- 1
- 2
@mini veliko vprašanje ...Če bi bil zelo narcističen, ego in za svojo rit - pa pa...
-1
Tu imaš dve ločeni vprašanji in dve ločena tokova:
- Kdo je drugi, ko tega zakona enkrat ni več?
- Kako lahko organiziram lastno strukturo, da ena sprememba iz strani drugega ne postane dovoljenje za reorganizacijo mojega celotnega socialnega omrežja?
Brez upoštevanja tega dvojega, je vseeno, ali ostaneš, ali greš - ker odnosa ne moreš zaključiti vsaj do otrokove polnoletnosti.
- Kdo je drugi, ko tega zakona enkrat ni več?
- Kako lahko organiziram lastno strukturo, da ena sprememba iz strani drugega ne postane dovoljenje za reorganizacijo mojega celotnega socialnega omrežja?
Brez upoštevanja tega dvojega, je vseeno, ali ostaneš, ali greš - ker odnosa ne moreš zaključiti vsaj do otrokove polnoletnosti.
-4
vsaka minuta, ki je ni potrebno preživeti v skupnosti z narcisom je nebeška podarjena minuta, vredna več kot vse zlato sveta. Samo kdor je to doživel ve, kaj se pravi svobodno dihati.
7
@Wolfgang van der Stille ....Ne razumem čisto NIČ, kaj si želel povedati.Ker pišeš za ljudstvo, prosim napiši po ljudsko, da bomo razumeli.Vem da znaš.Hvala!
5
@A ....Narcisi imajo lahko tudi dvojen obraz...Nekaj časa zelo lepega in oblitega z medom - in drugega , grdega in ogabnega.
2
@To ....Ni treba, da ima papirje.Narcisa vidiš in začutiš že v prvih minutah....
0
@Ni dileme
Eno je, okoli česa človek z narcistično strukturo sploh zgradi identiteto.
In tu je večina internetnega znanja o »narcisih« precej neuporaben bulšit. Dokler tega ne vidiš v resničnem življenju, si predstavljaš predvsem ego, grandioznost, občudovanje, manipulacijo in človeka, ki se ima silno rad.
Problem je skoraj obraten.
Osrednji problem je identiteta.
Če ima človek dovolj čvrst notranji občutek sebe, mu lahko življenje poreže nekaj vej. Izgubi službo. Partnerja. Status. Otroci odrastejo. Boli, seveda. Ampak deblo ostane.
Pri narcistični organizaciji je lahko precej več identitete obešene na zunanje konstrukcije: jaz sem gospod Pravi, najboljša mati, popoln oče, uspešen direktor, žena tega in tega, človek, ki ga vsi potrebujejo … Junejmit.
In tukaj postane ločitev zanimiva.
Če je nekdo bil samo partner, ki je služil neki funkciji, ima lahko celo srečo. Narcis ima identiteto drugje. V poslu. Statusu. videzu. Novi publiki. Novem odnosu.
Takrat je človek zamenljiv.
Kot palček na polici, ki nekaj časa čaka, potem pa dobi svoj vrt.
Če pa je njegova identiteta zgrajena okoli tebe, vajine družine ali njegove vloge v njej, ločitev sama po sebi ne reši skoraj ničesar.
Papir podpišeta v desetih minutah.
Identiteta ga ne bere.
Če imata otroke, dobite zraven še tisto simpatično družinsko naročnino: najmanj osemnajst let skupne infrastrukture. Šola. Zdravniki. Denar. Vikendi. Rojstni dnevi. Počitnice. Vozniški izpit. Študij. In dovolj razlogov, da se nekdanji odnos vsakih nekaj dni ponovno prijavi v sistem.
Pogodba s hudičem je mogoče nekoliko pretiran izraz.
Ampak ima dober SLA.
In tu ljudje pogosto narobe razumejo tudi potrebo po kontroli.
Kontrola ni nujno končni cilj. Je samo način, kako človek vzdržuje konstrukcijo, v kateri še vedno (misli da) ve, kdo je.
Če je identiteta:
»mi smo družina, jaz sem njen center«
potem partnerjev odhod ni samo izguba partnerja.
Je napad na »mi«.
In če po ločitvi ostane:
az + otroci = mi, on = zunaj,
je sistem spet stabilen.
Do prve pubertete.
Ker potem otrok nekega dne naredi nekaj sila nesramnega. Reče:
jaz.
Jaz bi šla k očetu.
Jaz bi študirala drugje.
Jaz imam fanta.
Jaz bom sama uredila denar.
