O tem sem sicer že pisal a vendarle : Staroverci v Posočju so se največkrat obredno umivali tam kjer moška voda priteče v žensko vodo. Kakor veste, so vse reke v Sloveniji ženskega spola (Soča, Sava, Drava...), nekateri potoki pa tudi moškega (Vogršček, Lemež, Beli potok...) Struga potoka Lemež pripada svetišču Kamrtna, tam spodaj kjer priteče v reko Idrijco je za staroverce predstavljalo spolni akt, moško penetracijo v žensko, plodnost, rodnost. Če se okopaš na takih prostorih se zelo dobro počutiš. A staroverci so verjeli da s tem ne vplivajo le nase ampak na celo naravo, da je vse v ravnovesju kakor narekuje letni cikel.
Domačin tam blizu mi je pripovedoval kako je bilo ko je bil še mulc in ni hotel hoditi k sv. maši ker mu je bilo kar nekaj in še cerkev je precej daleč stran. Pa mu je rekla večkrat stara mati da "naj gre pod Kuncl (Kamrtno), saj taki da se tam zbirajo" 🙂
Do Kamrtne so hodili posamezniki le takrat, ko so za to čutili notranjo potrebo, da bi se z njo pogovorili, ji kaj prinesli, ali pa se ji zahvalili. Stari oče mi je tudi povedal, da je nepoškodovana preživela prvo svetovno vojno, razen dela kamnitega risa, ki ga je neznanec na zahodnem delu poškodoval,
ko je zmetal nekaj kamnov po pobočju. Seveda so ga kmalu po vojni spet obnovili. Kajti ris je bil tudi ločnica, ki je začrtala mejo svetišča. Ko si stopil vanj, si bil pod njegovim močnim vplivom, ki ga je izžarevala skala. Najprej si se je moral dotakniti z obema rokama in čelom. To je bil tudi trenutek, ko si ji povedal vse tisto, zaradi česar si prišel k njej. Lahko si ji tudi kaj prinesel. Prineseno pa si položil na tla ob skalo. Smer prihoda ni bila določena, saj so bile vse smeri enakovredne. Če ti je čas dopuščal, si lahko opravil tudi obred objemanja. To je pomenilo, da si se okoli nje pomikal v desno, tako da si jo z iztegnjenimi rokami obkrožil. Okoli leta 1920 pa so Kamrtno neznanci onečastili. Ris so popolnoma uničili, prav tako tudi zidove zavetišča, ki so ga nekoč uporabljali puščavniki. S seboj so v posodah prinesli tudi goveje iztrebke, s katerimi so pomazali nekatere dele skale. Ogenj, ki so ga zanetili prav na Kamrtni, pa se je kmalu pogasil, ker je bilo takrat rastlinje še v polni rasti. Seveda so bili staroverci po tistem zelo prizadeti in prestrašeni. Nekateri so pričakovali, da se bo nasilje samo še stopnjevalo. Ker jih ni bilo veliko, so se odločili, da prepustijo naravi, ki bo sama sprala iztrebke. Uničenega pa niso nameravali obnoviti, ker niso hoteli izzvati sovražnikov, ki bi dejanja le ponovili in stopnjevali.
Ja, ampak samo mlade, na leljevih slikah so že stare (imajo trazprte klobuke). Zadnjič sem jih naredila v smetanovi omaki + široki rezanci. Moja babica jih pa vlaga.
Do Kamrtne so hodili posamezniki le takrat, ko so za to čutili notranjo potrebo, da bi se z njo pogovorili, ji kaj prinesli, ali pa se ji zahvalili. Stari oče mi je tudi povedal, da je nepoškodovana preživela prvo svetovno vojno, razen dela kamnitega risa, ki ga je neznanec na zahodnem delu poškodoval,
ko je zmetal nekaj kamnov po pobočju. Seveda so ga kmalu po vojni spet obnovili. Kajti ris je bil tudi ločnica, ki je začrtala mejo svetišča. Ko si stopil vanj, si bil pod njegovim močnim vplivom, ki ga je izžarevala skala. Najprej si se je moral dotakniti z obema rokama in čelom. To je bil tudi trenutek, ko si ji povedal vse tisto, zaradi česar si prišel k njej. Lahko si ji tudi kaj prinesel. Prineseno pa si položil na tla ob skalo. Smer prihoda ni bila določena, saj so bile vse smeri enakovredne. Če ti je čas dopuščal, si lahko opravil tudi obred objemanja. To je pomenilo, da si se okoli nje pomikal v desno, tako da si jo z iztegnjenimi rokami obkrožil. Okoli leta 1920 pa so Kamrtno neznanci onečastili. Ris so popolnoma uničili, prav tako tudi zidove zavetišča, ki so ga nekoč uporabljali puščavniki. S seboj so v posodah prinesli tudi goveje iztrebke, s katerimi so pomazali nekatere dele skale. Ogenj, ki so ga zanetili prav na Kamrtni, pa se je kmalu pogasil, ker je bilo takrat rastlinje še v polni rasti. Seveda so bili staroverci po tistem zelo prizadeti in prestrašeni. Nekateri so pričakovali, da se bo nasilje samo še stopnjevalo. Ker jih ni bilo veliko, so se odločili, da prepustijo naravi, ki bo sama sprala iztrebke. Uničenega pa niso nameravali obnoviti, ker niso hoteli izzvati sovražnikov, ki bi dejanja le ponovili in stopnjevali.
Najbrž je precej važno na / ob kakšnem drevesu rastejo, ki pripomore k njihovem okusu?
Hm, meni imajo vse okus po... lesu 😆 Mlade imajo manj izrazit okus.
So pa pogojno užitne, jaz jih vedno zblanširam in sperem, preden jih podvržem nadaljnji kuharski obdelavi.
Najbrž je precej važno na / ob kakšnem drevesu rastejo, ki pripomore k njihovem okusu?
Hm, meni imajo vse okus po... lesu 😆 Mlade imajo manj izrazit okus.
So pa pogojno užitne, jaz jih vedno zblanširam in sperem, preden jih podvržem nadaljnji kuharski obdelavi.
Najbolj okusne naj bi bile tiste ki rastejo na sadnem drevju, najbolj trpke pa tiste rastoč na orehu. Jaz jih sicer ne nabiral ker štorovke slabše poznam.
16.10.2017 ob 7:37