Včeraj zvečer zunaj v temi čičam, kadim, se menim zase... Kar naenkrat se mi v glavo zaleti neka zverina, pade na ramo in po hrbtu navzdol. Sosedove otroke sem verjetno zbudila...
Že tri dni zapovrstjo je občasno pred vhodom, malo pride, malo gre. Jo je luštno videti, tako velike že dolgo nisem videla, a sredi noči se mi pa res ni treba v glavo zaletavati...:(
Včeraj zvečer zunaj v temi čičam, kadim, se menim zase... Kar naenkrat se mi v glavo zaleti neka zverina, pade na ramo in po hrbtu navzdol. Sosedove otroke sem verjetno zbudila...
Že tri dni zapovrstjo je občasno pred vhodom, malo pride, malo gre. Jo je luštno videti, tako velike že dolgo nisem videla, a sredi noči se mi pa res ni treba v glavo zaletavati...:(
1000 km stran med 00:00 in 01:00, ko sem v postelji prestolonaslednika, ki me je izgnal iz lastne postelje, prebirala umotvore našega občestva, se je nekaj prijetno hladnega, malček gelastega dotaknilo mojega stegna, mogoče mi je kobilica hotela kaj sporočiti...
Vsakič, ko se ta moja psička začne okol mene sukat in me drezat z glavo in lizat roke si mislim, peezda te Labradorci imajo terapevtske sposobnosti kaj, če mi sporoča, da me bo kap 🙁
Nikogar nisem zbudila, nezno sem jo obdala z dlanmi in ji odrekla gostoljubnost, ter jo pospremila skozi okno v širni svet.
Sršenu, ki me je prejšnji teden ob 23:00 obiskal v spalnici in je hotel na vsak način še v dnevno sobo, se ni tako lepo godilo, kljub temu je nepoškodovan zapustil našo rezidenco. Glasen je bil kot helikopter, nesrečnez.
Vsakič, ko se ta moja psička začne okol mene sukat in me drezat z glavo in lizat roke si mislim, peezda te Labradorci imajo terapevtske sposobnosti kaj, če mi sporoča, da me bo kap 🙁
Jaz pa zadnjič na morju, me je pričakal martinček na kavču. Sprva ga nisem opazila, potem pa ko sem dala torbe na kavč, je nekaj zašibalo. Mislim, da smo se martinček, jaz in moj ta mali vsi trije bolj mojega krika ustrašili kot pa drug drugega. V glavnem ni nama ga ratalo ujet ali pa spravit nekako ven. Ušel je v otroško sobo, pa sem samo galantno zaprla vrata. Čez vikend niti pod razno nisva stopila notri, naslednjo rundo sem pa moža poslala v izvidnico. Sicer ni točno vedel, kaj išče, ker seveda nisem povedala, ampak našel ni ničesar. Za preventivo sva s ta malim spala v dnevnem prostoru, mož v otroški, pa skoz sva vrata zapirala. Še danes mi ni jasno, ne kje je prišel notri, ne kam je zginil potem.
O škorpijonih raje ne bom. Fentala sem samo enega malega, ker nisem vedela, kaj je. Če ga narajmam, da sem sama, spakiram, z učem na njemu in grem domov.
Uhh, jaz sem res ena bojazljivka glede živalic.
Naši smrkolini se je zapletel netopir v lase, sami sva bili doma. Skratka po epizodi z netopirjem sva obe končali v antirabični ambulanti, tamala pa brez pokrivala zvečer več ne zapusti bajte.
Jaz pa zadnjič na morju, me je pričakal martinček na kavču. Sprva ga nisem opazila, potem pa ko sem dala torbe na kavč, je nekaj zašibalo. Mislim, da smo se martinček, jaz in moj ta mali vsi trije bolj mojega krika ustrašili kot pa drug drugega. V glavnem ni nama ga ratalo ujet ali pa spravit nekako ven. Ušel je v otroško sobo, pa sem samo galantno zaprla vrata. Čez vikend niti pod razno nisva stopila notri, naslednjo rundo sem pa moža poslala v izvidnico. Sicer ni točno vedel, kaj išče, ker seveda nisem povedala, ampak našel ni ničesar. Za preventivo sva s ta malim spala v dnevnem prostoru, mož v otroški, pa skoz sva vrata zapirala. Še danes mi ni jasno, ne kje je prišel notri, ne kam je zginil potem.
O škorpijonih raje ne bom. Fentala sem samo enega malega, ker nisem vedela, kaj je. Če ga narajmam, da sem sama, spakiram, z učem na njemu in grem domov.
Uhh, jaz sem res ena bojazljivka glede živalic.
Jaz pa zadnjič na morju, me je pričakal martinček na kavču. Sprva ga nisem opazila, potem pa ko sem dala torbe na kavč, je nekaj zašibalo. Mislim, da smo se martinček, jaz in moj ta mali vsi trije bolj mojega krika ustrašili kot pa drug drugega. V glavnem ni nama ga ratalo ujet ali pa spravit nekako ven. Ušel je v otroško sobo, pa sem samo galantno zaprla vrata. Čez vikend niti pod razno nisva stopila notri, naslednjo rundo sem pa moža poslala v izvidnico. Sicer ni točno vedel, kaj išče, ker seveda nisem povedala, ampak našel ni ničesar. Za preventivo sva s ta malim spala v dnevnem prostoru, mož v otroški, pa skoz sva vrata zapirala. Še danes mi ni jasno, ne kje je prišel notri, ne kam je zginil potem.
O škorpijonih raje ne bom. Fentala sem samo enega malega, ker nisem vedela, kaj je. Če ga narajmam, da sem sama, spakiram, z učem na njemu in grem domov.
Uhh, jaz sem res ena bojazljivka glede živalic.
Sršeni in škorpijoni so pa grozni. Enkrat je ena taka velika rumenočrna zverina priletela notri, očitno bolna, ker je bila pri miru na tleh. Sem se komaj pripravila, da sem dala največji (!) lonec čez in čakala na pomoč. Z enim učem na loncu, da ga slučajno ne prevrne.:( Preveč grozljivk očitno.:P
Jaz v sluzbi resujem zabe. Take majhne, od riti do glave imajo kake 4 cm. So rjave barve. Vcasih po dezju nekako pridejo na en hodnik. Jaz jih poberem s papirjem, plasticno vrecko, kar imam pri roki in polozim ven na prosto. Lani sem eni tako dolgo drzala stranska vrata za usluzbence odprta, da sem sprozila alarm. So se mi samo smejali, ker vejo, da resujem vsako zival. Ko sem v sluzbi hranila enega brezdomnega macka, so mi celo zaceli nositi hrano zanj, nekdo mi je dodelil celo omaro za vso donirano hrano. Vecina ljudi ima rada zivali. Letos sem do zdaj resila le eno zabo, par dni nazaj, ker je tako suho. Nicesar nisem imela pri roki, zato sem jo kar direkt prijela in je bila prav mokra. Sem se takoj spomnila na staro vrazo, da se bradavice dobijo od krastac.
19.08.2018 ob 10:52
Prižgem luč:
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/37/Heupferd_fg01.jpg/220px-Heupferd_fg01.jpg
Že tri dni zapovrstjo je občasno pred vhodom, malo pride, malo gre. Jo je luštno videti, tako velike že dolgo nisem videla, a sredi noči se mi pa res ni treba v glavo zaletavati...:(