Jaz se bom sama odločila.
In naenkrat ne razpada več samo nekdanji zakon.
Razpada »mi«.
Zato lahko pri takšni strukturi po partnerski separaciji pride še do druge, tretje, ... separacijske krize. Z vsakim otrokom posebej.
Na površini se bodo spori vrteli okoli izletov, dopustov, vikendov, denarja, partnerjev, avtomobilov in tega, kdo je komu kaj povedal.
To je veter.
Spodaj teče morski tok:
Če me ne potrebuješ več na isti način, kdo sem potem jaz?
In šele ko vidiš ta del ledene gore, marsikatero vedenje, ki je od zunaj videti popolnoma nelogično, postane neprijetno logično.
Človek lahko izgublja denar, čas, odnose in leta.
Samo da mu ni treba izgubiti sebe - oz. bolje rečeno - predstave o sebi.
Eno je, okoli česa človek z narcistično strukturo sploh zgradi identiteto.
In tu je večina internetnega znanja o »narcisih« precej neuporaben bulšit. Dokler tega ne vidiš v resničnem življenju, si predstavljaš predvsem ego, grandioznost, občudovanje, manipulacijo in človeka, ki se ima silno rad.
Problem je skoraj obraten.
Osrednji problem je identiteta.
Če ima človek dovolj čvrst notranji občutek sebe, mu lahko življenje poreže nekaj vej. Izgubi službo. Partnerja. Status. Otroci odrastejo. Boli, seveda. Ampak deblo ostane.
Pri narcistični organizaciji je lahko precej več identitete obešene na zunanje konstrukcije: jaz sem gospod Pravi, najboljša mati, popoln oče, uspešen direktor, žena tega in tega, človek, ki ga vsi potrebujejo … Junejmit.
In tukaj postane ločitev zanimiva.
Če je nekdo bil samo partner, ki je služil neki funkciji, ima lahko celo srečo. Narcis ima identiteto drugje. V poslu. Statusu. videzu. Novi publiki. Novem odnosu.
Takrat je človek zamenljiv.
Kot palček na polici, ki nekaj časa čaka, potem pa dobi svoj vrt.
Če pa je njegova identiteta zgrajena okoli tebe, vajine družine ali njegove vloge v njej, ločitev sama po sebi ne reši skoraj ničesar.
Papir podpišeta v desetih minutah.
Identiteta ga ne bere.
Če imata otroke, dobite zraven še tisto simpatično družinsko naročnino: najmanj osemnajst let skupne infrastrukture. Šola. Zdravniki. Denar. Vikendi. Rojstni dnevi. Počitnice. Vozniški izpit. Študij. In dovolj razlogov, da se nekdanji odnos vsakih nekaj dni ponovno prijavi v sistem.
Pogodba s hudičem je mogoče nekoliko pretiran izraz.
Ampak ima dober SLA.
In tu ljudje pogosto narobe razumejo tudi potrebo po kontroli.
Kontrola ni nujno končni cilj. Je samo način, kako človek vzdržuje konstrukcijo, v kateri še vedno (misli da) ve, kdo je.
Če je identiteta:
»mi smo družina, jaz sem njen center«
potem partnerjev odhod ni samo izguba partnerja.
Je napad na »mi«.
In če po ločitvi ostane:
az + otroci = mi, on = zunaj,
je sistem spet stabilen.
Do prve pubertete.
Ker potem otrok nekega dne naredi nekaj sila nesramnega. Reče:
jaz.
Jaz bi šla k očetu.
Jaz bi študirala drugje.
Jaz imam fanta.
Jaz bom sama uredila denar.
Jaz se bom sama odločila.
In naenkrat ne razpada več samo nekdanji zakon.
Razpada »mi«.
Zato lahko pri takšni strukturi po partnerski separaciji pride še do druge, tretje, ... separacijske krize. Z vsakim otrokom posebej.
Na površini se bodo spori vrteli okoli izletov, dopustov, vikendov, denarja, partnerjev, avtomobilov in tega, kdo je komu kaj povedal.
To je veter.
Spodaj teče morski tok:
Če me ne potrebuješ več na isti način, kdo sem potem jaz?
In šele ko vidiš ta del ledene gore, marsikatero vedenje, ki je od zunaj videti popolnoma nelogično, postane neprijetno logično.
Človek lahko izgublja denar, čas, odnose in leta.
Samo da mu ni treba izgubiti sebe - oz. bolje rečeno - predstave o sebi.
-2
"Narcis" kdo je odgovoren da prepozna kaksen je moski predenj se v karkoli spusca z njim?
