☕ Kako ste drugače? - 3

To sva s sestro izbrali. https://file.si/BpYZ/received-912901523495370.jpeg mami

Lepa zara, se bolj zaradi vrtnice.o. Zgleda, kot bi bila kovinska. Te so najbolj trajne.

Moja mama ima leseno Tam mi je bila tako lepa, Imena niso vgravirali, ampak takrat na take detajle nihce ne pomisli. Kar recejo sprejmes. Samo nemo kimas, ker zaradi bolecine pol casa ne ves, kaj delas. Mamin pogreb je bil v cerkvi, ker je bila zelo verna in sedmino takoj po pogrebu, a pogreba v zemljo ni imela. Ker ni hotela biti zapuscena po smrti, tako je rekla. Na bliznjem pokopaliscu ima sestro in prijatejico, bi ju imela za druzbo, a je ostala kar doma.

Z vsem spoštovanjem in pieteto LM, a lahko imate žaro s pepelom pokojnika doma? Pri nas vem, da to ni dovoljeno.

Naj ne bi smeli. Tako mi je povedala sestricna, a tega nihce ne kontrolira. Kolikor smo se pogovarjali z drugimi ljudmi, to ni tako zelo redko. Po krematoriju dobis zaro v roke. Potem je bila na cerkvenem delu pogreba, nato je sla domov. Nihce nikoli ni vprasal, zakaj ni bila pokopana.
Ko je bila mama se ziva, je tudi imela zaro vec let doma, dokler je ni odpeljala v Slovenijo.. Ob obiskih jo je vedno odnesla v drug prostor, dokler ji ni njen bratranec rekel, naj neha s tem, da njega nic ne moti, ce sedi blizu zare. Tudi moj bratranec je v zari, ki jo ima njegov brat doma. Tudi njun oce je bil nekaj casa doma preden so ga pokopali.

Moji so tudi upepeljeni. Dobro, da je mami tolkrat prej povedala, da ko je bilo treba, smo vedeli. Tudi pri nas je bil cerkveni pogreb, vem da je namesto tišine igral v nebesih sem doma. Kaj dost drugega s pogreba se ne spomnim, en je še en govor imel, samo nisem poslušala. Vem, da je tašča pazila mlajšega, starega še ne dva tedna in da ga je mogla previt, ker je bila pamperska narobe obrnjena. Kaj se človek spomni, še po toliko letih.

Mama je v omari, kjer je tudi nekaj blaga za sivanje. Ona je tudi zelo rada sivala. Ko je domov prinesla novo blago, ga je takoj vsaj po 5x premerila. To ji je bil strasen uzitek. Tako da se mi zdi cisto primerno, da je zraven blaga, ki ga je imela tako rada. Vrtnarjenje je bil tudi njen hobi. In v hribe je sla rada.
Tu sicer upepelitev ni tako popularna kot v Sloveniji, a zadnja leta kar narasca.
Pogrebi imajo res cuden vpliv na nas in na to, kaj si zapomnimo..

Nasi so tudi vsi upepeljeni, razen prababice ona je v trugi, so pa vsi v istem grobu. Leskovka, a imas mamo pokopano v Sloveniji?

Jesos, Saharca, a nisi dobro brala?

Ne, busy sm zdaj.

Lepo sta izbrali.
Jaz imam tiste dni skoraj čisto izbrisane. Je bilo zgleda prehudo in se spominjam samo nekih detajlov.

Miš, lepa žara.
Jaz se spomnim, da sem na sedmini pozabila vino naročiti, spomnil pa me tudi ni nihče. Sem natakarju rekla da bom malo kasneje, ker je bilo skoraj vso sorodstvo od daleč in z avti, potem pa pozabila. Pa ko sem smrtovnico delala mi je na občini uradnik rekel, da oče ni moj oče. Kako? Ja, nimate vpisanega. Njegov emšo ni bil povezan z mojim.
Na pogrebu vem da sem ves čas jokala kot dež, vsi so me objemali in tolažili, in potem sem fasala covid.
Sicer je očetova bolezen v drugo šla grozno hitro naprej. Vem, da mi je že septembra govoril da ve da je šel rak naprej in da se ne počuti dobro. Sem upala da se moti ker junija je bilo vse še ok. Potem pa konec decembra kontrola in smrtna obsodba. Metastaze povsod. Vozila sem ga na paliativno kemo, potem so rekli da nima smisla. Aprila pa v enem tednu notranje krvavitve in smrt. Imele smo ga doma, en teden nisem skoraj nič spala, umiranje je težka izkušnja. Molila sem, da umre.
Pogrebništvo je pri nas privat in super. Na četrtek pred veliko nočjo je umrl, sem klicala zdravnika in pogrebnike, smo ga umile in preoblekle, potem so ga odpeljali. V petek smo izbrale žaro in grob in se dogovorile za obred in uredile z župnikom. Potem sem skočila v LJ za en dan po stvari.
Kar se tiče paliative in patronaže, sem jim od srca hvaležna za pomoč in podporo, vrhunski so.

Še vedno ga grozno pogrešam, čeprav 35 let nismo več živeli skupaj. Še vedno se ob vsaki malenkosti spomnim nanj in jočem. Še vedno grozno boli.

