car se je izkazal za nesposobnega amaterja. Samo Jurija lahko oprostimo krivde, ker ni imel nobenega vpliva.
V naslednjih štirih letih je umrlo več kot 10 mio ljudi.
Širša družina kraljice Viktorije je bila brutalno razbita. Leta 1914 je bilo živih 120 njenih potomcev, 42 od teh jih je živelo v sovražnih državah. 11 se jih je borilo proti VB in njenim zaveznicam, med njimi tudi brat carice Aleksandre na nemški strani.
Ob izbruhu vojne sta bili danski sestri skupaj v Londonu. Minny je bila olajšana, ker je po 50 letih lahko končno na glas povedala, da sovraži Nemce.Njena sestra Alex je pisala svojemu sinu, naj odstrani pruske prapore svojih nemških sorodnikov iz kapele v Windsorju.

To je bila tudi vojna, ki je za vedno zlomila moč monarhije. Pod pritiskom vojne je kralj, ki je bil formalni vodja že pred letom 1914, pristal v ceremorialni vlogi. Obiskoval je vojake in jim dvigoval moralo.
Cesar, ki je imel resnično oblast-to so mu odvzeli njegovi generali.
Le car se je uprl temu trendu in se imenoval za vrhovnega poveljnika vojske.

Ja na današnji dan se je začel konec monarhij...
Car pa vseeno ni bil tak "car" 🙂
V prvem letu vojne je šlo vse narobe, pridelali so 1 400 000 padlih in ranjenih, 980 000 je bilo vojnih ujetnikov, šele 5.9.1915 je car postal vrhovni poveljnik vojske, čeprav se ni mešal v delovanje generalštaba. Alex je prevzela vladne posle. Odstavljala in postavljala je ministre, vlada je bila v qju. Ker naj bi bila pod vplivom Rasputina, ki ga je narod črtil, so se kmalu razplamtele čivke, da sta bila ljubimca....

Rasputin....
Ta tipček si zasluzi svojo temo 😆

*

Rasputin te zanima, gamad prevarantska manipulatorska se ti dopade?
ja sej, čist tebi podobno, lažnivci prevaranti manipulanti goljufi.......

Bom, enkrat:)
Čas me priganja ( ker se preveč po forumu vlačim 😉 ), Juzno zeleznico moramo še obdelat 🙂

Upam, da jo odprem preden jo popiham na lepše, če ne pa po dopustu 🙂

Haha, Slavoj in Grigori, imaš prav, nikoli mi nista v povezavi na pamet padla 😆

Jaaa, tudi mene bi veselila tema o njem. Sem gledala samo enkrat nek dokumentarec, ko so na hitro opisali njegovo življenje in se bolj posvetili smrti oz. umiranju. Kako je že bilo: strup, nekaj strelov, ker prvi niso zalegli, potem pa v ledeno reko. Menda je imel prste poškodovane od praskanja po ledu.
Sem morbidna?:P

Nadaljujem prejšnji post, povezan s temo (takrat ni bilo časa dokončati).

To je bila pogubna poteza za carja. Zdaj je bil osebno odgovoren za poraze Rusije na bojišču. Nezadovoljstvo ljudstva je raslo, a Nikolaj je še vedno zavračal zahteve po političnih reformah. Žena ga je pri tem podpirala: "Sinu morava dati močno državo!"
Konec leta 1916 so Rasputina umorili. Imeli so ga za zlobnega duha, ki naj bi stal za režimom.
Marca 197 so se nemiri sprevrgli v revolucijo in caristični režim je bil odpravljen. Carska družina je bila zaprta v lastnem domu, Aleksandrovi palači. Nova vlada ni točno vedela, kaj naj naredi z njimi.

Britanski premier Lloyd George je bil carju pripravljen ponuditi zatočišče. Tudi Viljem je privolil, da bo bratrancu omogočil varno pot. A britanska vlada je dobila pismo osebnega tajnika kralja Jurija. V njem je bilo zapisano, da kralj kljub prijateljstvu dvomi, da bi bilo dobro carju ponuditi zatočišče. https://sl.wikipedia.org/wiki/Bolj%C5%A1eviki Boljševiki so bili v vzponu in Jurij je v tem videl vsesplošno nevarnost za uveljavljeni red. Lahko bi se razširili po celotni Evropi.*
Jurij je tudi nameraval spremeniti družinsko ime Saxe-Coburg v Windsor, da bi se oddaljil od nemškega cesarja. Zdaj se je bal povezave z ruskim bratrancem.** Mednarodno bratstvo vladarjev je razpadalo.
Britanska vlada je potem morala poslati pismo Nikolaju, da je nasprotovanje tako močno, da morajo ponudbo za azil umakniti.

To je bilo s strani kralja strahopetno in politično hladno dejanje. A monarh mora vedno misliti na svojo dinastijo in državo in ne na družino.



*moja opomba: Ne razumem popolnoma tega mišljenja.
**moja opomba: Kaj niso bili na isti strani?