2
Ostane z ocetom otroka da ne bo otrok trpel posledic njenih slabih odlocitev.
1
mnogi hvala bogu nimajo izkušenj z narcisi, zato težko odgovarjajo. za lažjo predstavo naj si preberejo te pisarije od Željca - Desiča aka Wolfganga in si potem predstavljajo, da so dnevno izpostavljeni taki torturi, hkrati s svojimi otroci .
mislim, da odločitev ne bo težka.
mislim, da odločitev ne bo težka.
1
@Naj ...Jaz nisem ostala.Ker je bila to dobra odločitev.Narcis - in kot se je izkazalo- tudi varalica.Otroci so zrastli, vse ok.
1
Narcisov je zelo malo zato tezko da je ona naletela nanj.Je res narcis ali le ona misli tako?
3
@A
Pred otrokom ni bil narcis?
@To
Toliko cutis da imas prej z njim otroka?
Vam bom povedal resnicno zgodbo moje sestricne, ki je v naso druzino pripeljala orto narcisa.
6 let nazaj se je prikazal, prijazen, komunikativen, ustrezljiv, na trenutke prevec pameten - ceprav se je vcasih videlo, da ne obvladuje temo s katero pametuje, ampak jg, nismo vsi popolni.
Tako smo ga dojemali vsi v sirsi duzini, kot tudi sestricna.
Long sory short:
Danes je sestricna na sodiscu za prepoved priblizevanja in dolocitev stikov otrok z otroci, ker se vedno grozi, pumpa otroka proti sestricni.... ampak nasa sodisca to urejajo pre-dooolgooo, s tem, da DO DANES NI DAL NITI 1 eur ZA OTROKE!
Zato, pametovanje dolocenih v tem forumu, naj utihnejo, ker dokler nisi v cevljih prizadetih od narcisov, pojma nimate kako znajo zmanipulirati okolico in partnerje.
PREPRICANI SMO, DA JE NARCISEK 4 leta IGRAL VLOGO IN ODIGRAL JO JE PERFEKTNO!
V druzini smo vsi prizadeti, niti ne znamo pomagat sestricni, ki je psihicno, financno na koncu z zivci!
Pred otrokom ni bil narcis?
@To
Toliko cutis da imas prej z njim otroka?
Vam bom povedal resnicno zgodbo moje sestricne, ki je v naso druzino pripeljala orto narcisa.
6 let nazaj se je prikazal, prijazen, komunikativen, ustrezljiv, na trenutke prevec pameten - ceprav se je vcasih videlo, da ne obvladuje temo s katero pametuje, ampak jg, nismo vsi popolni.
Tako smo ga dojemali vsi v sirsi duzini, kot tudi sestricna.
Long sory short:
Danes je sestricna na sodiscu za prepoved priblizevanja in dolocitev stikov otrok z otroci, ker se vedno grozi, pumpa otroka proti sestricni.... ampak nasa sodisca to urejajo pre-dooolgooo, s tem, da DO DANES NI DAL NITI 1 eur ZA OTROKE!
Zato, pametovanje dolocenih v tem forumu, naj utihnejo, ker dokler nisi v cevljih prizadetih od narcisov, pojma nimate kako znajo zmanipulirati okolico in partnerje.
PREPRICANI SMO, DA JE NARCISEK 4 leta IGRAL VLOGO IN ODIGRAL JO JE PERFEKTNO!
V druzini smo vsi prizadeti, niti ne znamo pomagat sestricni, ki je psihicno, financno na koncu z zivci!
2
Se tole dodam:
Morda sem tole skopiral na tem forumu ali kje drugje, ne spomnim se.
Drzi pa 100 %
Poslal sem sestricni, ki je potrdila vsak stavek, zal, prekasno za njeno nadaljnje zivljenje...
Pogosti simptomi NARCISA vključujejo vzvišeno vedenje, nepripravljenost sprejeti kritiko, težave pri sočutju z drugimi, izkoriščevalsko vedenje z namenom pridobivanja občudovanja ali sredstev, občutek upravičenosti do posebne obravnave, potrebo po stalni pozornosti in občudovanju drugih, močno tekmovalno vedenje v socialnih situacijah, pomanjkanje empatije in upoštevanja čustev drugih.
Eden glavnih opozorilnih znakov narcisa je njihova navada, da nenehno ponižujejo druge in izkazujejo negativnost. Narcis ima pogosto potrebo po nadzoru, zato bo skušal v ljudeh vzbujati občutke, da se počutijo majhne in nepomembne, da bi pridobil prednost.