Mici, te popolnoma razumem, imava z očeti skoraj identično zgodbo, samo da je bilo pri nas v petih mesecih konec. Kakor jaz pri mami nisem bila pripravljena, sem si pri očetu oddahnila. Zadnji mesec je bil nepokreten, v plenicah, jaz pa dva mala otroka, enega še v vrtcu. Deset kil je šlo dol brez vsake diete. Psihično in fizično naporno. Zatrdno vem, da imam zlatega moža in nikoli ne bom pozabila, koliko mi je takrat pomagal.

Mi lahko kdo to s copati razloži? https://file.si/ZlEm/screenshot-20230218141127pdf-reader.jpg klik

To so copati kot iz papirja izgledajo, ki jih dajo na noge pokojnemu pred sežigom. Po zakonu se ne smejo sežigati čevlji.

Kam pa ji jih bojo nataknili?
Na ušesa?
Mami je brez nog.

Oprosti, nisem pomislil. Potem jih opozori na to mis, naj odbijejo pri računu.

Ma saj je samo 2 €.
Ampak zaboli.

Očitno si tam, kt en kos lesa.
Po eni strani razumem. Jih imajo tolko in tolko na dan.
Ma vseeno.

Miš, storitve imajo v paketu. Verjemi, da ni bilo nalašč.

Mici, sj vem.
Samo se te take banalnosti dotaknejo.

Nam so tudi računali umivanje, čeprav smo ga same. Jaz sem ga želela umiti, tako obredno se mi je zdelo. Kot da bom s tem zbrisala vso bolečino in trpljenje.

Kako si to vzdržala?

Sozalje tudi z moje strani.
Jaz sem imela mamo umirajoco za rakom doma. Naporno tako fizicno kot psihicno , mi je bilo pa v veliko pomoc pri prebolevanju dejstvo, da sem bila ob njeni smrti zraven in jo stiskala v objemu. Najbrz me tolazi dejstvo, da vsaj tisti trenutek ni trpela in je odsla pomirjena

Jaz tudi ne vem ce bi zmogla kaj takega. Ampak smo vsi razlicni, ce ti je to pomagalo pri bolecini potem si prav storila.

Mene je kar sokiralo, ko so sporocili iz doma da je babica umrla da naj pridemo njene stvari pobrati. Z ocetom prideva v sobo, je pa lezala na postelji odkrita. Nisem bila pripravljena, niti moj oce. Sva mislila da so jo ze odpeljali, ali pa prestavili v kapelico pred domom. Jaz si nisem zelela videti svoje mrtve babice tako.

Omg, fox.

Ja 🙁, 1 mesec preden sem v Kanado sla je umrla. Na babico sem bila zelo navezana. Z ocetom vstopiva v sobo, odkrita lezi, a ocetom sva bila v soku. Vem da sva ji dala plisastega medvedka nazaj v roke. Ne bom pozabila, nisem hotela videti babice takrat mrtve v postelji. Vem da je to zivljenje, samo na smrt te nihce ne pripravi. Drzi se miska.

Sj sploh ne vem.
Naj jo grem pogledat jutri na žale. Al raje ne.

Bos videla kako se bos jutri pocutila, upam da ti druzina stoji ob strani sedaj.

Miš, jaz bi šel. Če ne boš šla ti bo verjetno pozneje žal. Ker to je zadnjič, da jo vidiš. Mama je samo ena. Vse dobro tebi in tvojim.

Saj je v bistvu samo truplo tam . Mami že potuje.

Jutri ob pol enajstih lahko malo pomislite na nas.
Pol urice pred pogrebom bo žara tam. 15 minut pogreba in gotovo.
Nobenih pevcev, nobene trobente, govora. Samo, da damo čim hitreje skozi.

Bom mislila na vas, Miška. Držite se.

Prav ste se odločili.
Tudi jaz bom mislila na vas. Držite se in poskusi razmišljat samo o lepih stvareh, ki sta jih delili.

Draga Miška, boste v mojih mislih. Ljudje, ki jih imamo radi, nikoli ne umrejo, le neskončno daleč so in še naprej živijo v naši srcih, mislih in spominih. Naj bo lahka zemlja tvoji mami.

Mislim na vas. Mami bo še vedno s tabo.
Če bo vse skupaj prišlo za tabo, kar bo, in če bo prehudo, pa le pojdi po tablete.
In joči, veliko joči. Pomaga.
Objem.

Drži se miš. Mami je bila super in je sedaj odrešena muk.

Je pa težko. Jaz sem leta 2015 v prometni nesreči izgubil nekoga, ki mi je bil kot oče in še sedaj nisem isti kot prej.

V eni uri je bilo vsega konec.
Res samo najožji.
Sestra, jaz z družinama, njena nečakinja, ki ji je bila več kot mama, brat očeta z družino, stari ata, in moja tast in tašča.
Sploh pa se ne zavedam, da sem bila na maminem pogrebu.
Nje ni bilo tam.

Mis, ce verjames v duso, je tvoja mami med pogrebom bedela nad vami.