☕ Kaj bi raje, če bi morale izbirati med tema dvema možnostima - 2

Kakor si boš postlala, tako boš spala.
Sama si desca izbirala, svobodna, neodvisna, samostojna, velepametna močna ženska.

Vprašanje sem postavila, ker je Misscutie dopoldan bila proti normaliziranju samohranilk.

@mini veliko vprašanje okoli 80% vseh zapornikov izhaja iz enostarševskih družin. Pri ženskah 95%. Otroci mater samohranilk se praviloma odrežejo slabše od svojih vrstnikov po socio-ekonomskih kriterijih. Pri otrocih, kjer je samohranilec oče, velja obratno - taki otroci so socio-ekonomsko primerljivi ali celo nadpovprečni.

Mislim, da velika razprava tu ni potrebna.

Ta tema se je svaljkala na SČ več let. Madona, ste eni vztrajni. A to imate osebna obračunavanja? A ženske narciske pa ne obstajajo?

Je vsak potencialni narcis le vpasanje koliko si dovoli oziroma dovolijo?

@Potem nasprotno. Tu je najpogostejša zmota. Določen diagnostični kriterij mora biti konsistenten, persistenten in intenziven - vse troje hkrati in do te mere, da ga lahko označimo kot težavo za diagnosticiranega.

P.S.: Imaš pa prav v drugem smislu. Majhen otrok šele postopoma razvije sposobnost razumeti: jaz hočem eno, drugi lahko hoče nekaj povsem drugega - in njegova želja ni napačna samo zato, ker ni moja.

Tam nekje v predšolskem obdobju se zelo hitro razvijajo perspektivno mišljenje, theory of mind in bolj kompleksne oblike empatije; potem pa vse skupaj dozoreva še dolgo.

kognitivna empatija – razumem, kaj drugi čuti ali misli;
afektivna empatija – del njegovega čustvenega stanja tudi sam začutim;
empatična skrb – razumem, čutim in imam motivacijo, da ravnam tako, da drugega po nepotrebnem ne poškodujem.

Problem ni, da odrasel človek v sebi nima nobene tendence značilne za narcizem.

Problem je, če pri petdesetih še vedno psihološko deluje po logiki: če ni po moje, je nekaj narobe s tabo.

So te diagnoze kr neki....vsaj zame. 🙂

prvi narcis tega foruma desič se vam je v sami temi razgalil do obisti in se predstavil v praktično vseh značilnostih narcisa - potreba po pozornosti, manipulacija, poniževanje drugih in potvarjanje dejstev in laganje. pa najbrž večina pišočih tega sploh ne zazna, najbolj vztrajne pa bi mu najbrž z veseljem nastavile svojo potrebno p.........

@Potem lahko služijo kot orientir. Imaš pa tudi prav. Zato sem tudi prej poudaril: stroka se vse manj sprašuje »ali je človek narcis ali psihopat«, in vse bolj »koliko skupnega temnega jedra ima in skozi katere poteze se to jedro pri njem izraža«.

če hočeš precej bolj uporaben model od »je narcis / ni narcis«, poglej t. i. D-faktor.

Ideja je preprosta: različne »temne« poteze se precej prekrivajo. Pod njimi je skupno jedro – težnja, da človek svojo korist postavi pred korist drugih, tudi če jim s tem škodi, zraven pa si ustvari razlago, zakaj je njegovo ravnanje upravičeno. To skupno jedro avtorji imenujejo D.

Na sedanji daljši različici testa potem vidiš različne obraze istega problema:

pohlep – »še ni dovolj«;
makiavelizem – ljudje kot figure na šahovnici, manipulacija, preračunljivost;
moralni odklop – znam si razložiti, zakaj moje neetično ravnanje pravzaprav ni nič takega;
narcisizem – močna potreba po potrjevanju lastne vrednosti in obrambi ega;
psihološka upravičenost – meni pripada več oziroma zame veljajo nekoliko drugačna pravila;
psihopatija – brezčutnost, malo slabe vesti, impulzivnost;
sadizem – korist ali zadovoljstvo iz poniževanja oziroma povzročanja trpljenja;
samocentričnost – potrebe drugih preprosto nimajo velike teže;
zloba/spitefulness – pripravljen sem škodovati drugemu, četudi pri tem nekaj izgubim tudi sam.

In ravno zato je D meni zanimivejši od internetnega »narcisa«.

Dva človeka imata lahko podobno narcistično potezo, pa sta v življenju popolnoma različna. Eden je malo naporen, potrebuje aplavz in se rad vidi v izložbi. Drugi ima zraven visoko upravičenost, moralni odklop, makiavelizem in spitefulness.

Prvi ti gre na živce pri večerji.

Pri drugem čez pet let potrebuješ umetno inteliguenco in Excel. 😄

D torej ne sprašuje toliko »katera etiketa je človek?«, ampak:

»Kakšna kombinacija potez je prisotna in kaj je njihovo skupno jedro?«

To je dimenzionalni osebnostni model. Ravno zato je za razmišljanje o realnih ljudeh pogosto uporabnejši od pop-psihološkega sortiranja na »narcise«, »borderline« in »normalne«.