Narcisi so pogosto mojstri manipulacije. Uporabljajo krivdo, obtoževanje, strah in sram, da nadzorujejo ljudi in dobijo, kar hočejo. Zasukali bodo dejstva in manipulirali s situacijami, da bi bili videti boljši od tistih okoli sebe in izstopali na vrhu v kateri koli situaciji, v kateri se znajdejo.
Morda sem tole skopiral na tem forumu ali kje drugje, ne spomnim se.
Drzi pa 100 %
Poslal sem sestricni, ki je potrdila vsak stavek, zal, prekasno za njeno nadaljnje zivljenje...
Pogosti simptomi NARCISA vključujejo vzvišeno vedenje, nepripravljenost sprejeti kritiko, težave pri sočutju z drugimi, izkoriščevalsko vedenje z namenom pridobivanja občudovanja ali sredstev, občutek upravičenosti do posebne obravnave, potrebo po stalni pozornosti in občudovanju drugih, močno tekmovalno vedenje v socialnih situacijah, pomanjkanje empatije in upoštevanja čustev drugih.
Eden glavnih opozorilnih znakov narcisa je njihova navada, da nenehno ponižujejo druge in izkazujejo negativnost. Narcis ima pogosto potrebo po nadzoru, zato bo skušal v ljudeh vzbujati občutke, da se počutijo majhne in nepomembne, da bi pridobil prednost.
Narcisi so pogosto mojstri manipulacije. Uporabljajo krivdo, obtoževanje, strah in sram, da nadzorujejo ljudi in dobijo, kar hočejo. Zasukali bodo dejstva in manipulirali s situacijami, da bi bili videti boljši od tistih okoli sebe in izstopali na vrhu v kateri koli situaciji, v kateri se znajdejo.
3
@mini veliko vprašanje
Ma dej no - vsaj kondom, če si parljiiva, ne pa žŕtev!
Ma dej no - vsaj kondom, če si parljiiva, ne pa žŕtev!
0
@Pravih: nič takega kot »pravi narcis« v smislu neke čiste, enotne vrste človeka ne obstaja.
Narcistične poteze so na spektru - od komaj opaznih do močno izraženih. Potem pa je tu še nekaj, kar se v internetnih debatah skoraj vedno pozabi: funkcionalnost.
Nekdo ima lahko precej izrazite narcistične poteze, pa je visoko-funkcionalen: hodi v službo, drži se dogovorov, razume posledice, zmore določeno mero samorefleksije. Kot partner ali sogovornik je lahko zahteven, naporen, včasih prava mala administrativna nezgoda - ampak še vedno funkcionira.
In obratno.
Tudi »čistih tipov« je v resničnem življenju malo. Poteze se mešajo. Narcistične, odvisnostne, mejne, histrionične, antisocialne ... Iz kombinacije in predvsem iz tega, kako človek funkcionira v odnosih, nastane tisto, kar potem drugi dejansko občutijo. Ranljivi narcisizem je denimo praviloma precej manj podoben instagramovskemu pavijanu pred ogledalom in precej bolj občutljivosti na zavrnitev, sram, razvrednotenje, potrebo po potrditvi in obrambni antagonističnosti.
Tudi »maligni narcisizem« ni uradna diagnoza v smislu DSM ali ICD. Je opisni koncept za posebej neugodno kombinacijo izrazitega narcističnega funkcioniranja, agresije, paranoidnosti, antisocialnih potez ipd.
Zato sem pri besedi narcis precej previden. Internet jo uporablja približno tako kot nekoč »psihopat«: za bivšega, ki je bil egoist, za šefa, ki je bil 🤐 in občasno še za človeka, ki je pojedel zadnji kos tiramisuja. 😄
Še ena stvar.
Ko nekdo po razhodu reče: »Končno sem svoboden, sem zadihal in nikoli več pogledal nazaj,« lahko takoj vemo, da narcisa v življenju ni srečal.
Pri dolgotrajno destabilizirajočih odnosih je zelo pogosto ravno obratno: človek po odhodu ni olajšan. Je hkrati navezan, zmeden, čustveno dereguliran, obsesivno premleva, pogreša človeka, za katerega racionalno ve, da mu škodi,kot kak zasvojenec (ja, zelo podobno je) in nekaj časa sploh ne ve več, kateremu svojemu občutku naj verjame.
Navzven je kao tega konec. Živčni sistem pa očitno ne dobi zapisnika zadnjega sestanka.
Been there, done that.
Kdor me je takrat spremljal, se verjetno spomni, da se je precej lepo videlo tudi v mojem takratnem pisanju.
Narcistične poteze so na spektru - od komaj opaznih do močno izraženih. Potem pa je tu še nekaj, kar se v internetnih debatah skoraj vedno pozabi: funkcionalnost.
Nekdo ima lahko precej izrazite narcistične poteze, pa je visoko-funkcionalen: hodi v službo, drži se dogovorov, razume posledice, zmore določeno mero samorefleksije. Kot partner ali sogovornik je lahko zahteven, naporen, včasih prava mala administrativna nezgoda - ampak še vedno funkcionira.
In obratno.
Tudi »čistih tipov« je v resničnem življenju malo. Poteze se mešajo. Narcistične, odvisnostne, mejne, histrionične, antisocialne ... Iz kombinacije in predvsem iz tega, kako človek funkcionira v odnosih, nastane tisto, kar potem drugi dejansko občutijo. Ranljivi narcisizem je denimo praviloma precej manj podoben instagramovskemu pavijanu pred ogledalom in precej bolj občutljivosti na zavrnitev, sram, razvrednotenje, potrebo po potrditvi in obrambni antagonističnosti.
Tudi »maligni narcisizem« ni uradna diagnoza v smislu DSM ali ICD. Je opisni koncept za posebej neugodno kombinacijo izrazitega narcističnega funkcioniranja, agresije, paranoidnosti, antisocialnih potez ipd.
Zato sem pri besedi narcis precej previden. Internet jo uporablja približno tako kot nekoč »psihopat«: za bivšega, ki je bil egoist, za šefa, ki je bil 🤐 in občasno še za človeka, ki je pojedel zadnji kos tiramisuja. 😄
Še ena stvar.
Ko nekdo po razhodu reče: »Končno sem svoboden, sem zadihal in nikoli več pogledal nazaj,« lahko takoj vemo, da narcisa v življenju ni srečal.
Pri dolgotrajno destabilizirajočih odnosih je zelo pogosto ravno obratno: človek po odhodu ni olajšan. Je hkrati navezan, zmeden, čustveno dereguliran, obsesivno premleva, pogreša človeka, za katerega racionalno ve, da mu škodi,kot kak zasvojenec (ja, zelo podobno je) in nekaj časa sploh ne ve več, kateremu svojemu občutku naj verjame.
Navzven je kao tega konec. Živčni sistem pa očitno ne dobi zapisnika zadnjega sestanka.
Been there, done that.
Kdor me je takrat spremljal, se verjetno spomni, da se je precej lepo videlo tudi v mojem takratnem pisanju.
0
Pa recimo najhujsi narcis namesto pravi,ker ocitno ni jasne definicije...ali pac?
0
@Potem: najhujši pogosto sploh ni nekdo, ki bi ga lahko lepo zapakiral pod etiketo »narcis«.
Bolj neugodne so mešanice.
Recimo: človek je nizko funkcionalen, ima blažje do srednje izražene narcistične poteze, zraven nekaj antisocialnih, nekaj iz gruče A, pa še kak cukerček iz gruče C. Vsakega zase premalo, da bi človek na daleč kričal »motnja«. Skupaj pa dobiš precej naporen paket.
In ravno tu je problem.
Tak človek pogosto ne doživlja sebe kot posebej problematičnega. Njegove poteze niso dovolj izrazite, da bi sam pri sebi rekel: »Hm, mogoče je pa nekaj z mano.« Nasprotno. Ima občutek, da povsem normalno odloča o sebi, da so njegove reakcije logične in da so težavni predvsem drugi.
To so v praksi pogosto hujše kombinacije kot kak šolski, skoraj karikaturni »narcis«.
Ker čistih tipov skoraj ni.
Če hočeš zelo poenostavljeno ilustracijo:
Pri ženski si lahko predstavljaš nižje funkcionalno, mejno organizirano osebnost, z odvisnostnimi potezami in nekaj narcistične ranljivosti.
Navzven lahko deluje kot nekdo, ki je prizadet, zapuščen, potreben podpore in zaščite. Znotraj odnosa pa kombinacija odvisnosti, strahu pred separacijo, občutljivosti na zavrnitev in antagonizma lahko naredi človeka, ki se te drži kot klop - ne zato, ker bi te hladno naštudiral, ampak ker brez odnosa izgublja lastno identiteto.
In pri tem lahko nehote igra ravno na karte, ki jih okolje socialno nagrajuje: »jaz sem sama«, »jaz vse nosim«, »meni se godi krivica«.
Pri moškem pa si lahko predstavljaš nižje do srednje funkcionalnega človeka z odvisnostnimi in antisocialnimi potezami, zraven nekaj shizoidnih ali shizotipskih posebnosti ter narcistične ranljivosti.
Navzven: pravi dec, zna udariti po mizi, noben mu ne bo govoril, kaj naj dela.
Doma pa lahko isti človek pomeni nekaj precej manj romantičnega: rigidnost, malo empatije, potrebo po dominanci, kaznovanje z molkom, grožnje, izbruhe in skoraj nič občutka, kaj s tem počne drugim.
In oba lahko zase popolnoma iskreno verjameta, da sta »normalna«.
Ravno zato so mešanice pogosto tako neugodne.
Ne zato, ker bi imel človek eno strašno diagnozo.
Ampak ker ima štiri ali pet nekoliko napačno nastavljenih šraufov - in nobenega dovolj odvitega, da bi ga sam opazil.
Bolj neugodne so mešanice.
Recimo: človek je nizko funkcionalen, ima blažje do srednje izražene narcistične poteze, zraven nekaj antisocialnih, nekaj iz gruče A, pa še kak cukerček iz gruče C. Vsakega zase premalo, da bi človek na daleč kričal »motnja«. Skupaj pa dobiš precej naporen paket.
In ravno tu je problem.
Tak človek pogosto ne doživlja sebe kot posebej problematičnega. Njegove poteze niso dovolj izrazite, da bi sam pri sebi rekel: »Hm, mogoče je pa nekaj z mano.« Nasprotno. Ima občutek, da povsem normalno odloča o sebi, da so njegove reakcije logične in da so težavni predvsem drugi.
To so v praksi pogosto hujše kombinacije kot kak šolski, skoraj karikaturni »narcis«.
Ker čistih tipov skoraj ni.
Če hočeš zelo poenostavljeno ilustracijo:
Pri ženski si lahko predstavljaš nižje funkcionalno, mejno organizirano osebnost, z odvisnostnimi potezami in nekaj narcistične ranljivosti.
Navzven lahko deluje kot nekdo, ki je prizadet, zapuščen, potreben podpore in zaščite. Znotraj odnosa pa kombinacija odvisnosti, strahu pred separacijo, občutljivosti na zavrnitev in antagonizma lahko naredi človeka, ki se te drži kot klop - ne zato, ker bi te hladno naštudiral, ampak ker brez odnosa izgublja lastno identiteto.
In pri tem lahko nehote igra ravno na karte, ki jih okolje socialno nagrajuje: »jaz sem sama«, »jaz vse nosim«, »meni se godi krivica«.
Pri moškem pa si lahko predstavljaš nižje do srednje funkcionalnega človeka z odvisnostnimi in antisocialnimi potezami, zraven nekaj shizoidnih ali shizotipskih posebnosti ter narcistične ranljivosti.
Navzven: pravi dec, zna udariti po mizi, noben mu ne bo govoril, kaj naj dela.
Doma pa lahko isti človek pomeni nekaj precej manj romantičnega: rigidnost, malo empatije, potrebo po dominanci, kaznovanje z molkom, grožnje, izbruhe in skoraj nič občutka, kaj s tem počne drugim.
In oba lahko zase popolnoma iskreno verjameta, da sta »normalna«.
Ravno zato so mešanice pogosto tako neugodne.
Ne zato, ker bi imel človek eno strašno diagnozo.
Ampak ker ima štiri ali pet nekoliko napačno nastavljenih šraufov - in nobenega dovolj odvitega, da bi ga sam opazil.
-1
@Potem da. Med ženskami raziskave ocenjujejo subklinično prevalenco proti 17%, pri moških je ocena okoli 15% populacije. Tako da ni tako redek pojav. Diagnostične kriterije pa pri obeh spolih dosega tam okoli 3% populacije.
0
@Potem pri subklinični sliki je situacija malo zamegljena. Zahodna družba pri ženskah bolj tolerira narcisoidne poteze, kot pri moških. Jaz bi rekel, da je obojih približno enako - se pa zaradi socializacije bolj kažejo družbeno bolj sprejemljive poteze. Npr. pri moških je grandioznost malodane sprejemljiva. Na drugi strai pri ženskah ranljivost. Pri subklinični sliki ne opazujejo samo, ali so izpolnjeni diagnostični kriteriji, temveč ali je katerikoli izmed diagnostičnih kriterijev konsistenten, dovolj izrazit in trdovraten.
-1
@Potem ne zavestna. Prej sem govoril o funkcionalnosti. Pri subklinični sliki praviloma ne gre za zavestno odločitev tipa: »zdaj bom manipuliral, razvrednotil ali se oklepal«. Človek svoje reakcije večinoma doživlja kot normalne in upravičene. Obramba je zanj edina poznana realnost, ne taktika.
Zato je pomembna funkcionalnost: koliko človek zmore uravnavati čustva, prenesti frustracijo, videti tudi perspektivo drugega, popraviti lastno napako in ohraniti odnos brez dramatičnega razpada "selfa" ob vsaki težavi.
Ta funkcionalnost se gradi iz temperamenta, zgodnjih odnosov, naučenih vzorcev, poznejših izkušenj in tudi stresa. Dva človeka imata lahko podobno izražene narcistične poteze; visokofunkcionalni bo rekel: »Ups. Ta odziv meni ni v prid. Zato bom izvedel korekcijo.« Nizkofunkcionalni bo iskreno doživel, da je težava v tebi.
Zato je pomembna funkcionalnost: koliko človek zmore uravnavati čustva, prenesti frustracijo, videti tudi perspektivo drugega, popraviti lastno napako in ohraniti odnos brez dramatičnega razpada "selfa" ob vsaki težavi.
Ta funkcionalnost se gradi iz temperamenta, zgodnjih odnosov, naučenih vzorcev, poznejših izkušenj in tudi stresa. Dva človeka imata lahko podobno izražene narcistične poteze; visokofunkcionalni bo rekel: »Ups. Ta odziv meni ni v prid. Zato bom izvedel korekcijo.« Nizkofunkcionalni bo iskreno doživel, da je težava v tebi.
0
Le kako bi vi preživeli 20+ let nazaj, ko ljudje še niso poznali pojma narcis? Na kaj bi se izgovarjali?
Razvajencu je treba postaviti meje, pa je vse rešeno in ni nobenih narcisoidnih izpadov in nobenih žrtev manipulacij. Vedeti se mora, kaj je dopustno, kaj zaželjeno in kaj absolutno nedopustno. Jasno skomunicirati in vztrajati brez popuščanja. Pa ne bo noben partner iz ljubkega medvedka naenkrat postal narcis.
Seveda moraš pa za kaj takega najprej imeti pri sebi razčiščeno, kaj hočeš in česa nočeš. Pa iskren moraš biti že od prvega trenutka zveze. In seveda isto pričakovati v zameno. Garant ne more iti nič narobe.
Pa seveda je treba znati izbirati partnerja po tehtnem premisleku, ne pa padati na lepe očke, sexy postavco ali sladke pravljice. Če ne znaš oceniti značaja in osebnosti človeka in raje verjameš v namišljeno idealizirano sliko, si si sam kriv. Ne potem hodit jokat z besedami "sem mislil/a, da se bo spremenil/a". Se ni še nobeden doslej in se tudi ne bo. Kvečjemu pokvari se lahko.
Aja... problem je biti iskren, kajne? Raje bi se izkazovali strašno plemeniti, požrtvovalni, razumevajoči, podporni in odprti, pa če veste, kaj to pomeni, ali ne, če znate to jasno povedati ali ne.
Razvajencu je treba postaviti meje, pa je vse rešeno in ni nobenih narcisoidnih izpadov in nobenih žrtev manipulacij. Vedeti se mora, kaj je dopustno, kaj zaželjeno in kaj absolutno nedopustno. Jasno skomunicirati in vztrajati brez popuščanja. Pa ne bo noben partner iz ljubkega medvedka naenkrat postal narcis.
Seveda moraš pa za kaj takega najprej imeti pri sebi razčiščeno, kaj hočeš in česa nočeš. Pa iskren moraš biti že od prvega trenutka zveze. In seveda isto pričakovati v zameno. Garant ne more iti nič narobe.
Pa seveda je treba znati izbirati partnerja po tehtnem premisleku, ne pa padati na lepe očke, sexy postavco ali sladke pravljice. Če ne znaš oceniti značaja in osebnosti človeka in raje verjameš v namišljeno idealizirano sliko, si si sam kriv. Ne potem hodit jokat z besedami "sem mislil/a, da se bo spremenil/a". Se ni še nobeden doslej in se tudi ne bo. Kvečjemu pokvari se lahko.
Aja... problem je biti iskren, kajne? Raje bi se izkazovali strašno plemeniti, požrtvovalni, razumevajoči, podporni in odprti, pa če veste, kaj to pomeni, ali ne, če znate to jasno povedati ali ne.
1
@A že spet narcisi? no, koncept narcisizma je star kot civilizacija. Od samega grškega "Narcisa", preko Grofa Drakule, mačeh v pravljicah, Slike Doriana Graya, itd. Tako da v grobem imaš seveda prav, je pa pri teh stvareh zmoči zdržati v ambivalenci.
0
Po taksni definiciji je lahko nekdo narcis celo zivljenje pa nihce ne ve?
0
V večini primerov pa ae izbira: trpi žena ali pa bo ob razhodu trpel otrok. Pumpanje proti mami je še najmanj od nagajanja in zlobe. Mogoče pa ve, da ima mama rada otroka in se ji maščuje tako da trpi "njen" otrok ker je "mama tako hotela".
2
Kako lahko današnje ženske, ki se imate v vseh ozirih za sposobnejše od moških, imate celo žensko intuicijo in še tako visoke kriterije, da skoraj nihče ni dovolj dober za vas, na koncu popušite enemu narcisu, hahahaha?
2
@Potem da, če vztrajamo pri popularni perspektivi. V resnici niti ni tako pomembno, ali lahko nekoga lepo zapakiramo pod etiketo »narcis«.
Sodobnejši modeli zato pogosto iščejo skupno jedro različnih temnih potez – t. i. D-faktor. Narcisizem je samo ena možna manifestacija tega jedra, poleg psihopatije, makiavelizma, entitlementa, sadizma, spitefulnessa itd.
Pri narcistični organizaciji pa je zame zanimivejše nekaj, o čemer pop psihologija govori precej manj: nestabilen self in potreba po drugem kot ogledalu njegove vrednosti in identitete.
Če zelo poenostavim psihodinamsko razliko: borderline drugega pogosto potrebuje predvsem zato, da skozi odnos regulira sebe in svoja čustvena stanja. Narcistična struktura pa drugega potrebuje tudi kot ogledalo: »povej mi, kdo sem in koliko veljam.«
Grofu Drakuli se podoba pač ne pokaže v ogledalu. Zato potrebuje tvojo. 🙂
Ampak tu pride zame pomembnejši obrat perspektive.
V nekem trenutku postane skoraj nepomembno, kaj je drugi.
Če moja lastna struktura začne razpadati zato, ker nekdo po njej lomasti kot slon po trgovini s porcelanom, pravo vprašanje ni več:
»Katero diagnozo ima on?«
ampak:
»Kako zgradim svoje življenje tako, da ga njegovo vedenje ne more vsakič znova razstaviti?«
Včasih so odgovor jasne, a prožne meje in določene točke, po katerih se nek dogovor ne odpira več.
Včasih zmanjšanje kanalov.
Včasih pa pomaga samo samoizločitev.
Diagnoza drugega ti lahko nekaj razloži. Strukturo svojega življenja moraš pa vseeno postaviti sam.
Sodobnejši modeli zato pogosto iščejo skupno jedro različnih temnih potez – t. i. D-faktor. Narcisizem je samo ena možna manifestacija tega jedra, poleg psihopatije, makiavelizma, entitlementa, sadizma, spitefulnessa itd.
Pri narcistični organizaciji pa je zame zanimivejše nekaj, o čemer pop psihologija govori precej manj: nestabilen self in potreba po drugem kot ogledalu njegove vrednosti in identitete.
Če zelo poenostavim psihodinamsko razliko: borderline drugega pogosto potrebuje predvsem zato, da skozi odnos regulira sebe in svoja čustvena stanja. Narcistična struktura pa drugega potrebuje tudi kot ogledalo: »povej mi, kdo sem in koliko veljam.«
Grofu Drakuli se podoba pač ne pokaže v ogledalu. Zato potrebuje tvojo. 🙂
Ampak tu pride zame pomembnejši obrat perspektive.
V nekem trenutku postane skoraj nepomembno, kaj je drugi.
Če moja lastna struktura začne razpadati zato, ker nekdo po njej lomasti kot slon po trgovini s porcelanom, pravo vprašanje ni več:
»Katero diagnozo ima on?«
ampak:
»Kako zgradim svoje življenje tako, da ga njegovo vedenje ne more vsakič znova razstaviti?«
Včasih so odgovor jasne, a prožne meje in določene točke, po katerih se nek dogovor ne odpira več.
Včasih zmanjšanje kanalov.
Včasih pa pomaga samo samoizločitev.
Diagnoza drugega ti lahko nekaj razloži. Strukturo svojega življenja moraš pa vseeno postaviti sam.
0
- 1
- 2
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
24.09.2026 ob 13:25